PEDAGOŠKA FAKULTETA
NIVES ŽABKAR
ODNOS ŠTUDENTOV DO IZVAJANJA PROGRAMA EKOŠOLA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Študijski program: Gospodinjstvo – kemija
NIVES ŽABKAR
Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec Somentorica: asist. Martina Erjavšek
ODNOS ŠTUDENTOV DO IZVAJANJA PROGRAMA EKOŠOLA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
Zahvaljujem se mentorju, doc. dr. Stojanu Kostanjevcu, in somentorici, asist. Martini Erjavšek, za pomoč in podporo pri nastajanju diplomskega dela.
Za to uspešno zaključeno poglavje v mojem življenju se zahvaljujem tudi svoji družini, sorodnikom in prijateljem, ki so me v času študija podpirali, se z mano veselili ob uspehih ter me spodbujali ob neuspehih.
Program Ekošola je uveljavljen kot mednarodni program okoljske vzgoje in izobraževanja, ki razvija odgovoren odnos do okolja, narave in bivanja. Namenjen je spodbujanju in ozaveščanju o trajnostnem razvoju med otroki, učenci, dijaki in študenti. Pedagoška fakulteta v Ljubljani je vključena v program Ekošola. Z diplomskim delom sem ugotavljala, kakšen odnos imajo študentje do programa Ekošola, kako poznajo aktivnosti, ki se izvajajo v programu Ekošola, ter kakšno je njihovo trajnostno vedenje. V anketiranje je bilo vključenih 83 študentov Pedagoške fakultete. Podatke sem zbrala z anonimnim anketnim vprašalnikom. Rezultati so pokazali, da imajo študentje pozitiven odnos do dejavnosti, ki se izvajajo v programu Ekošola, vendar pa si želijo, da bi bil le-ta bolj prepoznaven. Študentje poznajo nekatere aktivnosti, ki se izvajajo v programu Ekošola, bolj kot druge. Ocenjujem, da je razlog v tem, da so nekatere bolj promovirane kot druge. Najbolje poznajo dejavnosti, povezane z ločevanjem odpadkov, varčevanjem z energijo in zmanjšanjem uporabe papirnatih brisačk v sanitarijah. Pri okoljskem ozaveščanju jim pomagajo napisi, ki opozarjajo na dosledno ugašanje luči ter ekonomično uporabo papirnatih brisačk. Pedagoška fakulteta v Ljubljani spodbuja s programom Ekošola tako študente kot profesorje k trajnostno usmerjenemu vedenju. Študentje kot bodoči učitelji bi bili tako s svojim trajnostnim vedenjem zgled učencem in bi tudi njih v bodoče usmerjali in spodbujali k trajnostno usmerjenim odločitvam in vedenju.
Ključne besede: Ekošola, okoljsko izobraževanje, Pedagoška fakulteta, študentje, trajnostni razvoj
environmental education, which is developing a responsible attitude towards the environment, nature and way of living. Its aim is to promote and raise awareness of sustainable development among children and youth at different stages of education.
Faculty of Education in Ljubljana is participating in the Eco-Schools programme. In my thesis, I was trying to determine what is the students’ attitude towards the Eco- Schools project, how familiar they are with the activities, carried out as a part of the Eco-Schools programme, and what is their sustainable behaviour like. Data was gathered by anonymous questionnaire in a survey involving 83 students of Faculty of Education. The results have shown that the students have a positive attitude towards the activities carried out by the Eco-Schools programme, but wish it would be more recognizable. The students are more familiar with some and less with other activities carried out as a part of the Eco-Schools programme. My estimates are that the reason for this is that some of them are promoted more than others. They are most familiar with the activities related to the waste separation, energy conservation and reduction of paper towel use in the toilets. Signs that remind them to consistently switch off the lights and to economically use paper towels help them in being more environmentally aware. With the Eco-Schools programme, Faculty of Education in Ljubljana encourages both students and teachers to opt for sustainable behaviour.
By behaving sustainably, the students, as future teachers, could serve as role models for their future pupils and students – they could direct them towards sustainable- oriented decisions and behaviour.
Key words: Eco-Schools Programme, environmental education, Faculty of Education, students, sustainable development
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 OKOLJSKO IZOBRAŽEVANJE IN ETIKA ... 2
2.1.1 OKOLJSKA ZAVEST ... 3
2.2 OD OKOLJSKE VZGOJE DO VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ ... 4
2.2.1 OKOLJSKA VZGOJA ... 4
2.2.2 TRAJNOSTNI RAZVOJ ... 5
2.3 EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA ... 7
2.3.1 MEDNARODNI PROJEKT ... 7
2.3.2 PROGRAM EKOŠOLA V SLOVENIJI ... 8
2.3.3 ZAHTEVE PROGRAMA EKOŠOLA ... 9
2.3.4 PROGRAM EKOŠOLA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI V LJUBLJANI ...12
2.4 POMEN OKOLJSKE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ...15
3 EMPIRIČNI DEL ...18
3.1 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA ...18
3.2 CILJI ...18
3.3 HIPOTEZE ...18
3.4 METODA DELA IN VZOREC ...19
3.5 REZULTATI Z RAZPRAVO ...20
3.5.1 Poznavanje programa Ekošola med študenti Pedagoške fakultete...20
3.5.2 Odnos študentov do programa Ekošola...26
3.5.3 Trajnostno usmerjeno vedenje študentov ...29
4 SKLEP ...35
5 VIRI IN LITERATURA ...37
6 PRILOGE ...41
Preglednica 1: Delež študentov, ki so obiskovali Ekošolo v osnovni ali srednji šoli .. 20 Preglednica 2: Poznavanje programa Ekošola med študenti Pedagoške fakultete .. 21 Preglednica 3: Delež študentov glede na poznavanje in sodelovanje v aktivnostih, ki se izvajajo na Pedagoški fakulteti v programu Ekošola ... 22 Preglednica 4: Ocena študentov o primernosti različnih načinov informiranja o programu Ekošola ... 23 Preglednica 5: Delež študentov glede na prepoznavanje dejavnosti, ki se izvajajo v programu Ekošola na Pedagoški fakulteti ... 24 Preglednica 6: Pogostost odgovorov na vprašanje: Kje na fakulteti se nahaja zastava, ki predstavlja vključenost fakultete v program Ekošola? ... 25 Preglednica 7: Delež študentov glede strinjanja o vključenosti Pedagoške fakultete v programu Ekošola ... 26 Preglednica 8: Stališča študentov o programu Ekošola ... 27 Preglednica 9: Stališča študentov o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru programa Ekošola na Pedagoški fakulteti ... 30 Preglednica 10: Delež pravilnih odgovorov študentov pri nalogi o pravilnem razvrščanju odpadkov ... 32 Preglednica 11: Oblike trajnostno usmerjenega vedenja glede na pogostost izvajanja opisanega vedenja ... 33
Kazalo slik
Slika 1: Logotip mednarodnega projekta Ekošola (EcoSchools, b. d.) ... 8 Slika 2: Zelena zastava (Projekti Ekošola, b. d.) ... 11 Slika 3: Logo programa EkoPef (Pedagoška fakulteta – Eko fakulteta, b. d.) ... 13
Kazalo grafov
Graf 1: Delež študentov glede na smer študija ... 19
1
1 UVOD
Trajnostni razvoj je šele konec druge polovice 20. stoletja postal vrednota. Če si postavimo vprašanje, ali sta trajnostni razvoj in ekološka trajnostna družba vrednoti za posameznika in človeštvo kot celoto, je odgovor na to vprašanje pritrdilen (Kirn, 2004). Pomemben pristop sta spodbujanje in usmerjanje mladih k okoljskemu ravnanju. Izobraževalne ustanove, ki so se vključile v program Ekošola, ozaveščajo mlade o pomembnih okoljskih vprašanjih, in sicer z namenom, da bi ti kaj spremenili v okolju. Projekt, imenovan »Ekošola kot način življenja«, je projekt trajnostnega izobraževanja v Sloveniji. Na začetku je program Ekošola deloval v osnovnih in srednjih šolah, zdaj pa so program prenesli tudi na fakultete. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani deluje program Ekošola tri leta. Pomembno je, da se okoljska ozaveščenost širi na vse ravni izobraževanja, tudi na fakultete. Mladi s tem nadgrajujejo svoje znanje o trajnostnem vedenju.
V diplomskem delu sem se odločila raziskati odnos študentov na Pedagoški fakulteti do programa Ekošola. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani pomen okoljskega izobraževanja, pomen okoljske zavesti in kako se okoljska vzgoja prepleta z vzgojo in izobraževanjem za trajnosti razvoj. Temu sledi predstavitev mednarodnega programa Ekošola in opis delovanja programa na Pedagoški fakulteti.
Pri zadnjem delu teoretične vsebine je predstavljen pomen okoljske vzgoje in izobraževanja.
