ODNOS STARŠEV DO GOSPODINJSKEGA OPISMENJEVANJA OTROK

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

BARBARA MATOS

ODNOS STARŠEV DO GOSPODINJSKEGA OPISMENJEVANJA OTROK

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: gospodinjstvo - kemija

BARBARA MATOS

Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec Somentor: asist. Martina Erjavšek

ODNOS STARŠEV DO GOSPODINJSKEGA OPISMENJEVANJA OTROK

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana, 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se svojemu mentorju doc. dr. Stojanu Kostanjevcu in somentorici asist. Martini Erjavšek za vso pomoč in podporo pri pisanju diplomskega dela.

Rada bi se tudi zahvalila šolam, Osnovni šoli Koseze, Osnovni šoli Dravlje in Osnovni šoli Predoslje, katere so sodelovale pri nastajanju raziskovalnega dela.

Posebno zahvalo pa bi namenila tudi svojim najbližjim in prijateljem, ki so me vzpodbujali in mi stali ob strani.

POVZETEK

V sodobni druţbi si Mednarodna organizacija za gospodinjstvo (angl. International Federation for Home Economics – IFHE) prizadeva za ohranitev področja gospodinjstva, ki je še danes mnogokrat interpretirano le kot opravljanje gospodinjskih del. Gospodinjstvo je interdisciplinarno in multidisciplinarno področje, ki si prizadeva k delovanju za posameznikovo, druţinsko in druţbeno dobrobit.

V raziskovalnem delu diplomskega dela sem ţelela ugotoviti, kakšen je odnos staršev do gospodinjskega opismenjevanja otrok, se jim zdi predmet gospodinjstvo pomemben za otrokov razvoj, kako pomembno se jim zdi, da imajo otroci določene veščine in znanja, ter kje in kdaj naj jih pridobijo. V vzorec je bilo vključenih 85 staršev otrok petega in šestega razreda. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Rezultati so pokazali, da imajo starši dobro mnenje o vsebinah, ki se obravnavajo v šestem razredu in nekoliko slabše mnenje o vsebinah, ki se obravnavajo v petem razredu. Vsebine gospodinjstva se staršem zdijo pomembne za vsakdanje ţivljenje, še posebej vsebine, povezane z ekonomiko, ločevanjem odpadkov ter s prehrano. Nekoliko manj pomembne pa se jim zdijo vsebine tekstila in oblačenja. Starši torej podpirajo gospodinjsko opismenjevanje otrok. Smiselno se jim zdi, da se v šoli obravnavajo vsebine, ki učencem omogočajo pridobivanje znanja in veščin, ki so potrebne za vsakdanje ţivljenje.

Ključne besede: gospodinjstvo, gospodinjsko opismenjevanje, gospodinjsko izobraţevanje, starši, stališča

ABSTRACT

In contemporary society the International Federation for Home Economics – IFHE strives to preserve the department of home economics, which is still many times wrong interpreted only as pursuance of household chores. Home economics is an interdisciplinary and multidisciplinary sphere which strives to have an effect on individual, family and social welfare.

In the research part of my diploma thesis I wanted to find out what is the parents' relationship towards household literacy, do they think that home economics is important for child development, how important they find that children have specific skills and knowledge and when and where they should acquire them. The sample included 85 parents of children attending fifth and sixth grade of primary school. Data were collected with a online questionnaire. Results showed that parents have a good opinion about the topics dealt with in the sixth grade and slightly worse opinion about the topics dealt with in the fifth grade. Home economics' contents that parents consider important are especially the ones connected with economics, waste separation and nourishment and they find the ones with textile and clothing themes less important. Therefore, parents support child domestic literacy. They think it is logical for children to deal with contents that enable them to acquire skills and knowledge needed for everyday life in primary school.

Key words: home economics, household literacy, household education, parents, viewpoints

Kazalo vsebine

1 UVOD ... 1

2 TEORETIČNI DEL ... 2

2.1 GOSPODINJSTVO KOT STROKA ... 2

2.2 IME STROKE ... 2

2.3 ŠTIRI DIMENZIJE GOSPODINJSTVA ... 3

2.4 PREHRANSKO OPISMENJEVANJE ... 4

2.4.1 RAZVOJ PREHRANSKEGA OPISMENJEVANJA ... 4

2.5 RAZVOJ GOSPODINJSTVA V ŠOLSTVU ... 5

2.5.1 TUJINA ... 5

2.5.2 SLOVENIJA ... 7

2.6 PROBLEMATIKA PREDMETA GOSPODINJSTVO ... 10

2.6.1 RAZISKAVE DOMA IN PO SVETU ... 10

2.6.2 STALIŠČA IN ODNOS ... 11

3 EMPIRIČNI DEL ... 12

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKAVE ... 12

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 12

3.3 METODE DELA, VZOREC IN ANALIZA PODATKOV... 12

3.3.1 METODE DELA ... 12

3.3.2 OPIS VZORCA ... 13

3.3.3 ANALIZA PODATKOV ... 13

3.4 REZULTATI Z RAZPRAVO ... 13

3.4.1 Pogovor o vsebinah predmeta gospodinjstvo ... 13

3.4.2 Ocena staršev o pomembnosti izvajanja gospodinjskih veščin... 14

3.4.3 Zahtevnost vsebin osnovnošolskih predmetov ... 23

3.4.4 Kako pomembno je usvojiti veščine pri pouku gospodinjstva ... 24

3.4.5 Vsebine, obravnavne glede na vzgojno-izobraževalno obdobje ... 28

3.4.6 Učenje aktivnosti ... 30

3.4.7 Vključevanje otrok v domača opravila ... 31

3.4.8 Ocena odnosa otrok do hišnih opravil ... 34

3.4.9 Splošno mnenje o pomenu gospodinjstva ... 36

3.4.10 Katera znanja in spretnosti naj bi se po pričakovanju staršev otrok naučil pri predmetu gospodinjstvo ... 36

4 SKLEP ... 38

5 VIRI IN LITERATURA ... 40 6 PRILOGE ... 42

Kazala preglednic

Preglednica 1: Pogostost pogovora staršev o vsebinah predmeta gospodinjstvo s svojim otrokom --- 13

Preglednica 2: Pogostost pogovora staršev o vsebinah predmeta gospodinjstvo s svojim otrokom glede na spol otroka --- 14

Preglednica 3: Mnenje staršev o pomembnosti opravljanja različnih dejavnosti --- 15

Preglednica 4: Mnenje staršev o pomembnosti opravljanja različnih dejavnosti glede na spol otroka --- 17

Preglednica 5: Stopnja strinjanja staršev s trditvami o gospodinjstvu --- 19

Preglednica 6: Stopnja strinjanja staršev s trditvami o gospodinjstvu glede na spol otroka--- 22

Preglednica 7: Mnenje staršev o zahtevnosti vsebin osnovnošolskih predmetov --- 23

Preglednica 8: Mnenje staršev o zahtevnosti vsebin osnovnošolskih predmetov glede na spol otroka --- 24

Preglednica 9: Pomembnost usvajanja veščin in znanj pri pouku gospodinjstva --- 25

Preglednica 10: Pomembnost usvajanja veščin in znanj pri pouku gospodinjstva glede na spol otroka --- 26

Preglednica 11: Mnenje staršev, v katerem vzgojno-izobraţevalnem obdobju je najbolj primerno, da otrok usvoji veščine in znanja --- 28

