Poučevanje, Predmetno poučevanje
Anja Seliškar
POZNAVANJE IN ODNOS UČENCEV DO TRADICIONALNIH JEDI DRUGIH NARODOV
Magistrsko delo
Ljubljana, 2022
Poučevanje, Predmetno poučevanje
Anja Seliškar
POZNAVANJE IN ODNOS UČENCEV DO TRADICIONALNIH JEDI DRUGIH NARODOV
PRIMARY STUDENTS' KNOWLEDGE OF AND ATTITUDES TOWARDS TRADITIONAL FOODS OF DIFFERENT NATIONS
Magistrsko delo
Mentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec
Ljubljana, 2022
mentorstva, pomoč in strokovno vodenje pri nastanku tega magistrskega dela.
Zahvaljujem se vsem učencem in učiteljem, ki so sodelovali v raziskavi.
Hvala prijateljem, ki so mi pomagali pri nastanku magistrskega dela.
Nazadnje se za vso podporo in pomoč zahvaljujem staršem, sestri in ostalim prijateljem.
I
POVZETEK
Prenašanje nečesa iz roda v rod in ustalitev tega v življenju neke skupnosti, lahko opredelimo kot tradicionalnost. Živimo v svetu, kjer so dnevno prisotne migracije, ki tako v Sloveniji kot drugih državah vplivajo na družbeno raznolikost. Sprejetje različnih kultur, običajev, jezikov, jedi itd. je V Sloveniji vplivalo na odprtje različnih restavracij s tradicionalno hrano drugih narodov. V delu se osredotočim na jedi in kuhinje petih držav, ki jih lahko najdemo v Sloveniji: Bosne in Hercegovine, Indije, Kitajske, Mehike in Nigerije. V osnovnošolskem predmetniku se tradicionalne jedi drugih narodov pri rednih predmetih ne obravnavajo. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala poznavanje in odnos učencev do tradicionalnih jedi drugih narodov. Podatke sem pridobila z vprašalnikom za učence, analizo učnih načrtov in učbenikov za osnovno šolo ter intervjuji z učitelji. V raziskavi so sodelovali 203 učenci od šestega do devetega razreda ter 12 učiteljev predmeta Gospodinjstvo in izbirnega predmeta Načini prehranjevanja. Raziskovala sem, ali obstaja razlika v poznavanju tradicionalnih jedi drugih narodov med učenci in učenkami ter njihov odnos do teh vsebin. Ugotavljala sem, pri katerih predmetih obravnavajo vsebine o tradicionalnih jedeh drugih narodov, kako učitelji obravnavajo vsebine tradicionalnih jedi drugih narodov in kakšen je njihov odnos do omenjenih vsebin. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci najbolje poznajo mehiške tradicionalne jedi, najmanj pa nigerijske. Poznavanje najznačilnejših tradicionalnih jedi drugih držav (Bosna in Hercegovina, Indija, Kitajska in Mehika) je dobro, razen tradicionalnih jedi Nigerije. Slabše je poznavanje tistih tradicionalnih jedi, ki so v Sloveniji manj prisotne. Odnos učencev do tradicionalnih jedi drugih narodov je pozitiven, saj so pripravljeni pokusiti tudi njim nepoznane jedi. Poleg tega jih radi jedo, zdijo se jim okusne in si želijo, da bi o njih vedeli več. Vsebine, povezane s tradicionalnimi jedmi drugih narodov, lahko v učnih načrtih in učbenikih za osnovno šolo zasledimo pri izbirnem predmetu Načini prehranjevanja. Vsebine o tradicionalnih jedeh drugih narodov učitelji obravnavajo pri predmetih Gospodinjstvo in Načini prehranjevanja, nekateri le teoretično, drugi tudi praktično. Učitelji imajo pozitiven odnos do vsebin o tradicionalnih jedeh drugih narodov, kar se kaže kot prilagajanje in dopustitev izbire obravnavanja tradicionalnih kuhinj drugih narodov učencem. Smiselno bi bilo, da bi vsebine o tradicionalnih jedeh drugih narodov vključili v program rednega predmeta Gospodinjstvo, česar zdaj ne predvideva. Pomembno je, da bi učenci poznali kulturo drugih narodov, kamor uvrščamo tudi tradicionalne jedi. Pri obravnavi teh vsebin je pomembno tudi medpredmetno povezovanje, saj je vsebina lahko obravnavana z zgodovinskega, geografskega in drugih vidikov.