V empiričnem delu sem z anketnim vprašalnikom ugotavljala, kako študentje poznajo program Ekošola in kakšen je njihov odnos do izvajanja le-tega na Pedagoški fakulteti. Pri tem pa je pomembno, kakšno je njihovo trajnostno vedenje, saj s tem pokažejo, kako so pri tem odgovorni in okoljsko osveščeni.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 OKOLJSKO IZOBRAŽEVANJE IN ETIKA
Ljudje živimo v svetu naravnih danosti, ki se jih velikokrat ne zavedamo. Do nastanka okoljske etike sta pred dobrimi 30 leti pripeljala kriza odnosa človeka in družbe do narave ter sodobna kriza razumevanja napredka in razvoja (Kirn, 2004). Plut (2002) meni, da sta za težave in pritiske na okolje kriva antropocentrično in egoistično vedenje do narave ter neusklajeno in necelovito obravnavanje pojavov, posegov v okolje. Znanje o okolju se širi in bogati, vendar pa je premalo logičnega in iz znanja izpeljanega razmišljanja o vzrokih in posledicah pojavov ter človekovih posegov v naravi. Kot navaja Bahor (2009): »Vrednote so osnovna ideja, ki nas napeljuje k temu, kako naj se obnašamo.«
V 70. in 80. letih je bilo nujno ozaveščanje javnosti in strokovnih krogov o izboljšanju družbenega in posameznikovega odnosa do narave in človekovega okolja. V vseh državah sveta je treba uveljaviti načela okoljske etike, ki nas usmerjajo k zaščiti narave, človekovega okolja, dostojanstva in življenja človeka. Sodelovanje med generacijami in vsemi skupnostmi ter skupna, globalna odgovornost za sedanje razmere in prihodnost sta ključna za sestavni del okoljske etike (Plut, 2002).
Okoljska etika dopolnjuje tisto, kar v procesu odnosov med človekom in naravo ni urejeno. Po načelih previdnosti ter pravnosti in zakonitosti gradi spoznanja in presoje.
Upoštevanje zakonitosti, ki delujejo v naravi in v razvoju družbe, je eno temeljnih načel. Pri tem nas etika opozarja, kaj je dopustno in dostojno. Konferenca združenih narodov (ZN) je leta 1992 v Riu sprejela načelo previdnosti kot okoljsko načelo, ki nas vodi v prizadevanja za preprečitev pri naravnih pojavih, kot so potresi, plazovi, poplave, pomanjkanje vode, ki ogrožajo življenje ljudi. Imamo možnost, da se pred njimi delno preventivno zavarujemo, ker poznamo njihove običajne učinke (Lah, 2002).
Potrebni sta previdnost in vzdržnost ob tem, da naravni viri niso neskončni in da so za uvajanje novih virov potrebni čas, naložbe in šolanje kadrov. Načelo sodelovanja
3
je pomembno, saj poudarja pomen skupinskega dela po načelu, da več ljudi več ve in zmore. Prav tako pa je pomembno načelo trajnosti, ker ima narava omejeno zmogljivost za vplive človeka in ne more odbijati vseh obremenitev (Lah, 2002).
Okoljsko izobraževanje po načelih okoljske etike in spoštovanja okoljskih vrednot pomeni bogatenje življenjskega sloga civilizacije in posameznikov. Danes se že uveljavlja na vseh stopnjah izobraževanja (Plut, 2002). V šolah je spoznavanje okoljske problematike in zakonitosti naravnega in družbenega razvoja predano predvsem profesorjem (Lah, 2002). Izobraževanje o okolju je treba razvijati.
Predvsem interdisciplinarno učenje in raziskovanje, preučevanje dinamike okolja in narave, okoljska etika, metode in principi bi bili v pomoč, da se ustvarijo nove prilagoditve med učnimi predmeti osnovnih in srednjih šol ter univerz. Znanje o okolju se mora širiti, saj lahko tako pridejo do novih spoznanj in možnosti posega v okolje, do smotrnejše rabe surovin, energije in prostora (Plut, 2002).
2.1.1 OKOLJSKA ZAVEST
Vovk (2002) navaja, da je razvoj okoljske zavesti privedel do temeljnega obrata v načinu zaznavanja stvarnosti, v načinu razmišljanja, vrednotenja in delovanja.
Okoljska zavest pomeni, da posameznik dojema probleme okolja, jih zaznava in se zaveda njihovega obstoja. Morda ga celo navdaja z zaskrbljenostjo ali celo občutkom, da je tudi sam pripravljen storiti nekaj, kar bi pripomoglo k njihovi rešitvi (Rojšek, 1987, v Bratuša, 2011).
Razvoj okoljske zavesti lahko prikazujemo z medsebojnimi vplivi, ki potekajo med znanjem in vrednotami, spremembami obnašanja in življenjskega stila ter okoljskimi problemi. Ljudje imajo do okoljskih problemov različna mnenja, spoznanja, vrednote in pristope. Poleg učenja in pridobivanja znanja o okolju je pomembno tudi, kako se spreminjajo obnašanje, življenjski stil in aktivnosti posameznikov v družbi. Okoljska zavest narašča in je zagotovo odvisna od strategije in izvajanja okoljskega izobraževanja, ki naj bi prispevalo k trajnejšim učinkom pouka in učenja. To pa se posledično odraža v družbi (Vovk, 2002).
4
Za doseganje in obstoj okoljske zavesti je treba v izobraževalnih ustanovah dati temu čim več poudarka.
Z izobraževanjem za trajnostni razvoj in ekološko vzgojo, ki se začne v predšolski vzgoji in nadaljuje do terciarnega izobraževanja, to lahko dosežemo. Pri tem imajo pomembno vlogo starši, vzgojitelji, učitelji in družba, in sicer tako, da skrbno obravnavajo okoljska vprašanja in odnos ter vrednote do okoljske vzgoje (Katalinič, 2016). V izobraževalnih ustanovah se uveljavlja projekt Ekošola, ki je eden temeljnih programov, ki usmerja k vzgoji, izobraževanju, varovanju okolja in trajnostnemu razvoju. Program Ekošola bo podrobneje predstavljen v nadaljevanju diplomske naloge.
V projektu »Ekošola kot način življenja« se izvaja okoljska vzgoja, ki omogoča ustrezno privzgojo vzorcev obnašanja za resnično spremembo v okolju. Prednost ekoloških projektov je ta, da se učenci ne učijo teorij napak preteklosti in sedanjosti, za katere smo odgovorni, ampak s svojimi dejanji vodijo k dejanskim, praktičnim in spodbujajočim oblikam delovanja tako v šolskem okolju kot širše (Vovk, 2002).
Odnos do odpadkov, varčevanje z energijo so le nekateri primeri, ki jih lahko uvrščamo med aktivnosti projekta.
2.2 OD OKOLJSKE VZGOJE DO VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
2.2.1 OKOLJSKA VZGOJA
Poznamo več pojmovanj okoljske vzgoje. Marentič-Požarnik (1996, v Golob, 2009) definira okoljsko vzgojo kot stalen proces, v katerem se posameznik in skupnost bolj zavedo svojega okolja in pridobijo znanje, vrednote, spretnosti, izkušnje in tudi odločenost, da bodo delovali individualno in skupinsko v smeri reševanja sedanje in prihodnje okoljske problematike.
Koncept okoljske vzgoje so razvili avtorji Stapp in drugi leta 1969 z namenom, da bi ljudi spodbudili k odgovornemu ravnanju v povezavi z naravo, naravnimi viri in
5
naravnimi bogastvi. Okoljska vzgoja bi tako posamezniku posredovala znanje o naravi in okolju, da jo bo nekoč tudi varoval. Okoljska vzgoja je postala del šolskih programov v osemdesetih in devetdesetih letih (Bertoncelj, Bervar, Meško, Naraločnik, Nastav, Roblek in Trnavčević, 2015). Avtorji učnega načrta za predmet Okoljska vzgoja kot vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (Zupan, Marentič Požarnik, Vovk Korže in Orel, 2008) navajajo, da je okoljska vzgoja v širšem konceptu vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (VITR) proces doživljanja, spoznavanja in vrednotenja družbe ter ekonomije v odnosu do naravnega okolja (Potočnik, Golob in Sikošek, 2010).
Okoljska vzgoja je medpredmetno zasnovana disciplina, kar pomeni, da se njeni cilji dosegajo pri različnih dejavnostih tako znotraj predmetov rednega pouka, kot tudi interesnih dejavnostih in izbirnih predmetih (Potočnik, Golob in Sikošek, 2010).
Slovenski šolski sistem ima na področju okoljske vzgoje veliko primerov dobre prakse, med katere spada že omenjeni program Ekošola.