Preglednica 12: Mnenje staršev, v katerem vzgojno-izobraţevalnem obdobju je najbolj primerno, da otrok usvoji veščine in znanja glede na spol otroka --- 29

Preglednica 13: Pogostost vključevanja otroka v domača opravila --- 32

Preglednica 14: Pogostost vključevanja otroka v domača opravila glede na spol otroka --- 33

Preglednica 15: Ocena staršev o otrokovem odnosu do domačih opravil --- 34

Preglednica 16: Ocena staršev o otrokovem odnosu do domačih opravil glede na spol otroka --- 35

Kazalo grafov

1

1 UVOD

Učni načrt predmeta gospodinjstvo v osnovni šoli pokriva več disciplin s področja druţboslovja in naravoslovja. Predmet omogoča, da učenci razumejo vlogo posameznika in druţine v druţbi. Pri pouku gospodinjstva se učence spodbuja k razmišljanju o aktualnih problemih časa in vključevanju v reševanje vprašanj posameznika, druţine in druţbe. Pri predmetu učenci pridobijo znanja in spretnosti s področja hrane in prehrane, zdravja, tekstila in oblačenja, osebnih financ, druţinske ekonomike, potrošniške vzgoje, trajnostnega razvoja ter bivanja in okolja. Našteta področja so zdruţena v štiri večje skupine, tako imenovane module. Ti moduli so: ekonomika gospodinjstev, tekstil in oblačenje, bivanje in okolje ter hrana in prehrana. Vsebine predmeta gospodinjstvo se obravnavajo v petem in šestem razredu osnovne šole. Predmet gospodinjstvo se je v osnovnih šolah do danes ţe dobro izpopolnil, vendar o predmetu še vedno ostaja slabo mnenje. Sam pomen besede vključuje mnogo manj vsebin, kot jih pri predmetu gospodinjstvo obravnavajo v šoli. Mednarodna organizacija za gospodinjstvo (International Federation for Home Economics – IFHE) se ţe vrsto let trudi, da bi druţba zaznala gospodinjstvo kot pomembno disciplino, ki predstavlja temelj za posameznikovo delovanje v druţini in druţbi. Otroci pri predmetu pridobijo veliko znanj in spretnosti za svoje nadaljnje ţivljenje. V diplomskem delu obravnavam gospodinjstvo kot stroko, razvoj gospodinjstva v šolstvu, učni načrt gospodinjstva ter percepcijo gospodinjstva pri starših osnovnošolcev.

V empiričnem delu sem preverjala, kakšen je odnos staršev do gospodinjstva kot predmeta, kako dobro poznajo vsebine gospodinjstva in kako pomembne se jim zdijo vsebine gospodinjstva. Ugotavljala sem tudi, kako starši ocenjujejo pomen poučevanja gospodinjskih vsebin. Na osnovi rezultatov lahko zaznamo pričakovanja staršev in njihovo podporo pri obravnavi gospodinjskih vsebin v šoli. Skupni cilji staršev in šole lahko prispevajo k ustreznemu usvajanju znanj in spretnosti, ki jih predvideva gospodinjsko izobraţevanje.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 GOSPODINJSTVO KOT STROKA

Mednarodna zveza za gospodinjstvo (International Federation for Home Economics – IFHE) opredeljuje gospodinjstvo kot področje študija in stroke, umeščenega v humanistične vede, ki povezuje vsebine različnih disciplin za dosego optimalnega in trajnostnega ţivljenja posameznikov, druţin in skupnosti (IFHE, 2011). Ma in Pendergast (2011) ugotavljata, da splošna javnost področje gospodinjstva povezuje predvsem z vsebinami, kot sta kuhanje in šivanje, ne povezujejo pa ga s problematiko nasilja v druţini in spolnih zlorab otrok ter s področjem zdravja in delitve dela v druţini. Mednarodna zveza za gospodinjstvo (2011) pa ugotavlja pozitivne spremembe na področju poznavanja vsebinskih področij, ki so vključena v disciplino gospodinjstvo. Leta 2008 je Mednarodna zveza za gospodinjstvo izdala Izjavo o poloţaju gospodinjstva za naslednjih deset let. V izjavi je opredelila temeljne značilnosti stroke, področje njenega delovanja in smernice nadaljnjega razvoja (IFHE, 2008).

2.2 IME STROKE

V tujini je disciplina in področje gospodinjstvo poimenovano kot Home Economics. V zgodovinskih zapisih Mednarodne zveze za gospodinjstvo je mogoče razbrati, da je bilo oblikovanje imena pravi izziv. Predlagana so bila različna imena, naslovi ter okrajšava imena, ki je bila zasnovana kot IFHE, saj naj bi ta povzročala teţavnost prevoda. Na mednarodni ravni se je ohranilo ime Home Economics. Mednarodna zveza za gospodinjstvo se strinja s spremembo celostne podobe stroke, ne pa tudi s spremembo imena (IFHE, 2011). K. Turkki (2005) navaja, da se gospodinjstvo v različnih drţavah izvaja na različne načine.

Gospodinjstvo je dobro utemeljeno v druţbi in njegove storitve bodo vedno ostale temeljne.

Področje delovanja je namenjeno človekovim osnovnim potrebam, kot so hrana, dom in nega.

Cilj področja gospodinjstvo je izboljšati kvaliteto vsakodnevnega ţivljenja posameznika, druţine in druţbe.

Poimenovanje v Sloveniji pa ne predstavlja celotnega pomena predmeta, saj zajema veliko več (Lah, 2015). Gospodinjstvo je v Slovarju slovenskega knjiţnega jezika opredeljeno kot opravljanje ali vodenje domačih hišnih del (SSKJ, 2015). Torej lahko svoje poimenovanje stroke opredelimo le kot domače delo, kot je kuhanje, pospravljanje po hiši, likanje, skrb za

3

hišo ali stanovanje. V učni načrt predmeta gospodinjstvo pa so vključene tudi vsebine ekonomike gospodinjstva, tekstila in obutve ter bivanja in okolja (Program osnovna šola.

Gospodinjstvo. Učni načrt, 2011). Področje gospodinjstva vključuje delovanje posameznika, druţine in druţbe (IFHE, 2011).

2.3 ŠTIRI DIMENZIJE GOSPODINJSTVA

Prednost stroke gospodinjstva je disciplinska raznolikost, ki omogoča razvoj specifičnih interpretacij področja. Disciplinska raznolikost in cilji o doseganju optimalnega in trajnostnega bivanja so za gospodinjstvo pomemben potencial v vseh sektorjih druţbe s posredovanjem in preoblikovanjem političnih, socialnih in sistemov na globalni ravni (IFHE, 2011).

Gospodinjstvo vključuje področja različnih disciplin. Predvsem pa se osredotoča na vsakodnevno ţivljenje, kjer se ljudje srečujejo z različnimi potrebami, se osebnostno razvijajo ter razvijajo svoje potenciale (McGregor, 2014).

Gospodinjstvo deluje na različnih področjih to so (IFHE, 2008):

- akademsko področje: vključuje raziskave, ustvarjanje novega znanja in novega načina razmišljanja za strokovnjake in druţbo;

- področje vsakodnevnega življenja: nanaša se na zadovoljevanje potreb v gospodinjstvu, druţini in skupnosti ter omogoča razvoj človekovih osnovnih potreb, ki jih je treba izpolniti;

- šolsko področje: omogoča odkrivanje in razvoj lastnih zmoţnosti učencev za čim bolj smotrno in uspešno delovanje v ţivljenju, na področju kariere in druţinskega ţivljenja;

- družbeno področje: omogoča razvoj različnih strategij za posameznikovo druţinsko in druţbeno krepitev in dobrobit.