Ključne besede: tradicionalne jedi, gospodinjstvo, osnovnošolci, bosanske jedi, indijske jedi, kitajske jedi, mehiške jedi, nigerijske jedi.
II
ABSTRACT
The transmission of something from generation to generation and its stabilization in the life of a community can be defined as tradition. We live in a world where migrations are present on a daily basis, and these have affected social diversity in Slovenia as well as in other countries.
Accepting different cultures, customs, languages, cuisines, etc. led, among other things, to the opening of various restaurants, with traditional food of other nations. In this work, I focus on the dishes and cuisines of five countries that can be found in Slovenia: Bosnia and Herzegovina, India, China, Mexico and Nigeria. Students, according to curriculum, should not encounter traditional dishes of other nations in regular classes and optional subjects.
Therefore I have decided to research whether this is the case, and find out what is the knowledge and attitude of students towards traditional dishes of other nations. I collected the data through an online questionnaire for students, an analysis of curriculum and textbooks for elementary school, and interviews with teachers. 203 students from sixth to ninth grade and 12 teachers of Home Economics and the optional subject The Way of Nourishment from all over Slovenia took part in the survey. I researched if there is a difference in knowledge of traditional dishes of other nations between students and what attitude students have towards these contents. In addition, I wanted to find out in which subjects the discussion of traditional dishes of other nations is included and what is the way of dealing with the contents of traditional dishes of other nations by teachers and their attitude towards them. The results of the research showed that knowledge of the most typical traditional dishes of other countries (Bosnia and Herzegovina, India, China and Mexico) is good, except for traditional dishes of Nigeria. Knowledge is somehow worse towards those traditional dishes that are less known and present in Slovenia. The attitude of the students towards the traditional dishes of other nations is positive, as they are willing to try dishes, unknown to them. In addition, they love to eat traditional dishes of other nations, as they find them delicious, and want to know more about them. Content related to traditional dishes of other nations can be found in the curriculum and textbooks for the elective subject The Way of Nourishment. Contents about the traditional dishes of other nations are discussed by teachers in the subject of Home Economics and The Way of Nourishment. Some teachers discuss them only theoretically, others also practically. Teachers have a positive attitude towards content about traditional dishes of other nations, which manifests itself as adapting and allowing students to choose discussion contents of traditional cuisines of other nations. It would make sense to include contents of traditional dishes of other nations in the program of the regular subject Home Economics, which it does not anticipate at the moment. It is important that students know the culture of other nations, which also includes traditional dishes. Interdisciplinary integration is also important when dealing with these contents, as the contents can be considered from historical, geographical and other aspects.
Key words: traditional dishes, Home Economics, elementary students, Bosnian dishes, Indian dishes, Chinese dishes, Mexican dishes, Nigerian dishes.
III
Kazalo vsebine
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 Tradicionalna hrana ... 2
2.2 Priseljevanje iz drugih držav v Slovenijo ... 3
2.2.1 Priseljevanje iz Bosne in Hercegovine ... 4
2.2.1.1 Bosanska kuhinja ... 4
2.2.2 Priseljevanje iz Indije ... 5
2.2.2.1 Indijska kuhinja ... 6
2.2.3 Priseljevanje iz Kitajske ... 8