Vovk (2002) ugotavlja, da okoljska vzgoja vpliva na večje sodelovanje učencev pri pouku in posledično na povečano motivacijo in razumevanje pri prenosu teoretičnega znanja v prakso. Učni program, obogaten z okoljskimi vsebinami, vpliva na povečano skrb za okolje. Ekošola ima pri tem velik vpliv, saj je v raziskavi vidno, da se je povečalo zanimanje za okoljsko znanje in odgovornejši odnos do okolja.
Prvi večji korak v smer osebnostnega razvoja in lastnega razmišljanja o odgovornosti do narave naredimo takrat, ko postanejo mladi občutljivi za nepravilna dejanja v okolju. Pri teh družbenih spremembah pa ima lahko šola pomembno vlogo pri okoljskem izobraževanju, saj ustvarja z uvajanjem okoljskih vsebin vzorce okoljskega razmišljanja (Vovk, 2002).
2.2.2 TRAJNOSTNI RAZVOJ
Leta 1992 je v Rio de Janeiru svetovni vrh o okolju in razvoju postavil človeštvo pred pomembno nalogo, da zmanjša vpliv človeka na okolje. Za doseganje ciljev
6
trajnostnega razvoja je bila sprejeta Agenda 21, ki obravnava ključne okoljske in razvojne probleme (Torkar, 2014).
Trajnostni razvoj je ena izmed smiselnih poti prihodnjih generacij, vendar pa sama potreba o zavedanju ni dovolj (Bertoncelj, Bervar idr., 2015). Sama opredelitev trajnostnega razvoja je zapletena in samih opredelitev je zelo veliko. Še vedno je najbolj razširjena opredelitev trajnostnega razvoja, ki jo je leta 1987 v svojem poročilu zapisala Svetovna komisija za okolje in razvoj (World Commission on Environment and Development), znana tudi kot komisija Brundtlandove (Brundtlant Commission):
»Trajnostni razvoj je razvoj, ki omogoča zadovoljitev trenutnih potreb človeškega rodu, ne da bi bilo pri tem ogroženo zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.«
(WCED, 1987, v Sedmak, 2009)
2.2.2.1 Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj
Leta 2007 je Ministrstvo za šolstvo in šport izdalo Smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj od predšolske vzgoje do univerzitetnega izobraževanja. To ni le dodatek k zdajšnjemu splošnemu izobraževanju niti ni njegov cilj samo varovanje narave, ampak je 1) obsežen, celovit ter skladen pedagoški proces, ki vključuje odnos med človekom in naravo ter odnose med ljudmi; 2) vodi do razumevanja vsestranske zveze med naravnim, gospodarskim, družbenim in političnim sistemom ter soodvisnosti ljudi, ki živijo v različnih delih sveta; 3) skuša dejavno in tovorno reševati sedanja in prihodnja okoljska in družbena vprašanja človeštva (Smernice vzgoje ..., 2007; Torkar, 2014).
Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj sta pomembna tako pri nas, kot tudi v mednarodnem merilu in pridobivata pomembno mesto v predmetniku na vseh stopnjah šolanja. Eden izmed vzrokov je tudi ta, da človek s svojim poseganjem v okolje povzroča kritične okoljske spremembe. Vzgoja in izobraževanje pa imata tukaj bistveno vlogo za prihodnost, saj bi spodbujala k spremembam v mišljenju in ravnanju, prav tako pa k izboljšanju kakovosti življenja, s tem da bi pazili, kako ravnamo z izkoriščanjem virov (Zupan, Marentič Požarnik idr., 2008). Sedmak (2009) meni, da naj bi bile z izobraževanjem za trajnostni razvoj vrednote, načela in prakse trajnostnega razvoja vključene v vse vidike izobraževanja in učenja. Posledično bi to
7
spodbudilo spremembe v ravnanju, kar bi ustvarilo bolj trajnostno prihodnost. Boeve- de Pauw, L. Coertjens, De Maeyer in Van Petegem (2010) potrjujejo, da lahko učne pobude spodbujajo k pozitivnemu odnosu do okolja in k oblikovanju okoljskega odnosa.
VITR ne smemo enačiti z okoljsko vzgojo ali okoljskim izobraževanjem. Okoljska vzgoja je dobro vpeljana disciplina o odnosu človeštva do naravnega okolja in o načelih, kako to naravno okolje ohraniti in obvarovati ter kako pravilno upravljati z njegovimi viri. Trajnostni razvoj pa zajema okoljsko vzgojo in jo postavlja v širši kontekst socialno-kulturnih in socialno-političnih vprašanj pravičnosti, revščine, demokracije in kakovosti življenja. Prav zaradi te širine vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj ne smeta in ne moreta biti ločen izobraževalni predmet, ampak morata biti upoštevana v vseh disciplinah na vseh stopnjah izobraževanja in tudi kot vseživljenjski proces (UNESCO, 2004; v Golob, 2009).
2.3 EKOŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA
Ekošola je mednarodno in metodološko primerljiv program z medpredmetnim povezovanjem znanja za življenje, ki razvija odgovoren odnos do okolja, narave in bivanja nasploh. Je program celostne okoljske vzgoje in izobraževanja, namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem razvoju med otroki, učenci, dijaki in študenti s svojim vzgojnim in izobraževalnim programom. Pri tem pridobiva in posreduje znanje o odgovornosti do okolja in z dejavnostmi spreminja kulturo obnašanja in ravnanja. S projektom »Ekošola kot način življenja« gradijo otroci, učenci, dijaki, študentje vrednote za odgovoren način bivanja (Ekošola, 2016).
2.3.1 MEDNARODNI PROJEKT
Program Ekošola se uvršča v mednarodni program za spodbujanje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (Silan, 2014). Vodi ga Fundacija za okoljsko izobraževanje (Foundation for Environmental Education – FEE), ki je nevladna in neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1981, in ima sedež na Danskem (FEE, 2016). Danski minister za okolje Ola Loviga Simonsen je bil pobudnik tega programa z namenom, da organizirano in načrtno pospeši okoljsko izobraževanje in
8
ozaveščanje (Silan, 2014). Poleg Ekošol (Eco-Schools) pa se pod okriljem FEE odvijajo še drugi programi, kot so Blue Flag – Modra zastava, Green Key – Zeleni Ključ, Young Report – Mladi poročevalec in Learning About Forrest – Znanje za gozdove (FEE, 2016).
Leta 1992 se je začel razvijati mednarodni projekt Ekošola zaradi potreb, spoznanih na svetovni konferenci Združenih narodov v Riu de Janeiru leta 1992. Leta 1994 se je projekt začel izvajati na Danskem, v Nemčiji, Grčiji in Združenem kraljestvu ob podpori Evropske komisije. Projekt Ekošola je prejel leta 1999 nagrado »Worldaware Award for Global Education« s strani Centra Sever–Jug Sveta Evrope in Nacionalnega odbora za mednarodno sodelovanje in trajnostni razvoj (NCDO) (History Ecoschools). Danes so v mrežo programa Ekošola vključene članice FEE v več kot 60 državah Evrope, Severne in Južne Amerike, Afrike in Azije (Silan, 2014).
Projekt Ekošola ima v različnih državah enako zastavljen koncept, skozi katerega je poznan tudi logotip Ekošole (Slika 1).
Slika 1: Logotip mednarodnega projekta Ekošola(EcoSchools, b. d.)
2.3.2 PROGRAM EKOŠOLA V SLOVENIJI
V Sloveniji izvaja Društvo za okoljsko vzgojo (DOVES) prepoznane mednarodne okoljske programe za spodbujanje trajnostnega razvoja: Modra zastava, Mladi poročevalci za okolje, Zeleni ključ, Znanje za gozdove. DOVES izvaja tudi program Ekošola, ki se izvaja v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah. V program so vključeni vrtci, osnovne in srednje šole, dijaški domovi, domovi Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, učitelji, učenci, vodstvo šole, svet šole, svet staršev in predstavniki lokalnih oblasti (DOVES, 2016). Leta 1996 je postala Slovenija članica evropskega projekta Ekošola, podprtega s Fundacijo za okoljsko izobraževanje v Evropi (FEEE).
Projekt Ekošola ponuja veliko izbiro praktičnih pristopov na okoljske teme in spodbuja
9
večjo okoljsko ozaveščenost tako znotraj kot zunaj šol. Je izhodišče za obravnavo okoljskih vsebin in ciljev v vseh vrstah izobraževanja, pa tudi med starši, v lokalni in širši družbeni skupnosti. Predvsem pa omogoča učiteljem in učencem možnost, da znanje uporabijo v vsakdanjem življenju (Bajd in Leščanec, 2011; Silan, 2014).
Temelji na metodologiji sedmih korakov, ki predstavlja postopek dela posamezne ustanove. Ustanove, ki uspešno izvedejo in zaključijo aktivnosti po načrtu dela, pridobijo zeleno zastavo kot najvišje priznanje oziroma prepoznavni znak, da spadajo v mednarodni program Ekošola (Ekošola, 2016). V naslednjem poglavju so predstavljene zahteve teh sedmih korakov.