Za uspešnost delovanja vseh štirih področij je potreben stalen razvoj stroke in s tem tudi poklica. Druţba se v 21. stoletju nenehno in hitro spreminja z nastajanjem novih izzivov in vprašanj, kar pripomore k učenju novih spretnosti (IFHE, 2011).

4

2.4 PREHRANSKO OPISMENJEVANJE

Debelost, izbira hrane, znanje o prehrani, spretnosti za pripravo hrane in kako to vpliva na nas, je del našega vsakdanjika. Vse to prištevamo tudi med prehransko pismenost. Javnost je razpravljala o vlogi šole ter formalnega izobraţevanja za razvoj prehranske pismenosti v formalnemu kurikulumu kot pripravi mladih na prehransko izbiro in razvoj kuharskih sposobnosti, vendar tema do nedavnega ni prejela veliko zanimanja. Otroci so svoje kuharsko zanimanje začeli kazati, ko so spremljali resničnostne oddaje na televiziji. Vendar pa dobrih kuharskih sposobnosti ne smemo enačiti s prehransko pismenostjo. Prehranska pismenost je ključna strategija za reševanje zdravstvenih teţav, povezanih z epidemijo debelosti. Kot so pokazale študije organizacije World Health Organization (WHO), se vzroki prekomerne telesne mase in debelosti kaţejo pri visokem ţivljenjskem standardu, kar se pogosto povezuje z zdravstvenimi teţavami. Organizacija tudi navaja, da je vse več otrok s prekomerno telesno maso. Tukaj se pojavi vprašanje, kdo je odgovoren za prehransko opismenjevanje (Pendergast, Garvis in Kanasa, 2011).

2.4.1 RAZVOJ PREHRANSKEGA OPISMENJEVANJA

Zaradi vse večjega števila otrok s prekomerno telesno maso se je javno zdravstvo, odgovorno za epidemijo debelosti, odločilo za vsebinsko analizo učnih načrtov, v katere so vključene prehranske vsebine. Poudarek je tudi na promociji zdravja, ki omogoča ljudem, da povečajo svoj nadzor nad zdravjem in ga izboljšajo. Pri tem lahko uporabijo veliko različnih načinov, med njimi so informiranje, izobraţevanje o zdravju in krepitev ţivljenjskih veščin, kot je kuhanje. S promocijo zdravja se za ljudi poveča moţnost, da začnejo sami vplivati na svoje zdravje in okolje ter da ţe na začetku izbirejo tisto moţnost, ki vodi k zdravju (Pendergast, Garvis in Kanasa, 2011).

Zdravstvena pismenost vključuje tri stopnje:

- funkcionalna stopnja: uporaba osnovnih veščin pismenosti za uspešno delovanje v vsakdanjih situacijah;

- interaktivna stopnja: povezovanje informacijskega znanja s socialnimi in osebnostnimi veščinami, ki se uporabljajo v bolj kompleksnih situacijah;

5

- kritična stopnja: razvoj nadaljnjih kognitivnih sposobnosti za kritično analizo, kar pripelje do lastne učinkovitosti in krepitve vlog, do individualnih in kolektivnih ukrepov.

Kot sestavni del zdravstvene pismenosti pa se je v zadnjem času pojavila prehranska pismenost s prevzemom vseh treh stopenj zdravstvene pismenosti. Prehranska pismenost je z eno besedo zdruţitev funkcionalne, interaktivne in kritične stopnje za hrano in prehrano.

Projekt Eat Well South Australija prehransko pismenost interpretira kot posameznikovo sposobnost, da pridobi, interpretira in razume osnovne informacije o hrani in prehrani ter storitvah kot tudi sposobnost uporabe teh informacij in razpoloţljivih storitev, ki izboljšujejo zdravje. Prehranska pismenost vključuje vednost o tem kakšno hrano jesti in zakaj, kako brati informacije z deklaracij, kaj to pomeni, ter kako in zakaj moramo hrano pripravljati in kuhati varno (Pendergast, Garvis in Kanasa, 2011).

Veliko odgovornost o prehranski pismenosti danes prevzemajo starši in šola, saj je danes prehranska pismenost pomemben del našega ţivljenja. S prehransko pismenostjo ţelimo doseči, da bi se otroci zavedali zdravega načina ţivljenja, se z njim dobro spoznali ter ugotovili dobre in slabe lastnost prehranjevanja. Pomembno vlogo imajo predvsem starši, saj ţe s svojim odnosom do hrane in načinom prehranjevanja vplivajo na otrokove prehranjevalne navade. V podporo je staršem šola, ki v času obveznega izobraţevanja otrok izvaja prehransko opismenjevanje. Pozornost je potrebno nameniti prenosu znanja na mlajše generacije, saj otroci mnogokrat niso motivirani za kuhanje, starši pa imajo zaradi delovanja sodobne druţbe premalo časa oz. nimajo ustreznih kompetenc in razvitih prehranskih veščin.

Posledično starši prepuščajo usvajanje prehranskih veščin in znanja šoli (Pendergast, Garvis in Kanasa, 2011).

2.5 RAZVOJ GOSPODINJSTVA V ŠOLSTVU

2.5.1 TUJINA

Leta 2008 in 2009 sta vodilni svetovni organizaciji s področja gospodinjstva, Mednarodna zveza za gospodinjstvo (IFHE - International Federation for Home Economics) in Ameriško zdruţenje za gospodinjstvo (angl. American Home Economics Association), spodbudili obnovo zgodovine gospodinjstva. Zgodovina gospodinjstva zajema dobo dolgo okoli 60 let, čeprav je mogoče zgodovinske zametke zaznati tudi ţe prej (Ma in Pendergast, 2011).

6

V preteklosti je predmet gospodinjstvo v šolstvu prejemal le malo pozornosti in bil obravnavan kot obrobni predmet. Tudi širša javnost slabo pozna filozofske osnove in kompleksnost discipline. Označeno je bilo kot kuhanje in šivanje. Od začetka se je na programe gospodinjstva vpisovalo le malo študentov (Ma in Pendergast, 2011).

Prvo poučevanje gospodinjstva je mogoče zaslediti v dekliških šolah v letih 1930 in 1940, vendar le kot predmet za prosti čas. Takrat so spretnosti in znanje temeljili na šivanju, pletenju in hišnih opravilih. Prevladovalo je mišljenje, da morajo dekleta razviti sposobnosti dobrega materinstva in vodenja gospodinjstva. Po drugi svetovni vojni, okoli leta 1950, sta bila šivanje in vodenje gospodinjstva uradno predstavljena v primarnem učnem načrtu predmeta. Takratno gospodinjsko izobraţevanje je imelo omejene cilje, kateri so bili usmerjeni predvsem v to, da se učenci spoznajo s socialnimi in ekonomskimi potrebami ljudi.

V učnem načrtu je bil predstavljen tudi namen poučevanja ţensk in deklet za učinkovito upravljanje doma in delovanje v gospodarstvu (Ma in Pendergast, 2011).