2.2.3.1 Kitajska kuhinja ... 8
2.2.4 Priseljevanje iz Mehike ... 10
2.2.4.1 Mehiška kuhinja ... 10
2.2.5 Priseljevanje iz Nigerije ... 12
2.2.5.1 Nigerijska kuhinja ... 12
2.3 Tuje restavracije v Sloveniji ... 14
3 EMPIRIČNI DEL ... 15
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema ... 15
3.1.1 Cilj raziskave ... 15
3.1.2 Raziskovalna vprašanja ... 15
3.2 Metoda raziskovanja ... 15
3.3 Vzorec ... 15
3.4 Opis postopka zbiranja podatkov ... 17
3.5 Postopek obdelave podatkov ... 17
4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ... 18
4.1 Poznavanje tradicionalnih kuhinj drugih narodov med osnovnošolci... 18
4.2 Vsebine učnih načrtov za osnovo šolo o tradicionalnih kuhinjah drugih narodov .. 33
4.3 Učiteljeva obravnava vsebin tradicionalnih kuhinj drugih narodov ... 35
5 RAZPRAVA ... 45
5.1 Odnos osnovnošolcev do tradicionalnih jedi drugih narodov ... 45
5.2 Poznavanje tradicionalnih jedi drugih narodov glede na spol učencev... 45
5.3 Obravnava tradicionalnih jedi drugih narodov v osnovni šoli ... 46
IV
5.4 Učiteljeva obravnava vsebin tradicionalnih jedi drugih narodov in njihov odnos do
teh vsebin ... 46
6 ZAKLJUČEK ... 47
7 VIRI IN LITERATURA ... 48
PRILOGE ... 55
V
Kazalo slik
Slika 1: Baklava (Husejnović, 2020) ... 5
Slika 2: Čevapčiči v lepinji (TheSrpskaTimes, 2019) ... 5
Slika 3: Bosanska kava (Bosnian coffee AKA Bosanska kafa, 2020) ... 5
Slika 4: Piščančja tikka masala (Carrel, 2019) ... 7
Slika 5: Različne indijske začimbe (Signal, 2020) ... 7
Slika 6: Čapati (Elise,b.d.) ... 7
Slika 7: Kitajski cmoki (Zhu, 2015) ... 9
Slika 8: Pekinška raza (Ozimek, 2020) ... 9
Slika 9: Pečen riž z zelenjavo (Simmons, 2021) ... 9
Slika 10: Mehiški sladek kruh (Hernández, 2018) ... 11
Slika 11: Piščančji tacosi z belo salso(Nye, 2021) ... 11
Slika 12: Piščančji burrito (Stinson, 2021) ... 11
Slika 13: Egusi juha in fufu (K's Cuisine, 2019b) ... 13
Slika 14: Jollof riž (Osinkolu, 2020) ... 13
Slika 15: Pečena plantain banana (K's Cuisine, 2019a) ... 13
Slika 16: Razporeditev učencev, ki so izpolnjevali vprašalnik, glede na območje bivanja ... 17
Slika 17: Kuhinje po svetu v učbeniku za izbirni predmet Načini prehranjevanja (Suwa Stanojević, 2019) ... 33
VI
Kazalo tabel
Tabela 1: Demografska struktura vzorca glede na spol ... 16
Tabela 2: Demografska struktura vzorca glede na razred, ki ga obiskujejo učenci ... 16
Tabela 3: Demografska struktura vzorca učiteljev glede na predmet, ki ga poučujejo ... 16
Tabela 4: Delež učencev glede na to, ali njihova šola ponuja izbirni predmet Načini prehranjevanja in ali ga oz. bi želeli obiskovati ... 16
Tabela 5: Poznavanje pomena besedne zveze tradicionalna jed glede na spol anketirancev .. 18
Tabela 6: Poznavanje slovenskih tradicionalnih jedi med anketiranimi učenci ... 19
Tabela 7: Poznavanje tradicionalnih jedi drugih narodov med anketiranimi učenci ... 20
Tabela 8: Mnenje učencev o poznavanju tradicionalnih jedi drugih narodov ... 22
Tabela 9: Mnenje učencev o poznavanju tradicionalnih jedi drugih narodov glede na spol anketirancev ... 22
Tabela 10: Obisk restavracij drugih narodov ... 23
Tabela 11: Obisk restavracij drugih narodov glede na spol anketirancev ... 24
Tabela 12: Uživanje tradicionalnih jedi drugih narodov glede na spol anketirancev ... 25
Tabela 13: Poznavanje tradicionalnih jedi drugih narodov glede na spol anketirancev ... 26
Tabela 14: Mnenje učencev o značilnih sestavinah tradicionalnih jedi drugih narodov ... 27
Tabela 15: Mnenje učencev o značilnih sestavinah tradicionalnih jedi drugih narodov glede na spol anketirancev ... 28
Tabela 16: Mnenje učencev o mitih tradicionalnih kuhinj drugih narodov glede na spol anketirancev ... 29
Tabela 17: Mnenje učencev o tradicionalnih jedeh drugih narodov glede na spol anketirancev ... 31
Tabela 18: Mnenje učencev o tradicionalnih jedeh drugih narodov ... 31
Tabela 19: Naročanje tradicionalne hrane drugih narodov med epidemijo covida-19 glede na spol anketirancev ... 32