Letno poročilo slovenskih šol navaja, da je bilo v šolskem letu 2015/2016 vključenih več kot 132.000 otrok, učencev, dijakov in študentov ter 8600 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev (ekokoordinatorjev, mentorjev in drugih zaposlenih na ustanovah). V šolskem letu 2014/2015 je bilo vključenih 717 ustanov iz vse Slovenije, od tega je 566 ustanov prejelo zeleno zastavo, kar pomeni da so izpolnjevali kriterije mednarodnega programa Ekošola (Društvo DOVES-FEE Slovenija, 2016).
Pavšer (2002) navaja, da projekt »Ekošola kot način življenja« uresničuje cilje okoljske vzgoje s celovitim delovanjem in ne le z običajnim poučevanjem v šolah.
Prav tako pa člani z izvajanjem programa Ekošola uresničujejo cilje vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. S projekti in aktivnostmi programa Ekošola naj bi se spodbujalo prepoznavanje in odpravljanje okoljskih problemov, vključevanje vidikov okoljskega izobraževanja v šolske predmete, razvoj kreativnosti in novih idej med mladimi, izboljšanje medsebojnih odnosov v ustanovi in okolici, vključevanje učencev v demokratično odločanje pri premagovanju okoljskih problemov na krajevni in državni ravni ter povezovanje mladih iz evropskih in drugih držav (Silan, 2014).
2.3.3 ZAHTEVE PROGRAMA EKOŠOLA
Program Ekošola je sestavljen iz metodologije sedmih korakov, ki je sistematično in mednarodno primerljivo delo in je primerljiva s certifikatom kakovosti ISO 14001 (Društvo DOVES-FEE Slovenija, 2013).
Sedem korakov do ekošole (Društvo DOVES – FEE Slovenija, 2016; Pavšer, 2002):
10
VZPOSTAVITEV EKOODBORA
Ustanove morajo najprej ustanoviti programski svet, tako imenovan ekoodbor, da sodelujejo v programu Ekošola. Ekoodbor ima nalogo, da razvija, izvaja in nadzoruje okoljsko politiko ustanove. Skrbi za partnersko sodelovanje med učenci, učitelji in čim več zaposlenimi na šoli, prav tako pa prevzema pobudo pri izvajanju okoljskih problemov.
OKOLJSKI PREGLED
V ustanovah potekata okoljski pregled, ki je temeljni korak dela v programu Ekošola, in proučevanje tako notranjih kot zunanjih vplivov, kjer ustanova deluje, zato je pomembno, da v njem sodeluje čim več učencev. Prepoznavanje in razumevanje okoljskih razmer v ustanovi sta ključnega pomena za okoljski pregled, njegove ugotovitve pa so osnova za načrtovanje prihodnjih okoljskih aktivnosti za izboljšanje.
V naslednjem koraku pa se le-te opredeli v ekoakcijskem načrtu za posamezno šolsko leto.
NAČRT DELA (EKOAKCIJSKI NAČRT)
Priprava ekoakcijskega načrta je pregled okoljskega delovanja ustanove, podlaga za njegovo pripravo so rezultati okoljskega pregleda. V njem so izbrane tematike in prednostne vsebine dela, ki so povezane z učnim načrtom in dejavnostmi doma ali v okolici. V ekoakcijskem načrtu so podani posamezni koraki in naloge, finančni vidik (stroški, prihranki) ter način spremljanja uspešnosti posamezne aktivnosti, ki je prikazan v naslednjem koraku. Poleg učiteljev in mentorjev so v njegovo pripravo vključeni tudi učenci. S pomočjo rezultatov okoljskega pregleda se izbere tematiko, s katero se ustanove podrobneje ukvarjajo, in določijo ukrepi, s katerimi bodo odpravili zaznane težave. Določijo se cilji, ki merijo uspešnost doseganja, pri tem pa se določi tudi časovni rok izvajanja, saj je ukrep mogoče doseči kratkoročno, srednjeročno ali dolgoročno.
NADZOR IN OCENJEVANJE
Pri nadzoru in ocenjevanju vidimo napredek okoljskega delovanja. Ustanova pridobi z nadzorovanjem podatke o izvajanju aktivnosti, z ocenjevanjem pa uvidi, ali so aktivnosti uspešne ali ne. Ustanova lahko pri stalnem nadzoru oceni svoje
11
zmogljivosti in vire in če je treba, načrtuje spremembe. Metode spremljanja in nadzorovanja so odvisne od ciljev, določenega načina merjenja, starosti in sposobnosti učencev in drugih, ki so vključeni v izvajanje aktivnosti.
DELO PO UČNEM NAČRTU
Program Ekošola je zasnovan tako, da so okoljske vsebine čim bolj vključene v program dela, ki ga ima določena ustanova. Pri tem je potrebno načrtno delo in medsebojno sodelovanje pedagoških in strokovnih delavcev. Vsebine in projekti, ki so vključeni v program Ekošola, lahko popestrijo in obogatijo učni načrt. To pa je odvisno tudi od nosilca predmeta, če je ta pripravljen, da uvede in spodbudi, da se vsebine in projekti čim več izvajajo.
OBVEŠČANJE IN VKLJUČEVANJE
Cilj programa Ekošola je odgovorno okoljsko delovanje posameznikov in skupnosti, ki temelji na globljem zavedanju in poznavanju učinkov človekovega delovanja na okolje. Informacije in primeri dobre prakse potekajo med šolami v Sloveniji in drugimi državami znotraj evropskega združenja za okoljsko izobraževanje, pri čemer se izmenjujejo informacije, pretok znanja in večanje socialnega kapitala.
IZDELAVA EKOLISTINE
Ekolistina je izjava o poslanstvu in zavezi za delovanje ustanove na okoljskem področju. V njej so našteti glavni cilji okoljskega delovanja ustanove in ukrepi, ki jih nameravajo izvesti učenci in zaposleni.
Slika 2: Zelena zastava (Projekti Ekošola, b. d.)
12
Ustanove morajo uspešno zaključiti aktivnosti, ki jih določijo v svojem ekoakcijskem načrtu, da pridobijo zeleno zastavo. Ustanove, ki so jo že pridobile, pa jo z izvajanjem aktivnosti po ekoakcijskem načrtu obdržijo (Poročilo šol 2015/2016).
2.3.4 PROGRAM EKOŠOLA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI V LJUBLJANI
Večjo mero pozornosti izobraževanju na področju trajnostnega razvoja so namenile osnovne in srednje šole, vendar pa se je v zadnjem desetletju povečalo tudi število visokošolskih ustanov, ki v svoj program vključujejo načela trajnostnega razvoja in odgovornega odnosa do okolja (Baggia, Maletič in Senegačnik, 2014).
Pedagoška fakulteta v Ljubljani se je v študijskem letu 2013/2014 vključila v mednarodni program Ekošola in tako postala prva ekofakulteta v Sloveniji. Po metodologiji sedmih korakov je pridobila zeleno zastavo, ki predstavlja šolam javno in mednarodno priznanje za okoljevarstveno delovanje. Fakulteta sledi temeljnim ciljem programa Ekošola, ki so usmerjeni v skrb za okolje in naravo ter spodbujajo študente in zaposlene k trajnostnemu vedenju do okolja.
V raziskavi, ki so jo opravili M. Erjavšek, Kostanjevec in F. Lovšin Kozina (2014), so bili pregledani učni načrti predmetov, ki se izvajajo na programu Gospodinjstvo in nekaterih drugih študijskih programih. Ugotovljeno je bilo, da ima Pedagoška fakulteta v Ljubljani pester izbor vsebin trajnostnega razvoja, ki so vključene v številne študijske programe in različne projekte. S tem ko je Pedagoška fakulteta vključena v program Ekošola, se študente in zaposlene spodbuja k oblikovanju navad, ki bodo prispevale k uresničevanju trajnostnih ciljev fakultete. Študentje v času študija tako usvojijo znanja in razvijejo pozitivna stališča in vrednote glede trajnostnega razvoja ter s tem oblikujejo strokovne in vedenjske temelje za uspešno prenašanje znanja v vzgojno-izobraževalni proces.
V okviru programa je bil oblikovan logo programa EkoPef (Slika 3).
13
Slika 3: Logo programa EkoPef (Pedagoška fakulteta – Eko fakulteta, b. d.)
2.3.4.1 Aktivnosti v programu Ekošola na Pedagoški fakulteti
Na Pedagoški fakulteti se v okviru programa Ekošola odvija kar nekaj projektov in aktivnosti. Po pregledu okoljskega stanja na fakulteti je bil oblikovan program dela, ki vključuje aktivnosti, povezane s trajnostnim razvojem.