V 1970ih letih se je pojavila ţelja staršev po tem, da bi otrokom omogočili napredovanje v druţbi. Ţeleli so, da bi otroci nadaljevali formalno izobraţevanje, zato se je leta 1978 pojavilo obvezno devetletno šolanje. Hkrati pa je bilo sprejeto, da je poučevanje gospodinjstva bolj primerno za drugo stopnjo šolanja. V tem času se je tudi spremenilo ime predmeta iz domača znanost (Domestic Science) v gospodinjstvo (Home Economics). V učni načrt gospodinjstva so bile vključene vsebine o hrani, oblačilih in domu ter z njimi povezane storitve in človekove potrebe v okviru doma. S spremembo imena in učnega načrta so mislili, da se bodo spremenili prejšnji poudarki na kuhanju, šivanju in drugih veščinah, vendar se v praksi ni kaj dosti spremenilo (Ma in Pendergast, 2011).

Od leta 1980 je bilo gospodinjstvo vključeno na niţjo drugo stopnjo šolanja za dekleta, kjer so morale vse šole vključevati poučevanje gospodinjstva. Učni načrt je bil zastavljen na treh področjih, gospodinjstvo kot spretnosti v domačem vodenju je bilo osrednje, šivanje in kuhanje pa sta bila kot izbirni področji. V takratnem času je bil večji poudarek na praksi kot na teoriji. V sredini 1980ih let je bil učni načrt ponovno spremenjen. Dodali so nekaj novih vsebin, obvezno je bilo področje hrane in prehrane, poleg tega pa sta nastali še dve ločeni področji šivanje in oblačenje (Ma in Pendergast, 2011).

Nadaljnje spremembe učnega načrta so se zgodile v letih 1993–1994. Pri tej spremembi učnega načrta je bilo gospodinjstvo interpretirano kot kulturni, praktični in tehnični predmet.

Vso vsebino gospodinjstva so ţeleli zdruţiti v eno, tako da je nastalo na eni strani

7

gospodinjstvo kot hrana in prehrana ter bivanje in okolje, na drugi strani pa gospodinjstvo kot tekstil in obutev. Analize učnih načrtov so pokazale, da bi morali pouk usmeriti bolj v učenca ter da bi morali začeti uporabljati študije primera, projekte, izkustveno učenje in pa poudarjati razvoj učenca ter osebnostne in skupnostne vrednote (Ma in Pendergast, 2011).

Leta 1997 so sledile reforme, kjer je bilo izobraţevanje spoznano kot sredstvo za krepitev vloge učenca za njegovo zavedanje odgovornosti, tako da bi postal racionalen in analitičen član skupnosti. Leta 1999 so sledili pregledi učnega načrta pred novimi izzivi z vstopom v 21.

stoletje. Ţeleli so doseči, da bi se učenci tudi zunaj razreda učili vseţivljenjsko. Ţeleli so učence pripraviti na samostojnost, da bi znali spremljati svoj proces učenja, se zavedati o tem, kako se učijo, katere načine učenja uporabljajo, ter da bi prispevali k prihodnosti (Ma in Pendergast, 2011).

2.5.2 SLOVENIJA

Prvi zametki gospodinjskega poučevanja segajo v drugo polovico 19. stoletja, kjer so na območju Avstro-Ogrske v ljudskih šolah izvajali predmet ţenska ročna dela. Cilj predmeta ţenska ročna dela je bil, da učenke usposobijo, da bi lahko v vsakdanjem ţivljenju opravljale vsa dnevna ţenska opravila. Zavedali so se, da učenje gospodinjstva ne zajema kuhanja, pranja, čiščenja temveč veliko več (Lap-Drozg, 1994).

Gospodinjstvo je svoje mesto dobivalo med obema svetovnima vojnama v osnovnih, poklicnih, srednjih ter tudi v višjih in visokih šolah (Lap-Drozg, 1994). Najdeni so bili zapisi o učnem predmetu Praktična gospodarska znanja in vednosti, kjer so se fantje poučevali ločeno od deklet. Fantom so bila namenjena gospodarska opravila, dekletom pa gospodinjska.

Nov predmet so v učni načrt spodbudile ţivljenjske potrebe po praktičnem izobraţevanju, katerega drugi predmeti niso uspeli v zadostni meri zadovoljiti (Zor, 1932).

Gospodinjstvo je bilo v učni načrt uvedeno sprva kot izbirni predmet v šestem, sedmem in osmem razredu od leta 1958 dalje. Skupen je bil za oba spola. Kot obvezni predmet je postalo leta 1966, leta 1972 ponovno kot izbirni. Dokončno obvezni predmet za vse učence pa je postal leta 1978 (Lah, 2015).

2.5.2.1 UČNI NAČRT PREDMETA GOSPODINJSTVO

Po reformi leta 2000 je bila uvedena devetletna osnovna šola s predmetnikom, v katerem je gospodinjstvo zapisano kot obvezni predmet za vse učence. Gospodinjstvo se izvaja v petem

8

in šestem razredu osnovne šole. V petem razredu mu je namenjenih 35 ur, v šestem pa 52,5 ure. Kot je navedeno v učnem načrtu za gospodinjstvo, je to predmet, ki pokriva več disciplin iz področja druţboslovja in naravoslovja. Vsebine predmeta so zastavljene tako, da učenci pridobijo temeljna znanja, spretnosti in veščine o hrani, prehrani in zdravju, pripravi hrane, osebnih financah, druţinski ekonomiki, potrošniški vzgoji … Vsebine gospodinjstva so zdruţene v štiri module: ekonomika gospodinjstev, tekstil in oblačenje, hrana in prehrana ter bivanje in okolje. Za samo uresničevanje splošnih ciljev pa je treba upoštevati nekaj temeljnih načel (Program osnovna šola. Gospodinjstvo. Učni načrt, 2011):

1. načelo: Enakost med spoloma

To načelo se uresničuje tako, da v pouk gospodinjstva vključujemo tako dekleta kot fante.

2. načelo: Enakopravnost skupnega dela

To načelo se uresničuje tako, da za vsakodnevno nego in (samo) oskrbo po spolu ne delimo nalog, aktivnosti in praktičnega sprostitvenega dela.

3. načelo: Gospodarnost (Ekonomičnost)

To načelo uresničujemo tako, da uvajamo učence v gospodarno upravljanje virov, kar vključuje izbor, odločanje in prevzem odgovornosti v nekaterih okoliščinah.

4. načelo: Ekološkost

To načelo uresničujemo tako, da pri učencih razvijamo odgovornost za vzdrţevanje in ohranjanje človekovega bliţnjega in daljnega okolja ter tako da pri učencih razvijamo odgovornost do osnovnih prostih dobrin: vode, zraka in zemlje.

5. načelo: Ergonomija

To načelo uresničujemo tako, da smo pri poučevanju praktičnega dela in spretnosti, pozorni na pravilne gibe, rabo časa, opremo in delovni prostor.

6. načelo: Etičnost

To načelo uresničujemo tako da pri učencih razvijamo čut za odgovornost, soţitje, pravičnost, spoštovanje dela drugih itd.

9 7. načelo: Estetika in kultura

To načelo uresničujemo tako, da razvijamo učenčeve ustvarjalne sposobnosti za estetsko opremljanje in dopolnjevanje osebnega prostora ter drugih prostorov doma in v šoli ter tako, da razvijamo estetski občutek za osebno urejenost pri oblačenju ter razvijanju občutka za barvno in oblikovno skladnost pri pripravljanju in ponudbi jedi.