Namen programa je, da se v notranjem in zunanjem okolju fakultete prepoznajo in analizirajo okoljski problemi. Na Pedagoški fakulteti so aktivnosti usmerjene zlasti na področje ravnanja z odpadki in trajnostne oskrbe z vodo in energijo (Kostanjevec, 2015).
V okviru izvedbenega načrta so spodaj prikazane aktivnosti, ki se izvajajo v programu Ekošola na Pedagoški fakulteti (Kostanjevec, 2015):
- Ravnanje z odpadki. Fakulteta je uvedla sistem ločenega zbiranja odpadkov in zagotovila ustrezno število zabojnikov. V predavalnice in druge prostore so bili nameščeni koši za ločeno zbiranje bioloških odpadkov, papirja, embalaže in mešanih odpadkov. V bližini biološkega praktikuma je bil nameščen tudi kompostnik. Ločevanje odpadkov se med študenti in zaposlenimi spodbuja z ozaveščevalnimi akcijami in napisi, ki so nameščeni na posameznih koših in plakatih. Študentje v okviru okoljskega tedna izvedejo očiščevalno akcijo v okolici fakultete. V toaletnih prostorih pa so tudi napisi, ki opozarjajo na zmanjšanje porabe papirnatih higienskih brisačk, ki se zbirajo v koših in zabojnikih za biološke odpadke.
- Energija. Na fakulteti se mesečno spremlja porabo električne energije in ugotovili so, da bi bilo v prihodnje treba zamenjati stara svetila za nova. Pred toaletnimi prostori se je uporabnike z napisi opozarjalo in spodbujalo k ugašanju luči. V letu 2016 pa je bila osvetljava toaletnih prostorov prenovljena
14
in se sedaj uporabljajo varčnejša LED-svetila. Zaposlene pa se spodbuja k smotrni uporabi elektronskih naprav.
- Voda. Na fakulteti se mesečno spremlja porabo vode. Na nekaterih pipah se meri porabo vode z elektronskimi merilci, kar spodbuja uporabnike, da so pozorni na količino porabljene vode.
- Okolica fakultete. Posebna pozornost je namenjena zagotavljanju biotske raznovrstnosti s sajenjem novih rastlin v okolici fakultete in z zatiranjem invazivnih vrst. Fakulteta ima na šolskem vrtu visoko gredo.
- Transport. Zaposleni imajo možnost izposoje koles, ki omogočajo, da se izogibajo uporabi osebnih avtomobilov za mestno vožnjo. S tem se zaposlene spodbuja k uporabi do okolja prijaznih transportnih sredstev.
- Zbiralne akcije. Na fakulteti so se odvijale različne zbiralne akcije, kot so izmenjava oblačil, zbiranje igrač in zamaškov. Zbrana oblačila in igrače so bile podarjene društvom in dobrodelnim organizacijam.
- Bukvarnica – Eko omara. Na fakulteti se v prvem nadstropju nahaja študentski kotiček z Eko omaro. Vsak študent lahko prinese knjigo, ki je ne potrebuje več, in jo pusti v bukvarnici ter jo lahko zamenja z drugo knjigo.
- Dan slovenske hrane. Fakulteta se je pridružila projektu z naslovom Dan slovenske hrane. Študentje so v mesecu novembru v sodelovanju s podjetjem Slorest pripravili slovenski zajtrk ter ga ponudili študentom in zaposlenim.
Namen dejavnosti je spodbujati uživanje lokalno pridelane hrane in zajtrka.
- Okoljski teden. V okoljskem tednu, ki poteka v mesecu maju, se dogajajo različne dejavnosti, katerih vsebina se nanaša na okoljski teden. Med drugim v omenjenem tednu poteka tudi očiščevalna akcija v okolici fakultete.
15
Aktivnosti, ki se izvajajo v sklopu programa Ekošola, morajo biti promovirane na ustrezen način. V avli stavbe Pedagoške fakultete je postavljena okoljska informacijska točka, na kateri so objavljene različne novice s področja trajnostnega razvoja, obvestila o dogodkih, ki potekajo v okviru programa Ekošola, in zelena zastava, ki predstavlja vključenost v program Ekošola. Prav tako pa obveščanje poteka tudi preko fakultetne spletne strani in preko Facebook profila (Kostanjevec, 2015).
2.4 POMEN OKOLJSKE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
Okoljska vzgoja je ena pomembnejših tem v današnjih šolah (Bajd in Leščanec, 2011). Cilj okoljske vzgoje je okoljska pismenost, ki ne vključuje samo znanja, ampak tudi zavest in odgovorno vedenje do okolja (Krnel in Naglič, 2009).
Nekateri razumejo okoljsko izobraževanje kot zaščito in vzdrževanje naravnega okolja. Drugi ga razumejo kot zagotavljanje čistega okolja, odstranjevanje odpadkov in preprečevanje onesnaževanja naravnega okolja. Predvsem pa je pomembno, da so učenci okoljsko ozaveščeni, da poznajo ekološke nevarnosti, s katerimi se sooča naravno okolje (Bajd in Leščanec, 2011).
Vovk (2002) navaja, da sta pri izvajanju okoljskih vsebin pomembni aktivna metoda in oblika dela v šoli, saj prispevata k pozitivnim spremembam znotraj šole in širše, kar se odraža v spremembi življenjskega stila posameznika in spremembi vrednot.
Torkar (2014) ugotavlja, da so lahko učenci uspešnejši pri odgovornem ravnanju do okolja in prihodnosti, če so sposobni oblikovati lastno poglobljeno razumevanje, smisel in vrednote. Pri tem bodo lažje sprejemali in bolj poglobljeno razumeli svet, v katerem živijo, ter aktivno sodelovali v iskanju rešitev za kompleksne izzive današnjega časa.
B. Bajd in T. Leščanec (2011) ugotavljata, da je treba posvetiti večjo pozornost razvoju dobro oblikovanih projektov in jih ohranjati. Pri tem bi morale biti šole osredotočene na vzgojo učencev o okoljskih vprašanjih in pomenu trajnosti. En korak k doseganju tega cilja je vključiti izobraževalne ustanove v ekološko-tematske
16
projekte, kot je projekt Ekošola. V raziskavi se pokaže, da prispeva projekt Ekošola k ozaveščanju učencev za razvoj okoljsko trajnostnih pristopov in k spoznavanju ekoloških slabosti, pred katerimi bi se zaščitili pred nadaljnjim propadanjem.
Okoljski problemi so odraz človeškega vedenja, zato je okoljsko ravnanje pogosto opredeljeno kot cilj pobude za okoljsko izobraževanje. Ekošole so vključene v program, ki bi okolje izboljšal neposredno z usvojitvijo okoljskega sistema, posredno pa tako, da bi študentje spremenili svoj odnos do narave (Boeve-de Pauw in Van Petegem, 2013).
Krnel in S. Naglič (2009) v korakih opisujeta, kako okoljsko izobraževanje izboljšati tako v šolah kot v posebnih programih, kot je Ekošola:
Dobro opredeljen program: Veliko avtorjev je ugotovilo, da dobro zastavljen program vodi k večji ozaveščenosti in k boljšemu okoljskemu izobraževanju.
Devine-Wright (2004) v svoji raziskavi trdi, da so učenci, ki so obiskovali šolo z organizirano in dobro opredeljenim program izobraževanja, kar naj bi program Ekošola bil, dosegli višjo raven zavesti kot tisti, ki niso bili vključeni v organizirano delo na tem področju.
Razvoj sposobnosti kritičnega mišljenja: Študija v ZDA (Ernst in Monroe, 2004) je pokazala, da ekološko usmerjeno izobraževanje v celotnem procesu izobraževanja izboljšuje kritično mišljenje tudi na drugih področjih. Kurikulum mora vključevati dejavnosti, ki se ukvarjajo z okoljskimi situacijami in problemi, ki bi jih uporabljali in reševali z resničnimi vprašanji. Razvoj kritičnega mišljenja je tako bolj uspešen.
Izkustveno učenje: Littledyke (2004) trdi, da bi moralo biti poučevanje osredotočeno na okoljsko izobraževanje z razumevanjem okoljskih vprašanj.
To lahko dosežemo s pridobivanjem neposrednih izkušenj, ki izhajajo iz okolja in izobraževanja, ki bodo pomagala ohranjati okolje in tvorijo vrednote in stališča, potrebne za zaščito narave. Pomembno je, da izobraževanje vključuje kritično razumevanje in da se sistematično vključujejo okoljski problemi v razredu.
Motivacija: Gough (2002) priporoča, da v okoljsko izobraževanje vključujemo teme, ki so zanimive za otroke, saj so pri tem bolj motivirani. Poleg tega
17
morajo najti koncept povezav med vzroki in posledicami ter spodbujati in kritično razmišljati o ustreznih ukrepih.