2.5.2.2 MODUL EKONOMIKA GOSPODINJSTVA

Modul se obravnava v petem razredu osnovne šole in obsega 15 ur. Pri modulu ekonomika gospodinjstva se otroci spoznajo s pripadnostjo, varnostjo, zaščito in razvojem v druţini, spoznajo pojma potreba, dobrina, ter med njima razlikujejo. Razvijejo odgovornost za svoje zdravje, znajo interpretirati negativne učinke, ki jih spodbujajo oglasi in pojavi potrošništva, opredelijo čas in njegovo porabo, se seznanijo z načini plačevanja, oblikami denarja ter razvijejo svoj odnos do denarja (Program osnovna šola. Gospodinjstvo. Učni načrt, 2011).

2.5.2.3 MODUL TEKSTIL IN OBLAČENJE

Modul tekstil in oblačenje se prav tako obravnava v petem razredu osnovne šole, namenjeno mu je 20 ur. Učenci usvojijo temeljno znanje o tekstilnih surovinah in njihovem pridobivanju.

Preizkusijo se v ročnih spretnostih, kot je šivanje in tkanje, spoznajo osnovne tkalske vezave.

Se seznanijo s pomenom in razvrščanjem oblačil, njihovo namembnostjo in lastnostmi. Med seboj primerjajo oglaševanja, ter znajo iz oglasa razbrati bistvo sporočila, prepoznajo zavarujoče oglase. Seznanijo se z načrtovanjem nakupov in njegovim pomenom. Spoznajo se z nego in z vzdrţevanjem tekstilnih izdelkov ter z obutvijo in njenim pomenom (Program osnovna šola. Gospodinjstvo. Učni načrt, 2011).

2.5.2.4 MODUL BIVANJE IN OKOLJE

Modul bivanje in okolje se izvaja v šestem razredu osnovne šole. Namenjenih mu je okoli 10 ur. Učenci se seznanijo z ločevanjem odpadkov in pravilnim ravnanjem z njimi, srečajo se s pojmi proizvodnja in poraba, iščejo moţnosti in načine, kako izboljšati odnos do okolja ter razvijejo odgovoren odnos do potrošništva (Program osnovna šola. Gospodinjstvo. Učni načrt, 2011).

10 2.5.2.5 MODUL HRANA IN PREHRANA

Modul hrana in prehrana se izvaja v šestem razredu osnovne šole in obsega 42 ur. Učenci se spoznajo s priporočili zdrave prehrane, analizirajo človekove potrebe po hranilni in energijski vrednosti, naučijo se razbiranja podatkov iz deklaracij ter razlikujejo kakovostna ţivila od nekakovostnih. Razumejo pomen pravilnega shranjevanja hrane in načina dela z ţivili.

Spoznajo znake zastrupitve s hrano in osnovne ukrepe, če pride do takega primera. Ţivila znajo razvrstiti v skupine glede na hranljive vrednosti ter jih razporediti v prehransko piramido. Spoznajo se s postopki priprave in obdelave hrane, postreţbe hrane, bontona pri mizi. Spoznajo postavitev pogrinjka ter kuhalno in servirno posodo s priborom. Drţijo se načel higiene v kuhinji (Program osnovna šola. Gospodinjstvo. Učni načrt, 2011).

2.6 PROBLEMATIKA PREDMETA GOSPODINJSTVO

2.6.1 RAZISKAVE DOMA IN PO SVETU

V Sloveniji strokovnih raziskav s področja gospodinjstva primanjkuje. Raziskave, ki jih je mogoče zaslediti na slovenskem področju, so usmerjene predvsem v prehranjevalne navade vseh starostnih skupin, tehnološke procese obdelave ţivil in zdravstvene teţave. Torej lahko povzamemo, da so raziskave usmerjene le na področje hrane in prehrane in še to bolj specifično, ne z vidika odnosa do nečesa (Lah, 2015).

V tujini je dosti več raziskav na tematiko gospodinjstva. Ţe dalj časa se ukvarjajo s poloţajem predmeta gospodinjstva znotraj šolskega sistema. Predmet gospodinjstva ni prednostno obravnavan, posvečajo mu manj pozornosti. Še vedno so predmeti, katerim se nameni več pozornosti »glavni predmeti«, kot so matematika, slovenščina, naravoslovni predmeti in drugi (Pendergast, 2012).

V raziskavi sta problematiko odnosa in zaznavanja področja in predmeta gospodinjstvo v Sloveniji izpostavili Erjavšek in Lovšin Kozina (2015), ki sta ugotovili, da učitelji menijo, da je gospodinjstvo vsebinsko manj zahteven predmet, vendar pa so vsebine izredno pomembne za nadaljnje zasebno in poklicno ţivljenje.

11

2.6.2 STALIŠČA IN ODNOS

Odnos do predmeta gospodinjstvo se razlikuje glede na druţbene skupine. Učenci so do predmeta gospodinjstvo večinoma pozitivno naravnani. Radi prihajajo na ure gospodinjstva, predvsem ko imajo praktične ure kuhanja. Gospodinjstvo jim predstavlja neko mirnejšo uro, kjer ni takega strahu pred predmetom, kot na primer pri matematiki. Veščine, ki jih otroci usvojijo pri pouku gospodinjstva, ne smatrajo za uporabne v sedanjosti, temveč v prihodnosti.

Vseeno pa pouk gospodinjstva radi obiskujejo in pri urah sodelujejo (Höijer, Hjälmeskog in Fjellström, 2011).

Starši imajo do predmeta gospodinjstvo negativen odnos, saj njegove vsebine in način izvajanja povezujejo z lastnimi izkušnjami, ki so jih pridobili v času gospodinjskega izobraţevanja. Menijo, da je gospodinjstvu namenjeno premajhno število ur, obenem pa so ure prekratke, ker otroci ne morejo ničesar narediti sami. Starši ne vedo, da je v učnem načrtu predmeta prišlo do mnogih vsebinskih in didaktičnih sprememb. Kljub temu pa imajo starši visoka pričakovanja do predmeta gospodinjstvo, ki so povezana tudi s pridobivanjem veščin priprave hrane (Höijer, Hjälmeskog in Fjellström, 2011).

Starši gospodinjstvo najpogosteje povezujejo s kuhanjem, izbiro zdrave prehrane in zdravim ţivljenjskim slogom. Ker so starši vse bolj zaposleni, z otroki doma ne kuhajo. Starši kot druge razloge, zakaj s svojimi otroki ne kuhajo doma, navajajo tudi to, da nimajo dovolj kuharskega znanja in spretnosti, imajo premajhne kuhinje, imajo pomisleke glede varnosti pri delu v kuhinji, otroci imajo premalo časa ker so zaposleni z drugimi obveznostmi (domača naloga, glasbena šola) ter tudi to, da starši pri otrocih ne začutijo zanimanja za kuhanje (Lai- Yeung, 2015). Lee idr. (2003) menijo, da brez spodbujanja staršev pri tem, kar se učenci naučijo v šoli, ne bo ţelenih rezultatov. Nekateri raziskovalci navajajo, da je kuhanje ključna ţivljenjska veščina, saj se le tako naučimo izbiranja zdrave prehrane in vodimo neodvisno zdravo odraslo ţivljenje. Starši menijo, da so predvsem sami odgovorni za učenje svojih otrok kuhanja, nato so kuharske knjige in kuharske oddaje na televiziji. Menijo, da bi morala biti šola glavni vir, kjer bi se otroci učili spretnosti priprave hrane in menijo, da šola pri otrocih usvajanja spretnosti priprave hrane ne spodbuja v zadostni meri (Lai-Yeung, 2015).

12

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI RAZISKAVE

Gospodinjstvo je danes eden od obveznih predmetov v osnovnih šolah različnih drţav.

Mednarodna zveza za gospodinjstvo (International Federation for Home Economics, IFHE) se ukvarja s problematiko, kako ustrezno opredeliti gospodinjstvo, saj si večina besedo gospodinjstvo predstavlja kot opravljanje gospodinjskih opravil. V Slovarju slovenskega knjiţnega jezika je beseda gospodinjstvo opredeljena kot opravljanje in vodenje hišnih opravil. V učni načrt predmeta gospodinjstvo so vključene različne vsebine o hrani in prehrani, osebnih financah, druţinski ekonomiki, tekstilu in oblačenju, potrošniški vzgoji ter bivanju in okolju.

Cilj raziskave je ugotoviti, kakšen odnos imajo starši do gospodinjstva kot predmeta in na kakšen način lahko sami prispevajo h gospodinjskemu opismenjevanju svojih otrok.

3.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Oblikovana so bila navedena raziskovalna vprašanja:

- Katera znanja in veščine, naj bi po pričakovanjih staršev otroci usvojili pri predmetu gospodinjstvo?

- Ali starši poznajo vsebine predmeta gospodinjstvo?

- Katere veščine naj bi po mnenju staršev usvojili učenci doma in v šoli?

- Kako pogosto in na kakšen način starši vključujejo svoje otroke v gospodinjska opravila?

3.3 METODE DELA, VZOREC IN ANALIZA PODATKOV

3.3.1 METODE DELA

Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila deskriptivno metodo. Postopek zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik, tehnika zbiranja podatkov pa anonimni spletni vprašalnik in anonimni anketni vprašalnik. Anketni vprašalnik je priloţen v Prilogi 1.

13

3.3.2 OPIS VZORCA

V raziskavo je bilo vključenih 85 staršev otrok petih in šestih razredov treh osnovnih šol Slovenije.

Anketirane osebe so bile stare od 30–39 (25,9 %), 40–49 (67,1 %) in 50–59 (7,0 %) let. Od tega je bilo 11,8 % anketiranih moškega spola in 88,2 % ţenskega spola. 51,8 % otrok anketiranih oseb obiskuje peti razred osnovne šole, šesti razred osnovne šole pa obiskuje 48,2

% otrok anketiranih oseb. Od tega je 47,1 % otrok moškega spola in 52,9 % otrok ţenskega spola. Glede na izobrazbo je bilo v raziskavo vključenih 2,4 % tistih s končano osnovno šolo ali manj, 32,9 % tistih s poklicno ali srednjo šolo in 64,7 % tistih z višješolsko ali več. Po tipu gospodinjstva, v katerem ţivijo, je bilo v raziskavo zajetih 2,4 % kmečkih, 76,5 % delavskih in 21,2 % mešanih tipov gospodinjstev.

3.3.3 ANALIZA PODATKOV

Pridobljene podatke raziskave sem statistično ovrednotila z uporabo računalniškega programa Microsoft Office Excel in programa SPSS (Statistical Package for Social Sciences). Podatki so bili obdelani na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike.

3.4 REZULTATI Z RAZPRAVO

3.4.1 Pogovor o vsebinah predmeta gospodinjstvo

Pozitivno naravnanost do predmeta gospodinjstvo spodbujajo tudi pogosti pogovori staršev s svojimi otroki o vsebinah predmeta gospodinjstvo. Zanimalo me je, kako pogosto se starši doma s svojimi otroki pogovarjajo o vsebinah predmeta gospodinjstvo.

Preglednica 1: Pogostost pogovora staršev o vsebinah predmeta gospodinjstvo s svojim otrokom

Pogovor o vsebinah predmeta gospodinjstvo

N

1 – vsak teden

2 – večkrat na mesec

3 – enkrat

na mesec 4 –nekajkrat na leto

5 –

nikoli M* SD

f f % f f % f f % f f % f f %

85 15 1,8 27 31,8 16 18,8 25 29,4 2 2,4 2,67 1,148

Legenda: Povprečna vrednost (M*) je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – vsak teden, 2 – večkrat na mesec, 3 – enkrat na mesec, 4 – nekajkrat na leto, 5 – nikoli)

14

Rezultati (preglednica 1) kaţejo, da se starši s svojim otrokom o vsebinah predmeta gospodinjstvo najbolj pogosto pogovarjajo večkrat na mesec (M=2,67). Menim, da je pogostost pogovora staršev s svojimi otroki o vsebinah predmeta gospodinjstvo odvisna od starševega odnosa do predmeta in od pomembnosti, ki jo starši pripisujejo gospodinjskim vsebinam. Eden izmed dejavnikov, ki lahko vpliva na pogostost pogovora, je tudi pomanjkanje časa staršev.

Zgodovinski zapisi kaţejo, da so gospodinjska dela opravljale ţenske. Zanimalo me je, kako pogosto se starši glede na spol svojega otroka z njimi pogovarjajo o vsebinah predmeta gospodinjstvo.

Preglednica 2: Pogostost pogovora staršev o vsebinah predmeta gospodinjstvo s svojim otrokom glede na spol otroka

Legenda: Povprečna vrednost (M*) je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – vsak teden, 2 – večkrat na mesec, 3 – enkrat na mesec, 4 – nekajkrat na leto, 5 – nikoli)

Ugotovljeno je bilo (preglednica 2), da se starši glede na spol otroka o vsebinah predmeta gospodinjstvo nekoliko bolj pogosto pogovarjajo z dekleti (M=2,51) kot s fanti (M=2,85).

Vendar statistično pomembne razlike glede pogostosti pogovora staršev o vsebinah predmeta gospodinjstvo s svojim otrokom glede na spol otroka niso bile ugotovljene.

3.4.2 Ocena staršev o pomembnosti izvajanja gospodinjskih veščin

Starši otroke vključujejo v tiste dejavnosti, za katere mislijo, da so jih otroci sposobni opraviti, torej da zanje niso preteţke. Pri opravljanju teh dejavnosti otroci urijo svoja znanja in veščine, ter s tem tudi razvijajo svoje delovne navade. Zanimalo me je, kako pomembno se staršem zdi, da njihov otrok zna opraviti naštete dejavnosti.