Vloga odraslih: Negev, Sagy, Garb, Salzberg in Tal (2008) ugotavljajo, da je pomembna vloga učitelja ali drugih odraslih, ki posredujejo odnos do narave.
Prav tako imajo pomembno vlogo starši, da v otroku razvijajo zavest in odgovorno ravnanje do okolja.
Številni avtorji (Lozano, 2011; Azmahani, 2012) pravijo, da ima osnovno znanje o trajnostnem razvoju vpliv na izboljšanje odnosa študentov, zato je učinkovito, da okoljske vsebine vključujemo v vse stopnje izobraževanja.
Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so v študijske programe vključeni različni cilji vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Pri naravoslovnih vsebinah so v učni proces vključena načela varovanja in ohranjanja narave in okolja, kar spodbuja študente k razvoju ekološke ozaveščenosti in odgovornosti. Prav tako so vključena načela zdravega življenjskega sloga in kakovostnega preživljanja prostega časa. V okviru družboslovnih vsebin so v učni proces vključena načela temeljnih človeških vrednost in kakovostnega izobraževanja (Erjavšek, Kostanjevec in Lovšin Kozina, 2014).
18
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA
Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so študentje Pedagoške fakultete seznanjeni z delovanjem programa Ekošola, kako prepoznajo in sami prispevajo k delovanju Ekošola in kakšen je njihov odnos do trajnostno usmerjenega vedenja.
3.2 CILJI
Cilji raziskave, ki sem jih opravila v okviru diplomskega dela, so:
ugotoviti, kako študentje Pedagoške fakultete poznajo program Ekošola in aktivnosti, ki se izvajajo v okviru programa;
ugotoviti, kakšen je odnos študentov Pedagoške fakultete do aktivnosti, ki se izvajajo v okviru programa Ekošola;
ugotoviti, kakšno je trajnostno usmerjeno vedenje študentov Pedagoške fakultete.
3.3 HIPOTEZE
Oblikovane so bile navedene hipoteze:
H1: Študentje Pedagoške fakultete slabo poznajo program in aktivnosti, ki se izvajajo v okviru programa Ekošola.
H2: Študentje Pedagoške fakultete imajo pozitiven odnos do aktivnosti, ki se izvajajo v okviru programa Ekošola.
H3: Študentje Pedagoške fakultete v praksi izvajajo trajnostno usmerjeno vedenje.
19
3.4 METODA DELA IN VZOREC
Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila deskriptivno metodo. Postopek zbiranja podatkov je bilo anketiranje, tehnika zbiranja podatkov pa anonimni spletni vprašalnik, ki sem ga objavila na spletni strani 1KA. Anketni vprašalnik je priložen v Prilogi.
Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz sedemnajstih vprašanj, vprašanja pa so bila zaprtega in odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 83 študentov Pedagoške fakultete v Ljubljani, od tega 76 žensk (92,0 %) in 7 moških (8,0 %). Štirje udeleženci (5,0 %) so bili stari 20 let ali manj, 78 udeležencev je bilo starih med 21 in 25 let (94,0
%), en udeleženec (1,0 %) pa je bil star 26 let ali več.
Iz Grafa 1 je razvidno, da je anketni vprašalnik izpolnilo največ študentov študijske smeri biologija – kemija (24,1 %), smeri likovna pedagogika (13,3 %), smeri gospodinjstvo – kemija (12,0 %) in iz smeri biologija – gospodinjstvo (9,6 %).
Graf 1:Delež študentov glede na smer študija 0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
Biologija-gospodinjstvo Gospodinjstvo-kemija Biologija-kemija Fizika-kemija Fizika-matematika Specialna in rehabilitacijska pedagogika Socialna pedagogika Likovna pedagogika Razredni pouk Predšolska vzgoja Predmetno poučevanje Poučevanje na razredni stopnji z angleščino Dvopredmetni učitelj
Delež študentov
Smer študija
20
Pridobljene podatke sem statistično ovrednotila z računalniškim program Office Excell in z uporabo statističnega programa SPSS (Statistical Package for Social Sciences).
3.5 REZULTATI Z RAZPRAVO
V tem poglavju so predstavljeni rezultati z razpravo, temu pa sledi analiza odgovorov študentov na postavljena vprašanja. Analizo sem razdelila v tri krajša poglavja glede na postavljene hipoteze. V analizo sem vključila tudi nekatere odgovore, ki so jih podali študentje v vprašanjih odprtega tipa.
Predstavitev analize odgovorov je razdeljena na tri tematske sklope:
- poznavanje programa Ekošola med študenti Pedagoške fakultete;
- odnos študentov do programa Ekošola;
- trajnostno usmerjeno vedenje študentov.
3.5.1 Poznavanje programa Ekošola med študenti Pedagoške fakultete
Na Pedagoški fakulteti se izvaja program Ekošola. Z anketnim vprašalnikom sem želela preveriti, koliko poznajo študentje program in aktivnosti ter koliko sodelujejo v aktivnostih, ki se izvajajo v okviru programa Ekošola. V anketnem vprašalniku sem preverila, koliko študentov je obiskovalo osnovno ali srednjo šolo, ki so bile vključene v program Ekošola. Z dvema odprtima vprašanjema sem preverila, kako prepoznajo, da je fakulteta vključena v program Ekošola, in kje se nahaja zastava, ki predstavlja vključenost fakultete v program Ekošola. Zanimalo me je tudi, na kakšen način bi si študentje želeli izvedeti več informacij o programu Ekošola.
Preglednica 1: Delež študentov, ki so obiskovali Ekošolo v osnovni ali srednji šoli
Da Ne
f f (%) f f (%)
Osnovna šola 44 53,0 39 47,0
Srednja šola 46 55,0 37 45,0
21
Iz Preglednice 1 je razvidno, da je 53,0 % študentov obiskovalo osnovno šolo in 55,0
% študentov srednjo šolo, ki je bila vključena v program Ekošola. Vidimo, da je polovica anketiranih študentov že kdaj bila vključena v program Ekošola.
Preglednica 2: Poznavanje programa Ekošola med študenti Pedagoške fakultete
Da Ne
f f (%) f f (%) Ali veš, da je Pedagoška fakulteta
vključena v program Ekošola?
79 95,0 4 5,0
Ali veš, da na Pedagoški fakulteti deluje ekoodbor?
41 49,0 42 51,0
Iz Preglednice 2 je razvidno, da skoraj vsi študentje (95,0 %) vedo, da je Pedagoška fakulteta vključena v program Ekošola, vendar pa več kot polovica študentov (51,0
%) ne ve, da v sklopu programa Ekošola deluje ekoodbor, v katerega so vključeni študentje in profesorji. V prihodnje bi bilo treba študente bolj seznaniti s tem, da v okviru programa Ekošola na fakulteti deluje tudi ekoodbor. To bi lahko dosegli s promocijo v avli fakultete, tako da bi jim predstavili, kako ekoodbor deluje, in jih povabili, da se pridružijo in skupaj pomagajo ustvarjati ter predlagati aktivnosti, ki bi se izvajale v programu Ekošola.
22
Preglednica 3: Delež študentov glede na poznavanje in sodelovanje v aktivnostih, ki se izvajajo na Pedagoški fakulteti v programu Ekošola
Poznavanje Sodelovanje
Aktivnosti f f (%) f f
(%)
Izmenjevalnica oblačil 45 54,0 5 6,0
Tradicionalni slovenski zajtrk 75 90,0 33 40,0
Zbiranje igrač in oblačil 68 82,0 14 17,0
Bukvarnica – Eko omara 60 72,0 14 17,0
Zbiranje zamaškov 73 88,0 34 41,0
Okoljski teden 46 55,0 11 13,0
Čistilna akcija ob pikniku pedagogov 28 34,0 6 7,0
Šolski vrt (visoka greda) 34 41,0 4 5,0
Izposoja koles za zaposlene 33 40,0 1 1,0
Spodbuda k ugašanju luči na WC-jih 72 87,0 54 65,0
Ločeno zbiranje odpadkov 82 99,0 68 82,0
Opozarjanje na zmanjšano porabo papirnatih brisačk v WC-ju
82 99,0 58 70,0
Na Pedagoški fakulteti se v sklopu programa Ekošola odvija več aktivnosti, projektov, in zanimalo me je, koliko jih študentje poznajo in se jih udeležujejo oz. prispevajo k tem aktivnostim. Rezultati raziskave (Preglednica 3) kažejo, da študentje v okviru izvedbenega načrta Ekošola najbolj poznajo aktivnosti, povezane z ravnanjem z odpadki, torej ločeno zbiranje odpadkov (82,0 %) in opozarjanje na zmanjšano porabo papirnatih brisačk v toaletnih prostorih (82,0 %). 75,0 % študentov pozna projekt Tradicionalni slovenski zajtrk, ki se je odvijal v avli fakultete. Nekaj anketiranih študentov je tudi sodelovalo v tem projektu, saj se le-ta izvaja v okviru študijskega programa gospodinjstvo. Najmanj pa študentje poznajo aktivnost izposoje koles za zaposlene (33,0 %), kjer imajo zaposleni možnost, da za mestno vožnjo uporabijo kolo.