Pogovor o vsebinah predmeta gospodinjstva

Spol

otroka N M* SD t p

M 40 2,85 1,144

1,365 0,176

Ţ 45 2,51 1,140

15

Preglednica 3: Mnenje staršev o pomembnosti opravljanja različnih dejavnosti

Dejavnost N

1 – ni pomembno

2 – manj pomembno

3 – niti pomembno,

niti nepomembno

4 - pomembno 5 – zelo

pomembno M* SD

f f % f f % f f % f f % f f %

Opravljanje

hišnih opravil 85 0 0 1 1,2 5 5,9 36 42,4 43 74,1 4,42 0,661

Pospravljanje

sobe 85 0 0 1 1,2 2 2,4 24 28,2 58 68,2 4,63 0,594

Pomivanje

posode 85 2 2,4 2 2,4 4 5,9 41 48,2 36 42,3 4,26 0,847

Varčevanje in odgovorno ravnanje z denarjem

85 0 0 2 2,4 0 0 15 17,6 68 80,0 4,75 0,575

Načrtovati porabo denarja

85 1 1,2 0 0 3 3,5 25 29,4 56 65,9 4,59 0,678

Pranje perila 85 4 4,7 9 10,6 18 21,2 35 41,2 19 22,4 3,66 1,086 Likanje perila 85 6 7,1 13 15,3 21 24,7 34 40,0 11 12,9 3,36 1,111

Zlaganje

perila 85 1 1,2 2 2,4 8 9,4 40 47,1 34 40,0 4,22 0,807

Šivanje gumba 85 3 3,5 9 10,6 20 23,5 39 45,9 14 16,5 3,61 1,001 Poznavanje

različnih vrst blaga

85 5 5,9 17 20,0 29 34,1 29 34,1 5 5,9 3,14 1,002

Poznavanje kakovosti

blaga

85 5 5,9 15 17,6 26 30,6 31 36,5 8 9,4 3,26 1,048

Načrtovanje

nakupov 85 2 2,4 7 8,2 9 10,6 41 48,2 26 30,6 3,96 0,981

Nakupovanje izdelkov v

skladu z razpoložljivim

denarjem

85 0 0 2 2,4 4 4,7 23 27,1 56 65,8 4,56 0,698

Ravnanje z odpadki

85 2 2,4 0 0 1 1,2 24 28,2 58 68,2 4,60 0,743

Preglednica se nadaljuje.

16

Dejavnost N

1 – ni pomembno

2 – manj pomembno

3 – niti pomembno,

niti nepomembno

4 - pomembno 5 – zelo

pomembno M* SD

f f % f f % f f % f f % f f %

Varčevanje z vodo in elektriko

85 1 1,2 0 0 3 3,5 30 35,3 52 61,2 4,55 0,664

Kuhanje 85 0 0 1 1,2 8 9,4 40 47,1 36 42,4 4,31 0,690

Načrtovanje

svoje prehrane 85 1 1,2 1 1,2 8 9,4 47 55,3 28 32,9 4,18 0,743 Pravilno

shranjevanje hrane

85 0 0 0 0 1 1,2 36 42,4 48 56,5 4,55 0,523

Nakupovanje

hrane 85 1 1,2 3 3,5 10 11,8 41 48,2 30 35,3 4,13 0,842

Izbiranje

zdravih jedi 85 1 1,2 1 1,2 4 4,7 39 45,9 40 47,1 4,36 0,738 Priprava mize

in postrežba 85 0 0 1 1,2 6 7,1 34 40,0 44 51,8 4,42 0,679

Urejanje zelenjavnega

vrta

85 5 5,9 16 18,8 24 28,2 31 36,5 9 10,6 3,27 1,073

Legenda: Povprečna vrednost (M*) je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – ni pomembno, 2 – manj pomembno, 3 – niti pomembno, 4 – pomembno, 5 – zelo pomembno)

Rezultati (preglednica 3) prikazujejo mnenje staršev o pomembnosti izvajanja različnih dejavnosti njihovega otroka. Starši menijo, da so najbolj pomembne dejavnosti, ki naj bi jih otroci znali izvajati, naslednje: varčevanje in odgovorno ravnanje z denarjem (M=4,75), pospravljanje sobe (M=4,64), načrtovanje porabe denarja (M=4,59) in nakupovanje izdelkov v skladu z razpoloţljivim denarjem (M=4,56). Nekoliko manj pomembno pa naj bi bilo likanje perila (M=3,36), urejanje zelenjavnega vrta (M=3,27), poznavanje kakovosti blaga (M=3,26) in poznavanje različnih vrst blaga (M=3,14). Ugotovljeno je bilo, da je staršem nekoliko bolj pomembno, če otroci znajo ravnati z odpadki (M=4,60), kot pa če znajo kuhati (M=4,31). Vzroke za to bi bilo treba nadaljnje raziskati. Na osnovi rezultatov lahko sklepam, da je staršem pomembna tudi finančna pismenost njihovih otrok.

Znano je, da nekatera opravila bolj pripisujemo dekletom nekatera pa fantom. Zanimalo me je, kako pomembno se staršem zdi opravljanje različnih dejavnosti otroka glede na njegov spol.

17

Preglednica 4: Mnenje staršev o pomembnosti opravljanja različnih dejavnosti glede na spol otroka

Dejavnost Spol

otroka N M* SD t p

Opravljanje hišnih opravil M 40 4,43 1,145

0,019 0,985

Ţ 45 4,42 1,140

Pospravljanje sobe

M 40 4,55 0,636

-1,251 0,214

Ţ 45 4,71 0,691

Pomivanje posode

M 40 4,20 0,597

-0,601 0,549

Ţ 45 4,31 0,589

Varčevanje in odgovorno ravnanje z denarjem M 40 4,75 0,853

-0,044 0,965

Ţ 45 4,76 0,848

Načrtovati porabo denarja M 40 4,68 0,474

1,148 0,255

Ţ 45 4,51 0,815

Pranje perila

M 40 3,58 1,101

-0,669 0,506

Ţ 45 3,73 1,156

Likanje perila M 40 3,10 1,033

-2,113 0,038

Ţ 45 3,60 1,136

Zlaganje perila

M 40 4,03 1,000

-2,115 0,039

Ţ 45 4,40 0,539

Šivanje gumba M 40 3,48 1,154

-1,169 0,247

Ţ 45 3,73 0,837

Poznavanje različnih vrst blaga M 40 2,90 1,081

-2,137 0,036

Ţ 45 3,36 0,883

Poznavanje kakovosti blaga

M 40 3,20 1,091

-0,486 0,629

Ţ 45 3,31 1,019

Načrtovanje nakupov M 40 4,03 0,920

0,532 0,596

Ţ 45 3,91 1,041

Nakupovanje izdelkov v skladu z razpoložljivim denarjem

M 40 4,53 0,599

-0,492 0,624

Ţ 45 4,60 0,780

Ravnanje z odpadki

M 40 4,43 0,958

-2,007 0,050

Ţ 45 4,76 0,435

Varčevanje z vodo in elektriko M 40 4,48 0,784

-1,021 0,310

Ţ 45 4,62 0,535

Kuhanje

M 40 4,33 0,694

0,239 0,811

Ţ 45 4,29 0,695

Načrtovanje svoje prehrane M 40 4,18 0,874

-0,017 0,986

Ţ 45 4,18 0,614

Pravilno shranjevanje hrane

M 40 4,48 0,554

-1,300 0,197

Ţ 45 4,62 0,490

Preglednica se nadaljuje.

18

Dejavnost Spol

otroka N M* SD t p

Nakupovanje hrane

M 40 4,13 0,791

-0,045 0,964

Ţ 45 4,13 0,894

Izbiranje zdravih jed

M 40 4,25 0,870

-1,359 0,178

Ţ 45 4,47 0,588

Priprava mize in postrežba M 40 4,33 0,694

-1,265 0,209

Ţ 45 4,51 0,661

Urejanje zelenjavnega vrta

M 40 3,20 1,067

-0,569 0,571

Ţ 45 3,33 1,087

Legenda: Povprečna vrednost (M*) je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – ni pomembno, 2 – manj pomembno, 3 – niti pomembno, 4 – pomembno, 5 – zelo pomembno)

Rezultati (preglednica 4) prikazujejo mnenje staršev o tem, kako pomembno se jim zdi opravljanje različnih dejavnosti glede na spol otroka. Statistično pomembne razlike med mnenji staršev o pomembnosti opravljanja različnih dejavnosti glede na spol otroka so bile ugotovljene pri likanju perila (p=0,038), zlaganju perila (p=0,039), poznavanju različnih vrst blaga (p=0,036) in ravnanju z odpadki (p=0,050). Menim, da starši dela doma še pogosto delijo na ţenska in moška. To se vidi pri rezultatih (preglednica 4), kjer starši navajajo, da je bolj pomembno, da pranje perila, likanje perila in zlaganje perila opravljajo dekleta, medtem ko so mnenja, da je bolj pomembno, če fantje načrtujejo porabo denarja in načrtujejo nakupe.