Iz Preglednice 3 je razvidno, da študentje najpogosteje sodelujejo oz. prispevajo k aktivnostim, kot so ločeno zbiranje odpadkov (82,0 %), opozarjanje na zmanjšano
23
porabo papirnatih brisačk v toaletnih prostorih (70,0 %) in spodbuda k ugašanju luči v toaletnih prostorih (54,0 %).
Sklepam, da je pri teh treh aktivnostih največ sodelujočih in jih tudi najbolj poznajo, saj so le-te na Pedagoški fakulteti usmerjene predvsem na področje ravnanja z odpadki ter trajnostne oskrbe z vodo in energijo. Poleg tega se študentje bolj udeležujejo tistih aktivnosti, ki jih bolje poznajo in so bolj oglaševane. Zato bi bilo treba nekatere aktivnosti, ki se izvajajo v okviru programa Ekošola, bolj promovirati, na primer preko Facebook strani, ki je trenutno tudi najbolj priljubljeno spletno družbeno omrežje med mladimi.
Pri aktivnostih in projektih sodelujejo tudi zaposleni oz. profesorji na Pedagoški fakulteti, saj so tako kot študentje tudi sami pomemben člen in zgled, da v okviru programa Ekošola prispevajo k trajnostno usmerjenemu vedenju. Knez (2002) navaja, da je vloga učitelja oz. profesorja ta, da spodbuja dijake, študente k razmišljanju o okoljskih problemih. Z njimi se srečujemo vsak dan in gre za proces tako človekovega vplivanja na naravo in okolje kot okolja na ljudi.
Preglednica 4: Ocena študentov o primernosti različnih načinov informiranja o programu Ekošola
Načini informiranja o programu Ekošola
M* SD
Tiskana zgibanka 3,31 1,15
Publikacija 3,27 1,07
Spletna stran Pedagoške fakultete 4,16 0,89
Facebook 4,37 0,78
Predstavitve v avli fakultete 4,10 0,84
Na predavanjih 3,51 1,19
Legenda:
*Povprečna vrednost (M ) je izračunana na osnovi 5-stopenjske Likertove lestvice (1 - sploh ni primeren, 2 - ni primeren, 3 - niti ni primeren niti je primeren, 4 - primeren, 5 - je zelo primeren).
Preglednica 4 prikazuje oceno študentov o primernosti različnih načinov, s katerimi bi Pedagoška fakulteta študente lahko informirala o programu Ekošola. Obveščanje sedaj že poteka preko spletne strani fakultete in Facebooka. Rezultati pa so prav tako pokazali, da se zdi smiselno o programu Ekošola obveščati preko Facebooka (M
= 4,37) in preko spletne strani Pedagoške fakultete (M = 4,16).
24
Preglednica 5: Delež študentov glede na prepoznavanje dejavnosti, ki se izvajajo v programu Ekošola na Pedagoški fakulteti
Dejavnosti f f (%)
Ločevanje odpadkov 64 77,1
Napisi pred toaletnimi prostori za elektriko
29 34,9
Napisi za brisačke 27 32,5
Tabla v avli (plakati) 19 22,9
Eko zastava 18 21,7
Projekti 8 9,6
Izposoja kolesa 7 8,4
Eko teden 7 8,4
Zbiranje zamaškov 3 3,6
Tradicionalni slovenski zajtrk 3 3,6
Čistilna akcija 2 2,4
Zbiranje oblek 2 2,4
Eko kotiček 2 2,4
Nevem 2 2,4
Kompostnik 1 1,2
Spletna stran 1 1,2
Sedmo vprašanje anketnega vprašalnika vključuje odprto vprašanje. Zanimalo me je, kako študentje vedo oz. prepoznajo, da je Pedagoška fakulteta vključena v program Ekošola. V Preglednici 5 so razvidni odgovori, ki sem jih izpisala glede na to, kar so študentje pogosto odgovarjali. V stolpcu število navedb so zapisane številke, kolikokrat so študentje omenili dane besede. Rezultati (Preglednica 5) so pokazali, da študentje vključenost v program Ekošola največkrat prepoznajo po ločevanju odpadkov ter napisih za brisačke in ugašanje luči pred toaletnimi prostori. V odgovorih anketirancev se 64-krat pojavijo ločevanje odpadkov, 29-krat napisi pred toaletnimi prostori za elektriko in 27-krat napisi za brisačke.
Že iz Preglednice 3 je razvidno, da študentje v programu Ekošola najbolje poznajo aktivnosti, ki so povezane z ravnanjem odpadkov ter elektriko. Iz tega lahko sklepam, da so napisi, ki spodbujajo k trajnostnemu vedenju, koristni, saj študente spomnijo na
25
to, naj ravnajo okolju prijazno, in zaradi tega vedo, da je poleg drugih dejavnosti Pedagoška fakulteta vključena še v program Ekošola.
V Preglednici 6 so prikazani rezultati, kako so študentje odgovarjali na vprašanje o tem, kje na fakulteti se nahaja zastava, ki predstavlja vključenost fakultete v program Ekošola.
Preglednica 6: Pogostost odgovorov na vprašanje: Kje na fakulteti se nahaja zastava, ki predstavlja vključenost fakultete v program Ekošola?
Kje je postavljena zastava Število odgovorov
f f (%)
V avli 33 39,8
Pred fakulteto 19 22,9
Poleg ostalih zastav 4 4,8
Drugo nadstropje 1 1,2
Je ni 1 1,2
Ne vem 25 30,1
Skupaj 83 100,0
V Preglednici 6 so predstavljeni odgovori študentov na vprašanje o zastavi Ekošole.
Zastava, ki predstavlja vključenost v program Ekošola na Pedagoški fakulteti, se nahaja v avli. 33 (39,8 %) študentov je vedelo, da se zastava nahaja v avli. 25 študentov (30,1 %) je odgovorilo na to vprašanje z ne vem. En študent je bil mnenja, da zastave ni. Glede na pridobljene odgovore lahko sklepam, da veliko anketiranih študentov ne ve, kje se zastava nahaja.
Večina anketiranih študentov najbolj pozna aktivnosti, ki so povezane z ravnanjem z odpadki ter energijo. Nekateri poznajo tudi aktivnosti, povezane z zbiranjem igrač in oblačil, ki se nato podarijo različnim dobrodelnim organizacijam. O ostalih aktivnostih, ki se izvajajo v programu Ekošola, pa niso toliko informirani, saj menim, da le-te niso tako izpostavljene in promovirane kot ostale aktivnosti. Pedagoška fakulteta je v program Ekošola vključena od leta 2013//2014 in se še razvija. Študente bi bilo treba informirati, delati na promociji programa Ekošola, saj bi ti le tako izvedeli, kaj se dogaja na fakulteti, udeležba dejavnosti bi se povečala. Potrebno bi bilo še več
26
oglaševanja na Facebooku, ki ga večina študentov uporablja skoraj vsak dan.
Profesorji bi lahko študentom pri predavanjih omenjali, da je fakulteta vključena v Ekošolo in da se lahko pridružijo v ekoodbor in s tem prispevajo k boljšemu ozaveščanju in sodelovanju pri programu Ekošola.
Na podlagi ugotovitev o poznavanju programa Ekošola lahko 1. HIPOTEZO:
Študentje Pedagoške fakultete slabo poznajo program in aktivnosti, ki se izvajajo v okviru programa Ekošola, delno potrdim, saj se, kot lahko razberemo iz rezultatov, nekaterih aktivnosti, ki so dobro oglaševane (ločevanje odpadkov, ugašanje luči, poraba papirnatih brisačk), študentje udeležujejo in v njih sodelujejo, pri tistih, ki pa niso dobro oglaševane (čistilna akcija, šolski vrt), pa sta udeležba in sodelovanje manjša.
3.5.2 Odnos študentov do programa Ekošola
V diplomskem delu sem ugotavljala tudi odnos študentov do samega izvajanja programa Ekošola na Pedagoški fakulteti. V anketnem vprašalniku sem jih spraševala, kakšno je njihovo mnenje o vključenosti v program Ekošola in kakšna so njihova stališča do programa Ekošola. Na koncu anketnega vprašalnika sem z odprtim vprašanjem preverila, kaj sami predlagajo, da bi se lahko izvajalo v sklopu programa Ekošola.
Preglednica 7: Delež študentov glede strinjanja o vključenosti Pedagoške fakultete v programu Ekošola
f f (%) Z vključenostjo se strinjam, saj s tem
študentje razvijamo pozitiven odnos do okolja.
73 88,0
Z vključenostjo se ne strinjam, saj od tega nimam koristi.