Staršem se zdi pomembno, da znajo kuhati tudi fantje.

Gospodinjstvo je del našega vsakdanjega ţivljenja. Otroci se s predmetom gospodinjstvo spoznajo v osnovni šoli, starši doma, nekaterim pa gospodinjstvo predstavlja stroko.

Pomembno je, da se ţe od vsega začetka zavedamo pomena gospodinjstva kot stroke, ter da ga ne podcenjujemo kot predmet. Mnogi si besedo gospodinjstvo predstavljajo kot kuhanje in šivanje, vendar gospodinjstvo zajema veliko disciplin, tako s področja ekonomike gospodinjstva kot s področja tekstila in oblačenja, s področja bivanja in okolja ter s področja hrane in prehrane.

Zanimalo me je, v kolikšni meri se starši strinjajo z navedenimi trditvami, vezanimi na predmet gospodinjstvo.

19

Preglednica 5: Stopnja strinjanja staršev s trditvami o gospodinjstvu

Trditev N

1 – nikakor

se ne strinjam

2 – se ne strinjam

3 – ne vem

4 – se strinjam

5 – popolnoma

se strinjam M* SD

f f % f f % f f % f f % f f %

Pri pouku gospodinjstva se moj otrok sprosti bolj kot pri drugih predmetih.

85 1 1,2 14 16,5 25 29,4 29 34,1 16 18,8 3,53 1,018

Starši so danes prezaposleni, zato je

poučevanje gospodinjstva zelo

pomembno.

85 1 1,2 11 12,9 18 21,2 37 43,5 18 21,2 3,71 0,986

O zdravem življenjskem slogu se otrok največ

nauči pri predmetu gospodinjstvo.

85 9 10,6 31 36,5 21 24,7 1 1,2 8 9,4 2,80 1,153

Bolje je, če je otrok dober v matematiki kot

pa v gospodinjstvu.

85 7 8,2 39 45,9 20 23,5 13 15,3 6 7,1 2,67 1,062

Vsebine predmeta gospodinjstvo so

aktualne

85 0 0 7 8,2 30 35,3 37 43,5 11 12,9 3,61 0,818

Predmet gospodinjstvo bi morali imeti otroci

tudi v zadnjih treh razredih osnovne šole.

85 0 0 6 7,1 17 20,0 36 42,4 26 30,6 3,96 0,892

Znanje gospodinjstva bolj koristi dekletom

kot fantom.

85 29 24,1 41 48,2 8 9,4 5 5,9 2 2,4 1,94 0,943

Otrok doma pridobi dovolj ustreznega znanja in veščin s področja gospodinjstva,

da v šoli tega ni potrebno obravnavati.

85 9 10,6 48 56,5 18 21,2 10 11,8 0 0 2,34 0,825

Predmet gospodinjstvo lahko poučuje vsak

učitelj

85 15 17,6 51 60,0 13 15,3 5 5,9 1 1,2 2,13 0,813

Preglednica se nadaljuje.

20

Trditev N

1 – nikakor

se ne strinjam

2 – se ne strinjam

3 – ne vem

4 – se strinjam

5 – popolnoma

se strinjam M* SD

f f % f f % f f % f f % f f %

Predmet gospodinjstvo ne pripomore k splošni razgledanosti otrok.

85 14 16,5 36 42,4 9 10,6 22 25,9 4 4,7 2,60 1,177

Nastala bi velika škoda, če bi predmet gospodinjstvo izločili iz

predmetnika osnovne šole.

85 2 2,4 4 4,7 15 17,6 43 50,6 21 24,7 3,91 0,908

Gospodinjstvo je pri mojem otroku priljubljen predmet.

85 1 1,2 14 16,5 17 20,0 36 42,4 17 20,0 3,64 1,022

Vsebine predmeta gospodinjstvo so za otrokov celostni razvoj

enako pomembne kot vsebine drugih

predmetov.

85 3 3,5 2 2,4 11 12,9 55 64,7 14 16,5 3,88 0,837

Predmet gospodinjstvo bi bilo treba poimenovati z bolj modernim imenom.

85 6 7,1 22 25,9 31 36,5 20 23,5 6 7,1 2,98 1,035

Otroci bi lahko znanja, ki jih pridobijo pri

predmetu gospodinjstvo, pridobili

v okviru drugih predmetov.

85 4 4,7 44 51,8 18 21,2 18 21,2 1 1,2 2,62 0,913

Vsebine gospodinjstva so zelo pomembne za

vsakdanje življenje.

85 0 0 5 5,9 5 5,9 49 57,6 26 30,6 4,13 0,768

Otroci pri gospodinjstvu dobijo pomembna znanja, ki izboljšajo kvaliteto življenja posameznika.

85 0 0 4 4,7 13 15,3 53 62,4 15 17,6 3,93 0,720

Preglednica se nadaljuje.

21

Trditev N

1 – nikakor

se ne strinjam

2 – se ne strinjam

3 – ne vem

4 – se strinjam

5 – popolnoma

se strinjam M* SD

f f % f f % f f % f f % f f %

Vsebine gospodinjstva so pomembne za bodoči

poklic otroka.

85 3 3,5 13 15,3 40 47,1 23 27,1 6 7,1 3,19 0,906

Legenda: Povprečna vrednost (M*) je izračunana na osnovi Likertove lestvice (1 – nikakor se ne strinjam, 2 – se ne strinjam, 3 – ne vem, 4 – se strinjam, 5 – popolnoma se strinjam)

Rezultati (preglednica 5) prikazujejo strinjanje staršev o navedenih trditvah o predmetu gospodinjstvo. Starši se najbolj strinjajo s trditvami o tem, da so vsebine gospodinjstva zelo pomembne za vsakdanje ţivljenje (M=4,13), da otroci pri gospodinjstvu dobijo pomembna znanja, ki izboljšajo kvaliteto ţivljenja posameznika (M=3,93) in da bi nastala velika škoda, če bi predmet gospodinjstvo izločili iz predmetnika osnovne šole (M=3,91). Najmanj pa se strinjajo s trditvami, ki pravijo, da znanje gospodinjstva bolj koristi dekletom kot fantom (M=1,94), da predmet gospodinjstvo lahko poučuje vsak učitelj (M=2,13) in da otrok doma pridobi dovolj ustreznega znanja in veščin s področja gospodinjstva, da v šoli tega ni potrebno obravnavati. Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da se starši zavedajo pomena gospodinjskega opismenjevanja otrok z vidika pridobivanja znanja in usvajanja ţivljenjsko pomembnih veščin.

Zanimalo me je v kolikšni meri se starši strinjajo s trditvami o gospodinjstvu glede na spol otroka.