2 2,4
Mi je vseeno. 8 9,6
Skupaj 83 100
27
Ugotovljeno je bilo (Preglednica 7), da se večini študentov (88,0 %) vključenost v program Ekošola zdi smiselna, saj s tem razvijajo pozitiven odnos do okolja. Nekateri študentje (2,4%) pa se z vključenostjo ne strinjajo, saj od tega nimajo nobene osebne koristi. Iz teh podatkov lahko sklepam, da študentje podpirajo vključenost Pedagoške fakultete v program Ekošola.
Preglednica 8: Stališča študentov o programu Ekošola
Trditev M* SD
Program Ekošola prispeva k boljši okoljski ozaveščenosti študentov.
3,84 0,96
Želim si biti informiran/-a o ekološkem delovanju fakultete.
3,87 0,96
Aktivnosti Ekošole so dovolj prepoznavne. 2,78 0,92 Študentje so dobro informirani o delovanju
programa Ekošola.
2,52 1,06
Študentje se dovolj udeležujejo dejavnosti v okviru programa Ekošola.
2,53 1,02
Vključenost v program Ekošola ne prinaša koristi ali prednosti za Pedagoško fakulteto.
2,52 1,26
Program Ekošola je na fakulteti premalo poznan.
3,92 0,74
Znak EkoPef je dovolj prepoznaven. 3,30 1,07
Legenda:
* Povprečna vrednost (M) je izračunana na osnovi 5-stopenjske Likertove lestvice (1 - sploh se ne strinjam, 2 - se ne strinjam, 3 - niti se ne strinjam niti se strinjam, 4 - se strinjam, 5 - popolnoma se strinjam).
Zanimala so me stališča študentov do programa Ekošola, ki se izvaja na Pedagoški fakulteti. Rezultati so pokazali, da se študentje najbolj strinjajo s trditvijo, da je program Ekošola na fakulteti premalo poznan (M = 3,92) in (M = 3,87), in sicer s trditvijo, da si želijo biti informirani o ekološkem delovanju fakultete (Preglednica 8).
To lahko povezujem z ugotovitvami glede mnenja študentov o vključenosti v program Ekošola (Preglednica 7), kjer je večina odgovorila, da se z vključenostjo strinja, pa
28
vendar študentje menijo, da je program premalo poznan, in si želijo biti bolje seznanjeni z delovanjem programa Ekošola.
Z osemnajstim vprašanjem (Kaj bi predlagal/-a, da bi na fakulteti izvajali v okviru programa Ekošola?) sem od študentov želela pridobiti informacije, kakšne so njihove ideje o tem, kaj bi poleg ostalih dejavnosti vključili v program Ekošola, in nekateri so podali mnenja o samem izvajanju programa. Izbrala sem določene odgovore, ki so se mi zdeli zanimivi, in jih citiram v nadaljevanju. Ti odgovori so bili:
»Vse, kar se izvaja, je super, ampak bi moralo biti bolj poudarjeno, saj študentje velikokrat ne vemo, da se kaj dogaja na fakulteti. Zbiranje oblačil za revne družine, zbiranje potrebščin za revne družine, še večje ozaveščanje študentov glede ločevanja odpadkov, ugašanja luči.«
»Tedensko da se v avli predstavi nek ekološki problem.«
»Treba je osvestiti vse zaposlene – tudi čistilke, ne pa da potem vidimo, kako se vsi odpadki, ki smo jih mi ločevali, vržejo v isti koš. In da nekateri profesorji kopirajo toliko listov, da bi z njimi lahko zakurili vse majske kresove, kar jih je kje.«
»Predvsem koši za smeti so velikokrat pomešani, včasih ni koša za mešane odpadke in ga ni mogoče uporabljati. Morda v wc-jih luči na senzorje (? ne vem, ali je to bolj varčno). Morda tudi kake delavnice, projekti, seminarji v okviru določenih predmetov (morda bolj na temo, kako bi mi učence vključevali v ta program).«
»Poenotenje košev za odpadke. Poleg vseh košev za ločevanje naj bo še koš za mešane odpadke, sicer se vse pomeša in ločevanje nima smisla.«
»Vsi programi so dobro zastavljeni, vendar so absolutno premalo prepoznavni, da so prirejeni v okviru programa Ekošola. Manjka več ozaveščanja med študenti.«
»Deljenje zgibank, več osveščanja.«
»Npr. delavnice o ločevanju odpadkov, ker bi se študentje bolj naučili, kam spadajo določeni odpadki (npr. dilema pri papirnatih brisačkah: ali gredo v biološke odpadke ali med papir). Lahko bi naredili koše in gor lepili tudi netipične primere odpadkov. Lahko bi naredili prižiganje luči na senzorje in ne na stikala.«
29
»Ukinitev brisačk na WC-jih in iskanje bolj EKO alternative, več avtomatov za kavo, pri katerih je mogoča uporaba lastnega lončka.«
»Predvsem, da bi se delalo na večji prepoznavnosti, da program sploh obstaja.«
»Še več projektov, kjer bodo študentje bolj spoznali EkoPef. Npr. večkrat zajtrk, povezovanje s študenti različnih smeri, morda povezava s tutorji, saj ima vsak tutor mrežo študentov – povabilo je bolj osebno in več ljudi se posledično udeleži dogodkov.«
»Zdajšnji program se mi zdi dober, dogaja se veliko stvari in sama sem vesela, da se zavzemamo za trajnostni način življenja.«
Študentje so v večini odgovorili, da se strinjajo z vključitvijo v program Ekošola in se trudijo, da bi bili pri tem uspešni. Ugotovljeno je bilo tudi, da si študentje želijo biti bolj informirani in da prinaša program Ekošola na Pedagoški fakulteti koristi, kot sta stremljenje k okoljski ozaveščenosti in prispevek k trajnostnemu razvoju. Študentom ni vseeno in pozitivno sprejemajo program Ekošola. Na vprašanje, kaj bi lahko še izvajali v programu Ekošola, so podali tudi svoja mnenja in predloge, da bi lahko v avli fakultete vsak teden predstavili ekološki problem, delavnice na temo, kako vključevati učence v program Ekošola, delavnice na temo ločevanja odpadkov, povezovanje s študenti različnih smeri – povezava s tutorji, saj ima vsak tutor mrežo študentov, ki bi jih lahko povabil k udeleževanju dogodkov v programu Ekošola.
Na podlagi ugotovitev lahko potrdim 2. HIPOTEZO: Študentje Pedagoške fakultete imajo pozitiven odnos do aktivnosti, ki se izvajajo v okviru programa Ekošola, vendar pa si želijo, da bi bili o tem bolje informirani.
3.5.3 Trajnostno usmerjeno vedenje študentov
Poleg tega, da se na Pedagoški fakulteti izvaja program Ekošola, sem želela izvedeti, kako so študentje v praksi trajnostno usmerjeni, kako so ozaveščeni o pravilnem ločevanju odpadkov in kakšen je njihov nadzor nad ekološkim vedenjem na fakulteti.
30
Preglednica 9: Stališča študentov o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru programa Ekošola na Pedagoški fakulteti
Trditev M* SD
Koši za ločevanje odpadkov, smeti so primerno označeni.
3,82 1,21
Na fakulteti je dovolj košev za smeti. 3,86 1,13 V učilnicah pogrešam koš za mešane
odpadke.
3,68 1,13
Če ne vem, kam spada določen odpadek, se pozanimam.
3,33 1,20
Želim si, da bi bila na fakulteti možnost izposoje koles za študente.
4,23 0,95
Na fakulteti bi bilo treba namestiti svetila z manjšo porabo energije.
4,27 0,86
Označba na WC-ju me spomni, da porabim manj papirnatih brisačk.
3,84 1,17
Označba nad stikalom za WC me opomni, da ugasnem luč, če v prostoru ni nikogar.
3,87 1,13
V predavalnici sem pozoren/-na, da ugasnem luči, če nikogar ni v prostoru.
3,61 1,20
Profesorji so premalo pozorni na ugašanje luči v predavalnicah.
3,49 1,11
Bukvarnica se mi zdi smiselna za možnost menjave knjig.
4,06 0,82
Bukvarnica se mi zdi smiselna za sprostitev in preživljanje prostega časa.
4,01 0,88
Legenda:
* Povprečna vrednost (M) je izračunana na osnovi 5-stopenjske Likertove lestvice (1 - sploh se ne strinjam, 2 - se ne strinjam, 3 - niti se ne strinjam niti se strinjam, 4 - se strinjam, 5 - popolnoma se strinjam).
Ugotavljala sem stališča študentov o ekološkem vedenju na fakulteti. Rezultati (Preglednica 9) so pokazali, da imajo študentje željo po izposoji koles na fakulteti (M
= 4,23). Sklepam lahko, da študentje razmišljajo o izbiri ravnanja za bolj trajnostni