Tabela 20: Kategorija 1: predmet obravnave vsebin tradicionalnih kuhinj drugih narodov .... 35
Tabela 21: Kategorija 2: vsebine obravnave tradicionalnih kuhinj drugih narodov ... 36
Tabela 22: Kategorija 3: način obravnave tradicionalnih kuhinj drugih narodov ... 38
Tabela 23: Kategorija 4: pomembnost obravnavanja tradicionalnih kuhinj drugih narodov ... 39
Tabela 24: Kategorija 5: dejavniki učenčevega poznavanja tradicionalnih jedi drugih narodov ... 41 Tabela 25: Kategorija 6: vpliv narodnosti na poznavanje tradicionalnih jedi svojega naroda 42
VII KRATICE
BA = Bosna in Hercegovina CN = Kitajska
GOS = predmet Gospodinjstvo HR = Hrvaška
MK = Severna Makedonija MX = Mehika
NG = Nigerija
NPH = predmet Načini prehranjevanja XK = Kosovo
1 1 UVOD
Tradicija je nekaj, kar se je s prenašanjem iz roda v rod ustalilo v življenju neke skupnosti (Tradicija, 2014). Tradicionalna hrana predstavlja ključni, a ne edini element za prepoznavanje prehranskih vzorcev katere koli države (Alibabić idr., 2012). Hrana je pomemben sestavni del družbe in ima številne simbolične pomene. Preko nje se ne le izraža, ampak lahko tudi vzpostavlja odnos med ljudmi, med ljudmi in okolico ter med ljudmi in tem, v kar verjamejo (Ma, 2015). Posameznikovo dojemanje hrane se zdi nujno za raziskovanje in sprejemanje živil iz ustanovljenih priseljenskih skupnosti (D’Antuono in Bignami, 2012).
Hrana priseljenskih skupnosti je lahko v tuji državi sprejeta bodisi kot nova modna hrana bodisi kot osnova za preživetje, odvisno od konteksta (Bäckström idr., 2003).
V zadnjih letih v Slovenijo prihaja vedno več priseljencev. Prvi večji val je bilo mogoče zaznati leta 1991, po razglasitvi neodvisnosti Slovenije od bivše države Jugoslavije. Podatki zadnjih šestih let (julij 2015–julij 2021) kažejo, da se je v Sloveniji število tujih državljanov (Indije za 59 %, Bosne in Hercegovine za 44 %, Mehike za 35 %, Nigerije za 25 % in Kitajske za 24 %) povečalo kar za 43 % (Veljavna dovoljenja oziroma potrdila za prebivanje, 2015 in 2021). Tok migracij prebivalcev tretjih držav vplival na odprtje različnih restavracij pri nas. Tako imamo danes v Sloveniji 96 kitajskih (Kitajska restavracija, b. d.), 33 mehiških (Mehika in mehiška hrana, b. d.), 15 bosanskih (Dobre gostilne, b. d.), pet indijskih (Dobre gostilne, b. d.) in eno restavracijo, v kateri strežejo nigerijsko hrano (SKUHNA, svetovna kuhinja, b. d.).
Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšna sta znanje učencev o tradicionalnih kuhinjah drugih narodov in odnos do tradicionalne kuhinje drugih narodov ter kako učitelji obravnavajo vsebine tradicionalnih kuhinj drugih narodov in kakšen odnos imajo do teh vsebin. Na podlagi raziskave je mogoče oblikovati predloge, katere vsebine bi bilo treba dodatno vključiti v že obstoječe učne načrte osnovne šole.
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu so predstavljene migracije v Slovenijo, obravnavane države Bosna in Hercegovina, Indija, Kitajska, Mehika in Nigerija ter njihova kulinarika in tuje restavracije pri nas. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, s katero sem ugotavljala poznavanje tradicionalnih kuhinj drugih narodov učencev slovenskih osnovnih šol in kakšen je njihov odnos do teh tradicionalnih kuhinj. Raziskava vključuje tudi rezultate, ki predstavljajo pedagoško obravnavo vsebin pri pouku in odnos učiteljev do teh vsebin. Ugotavljala sem, ali obstajajo razlike v poznavanju tradicionalnih kuhinj med učenci glede na spol anketiranih učencev in pri katerih predmetih lahko zasledimo obravnavo tradicionalnih kuhinj drugih narodov.
Poznavanje in odnos učencev do tradicionalnih kuhinj drugih narodov sta pomembna, saj se v današnjem času dnevno srečujemo z migracijami. Možnost, da bodo učenci prišli v stik s človekom iz druge države, je velika, zato je pomembno, da učenci spoznajo različne kulture in tudi njihovo kulinariko. kažejo zanimanje za boljše poznavanje neke kulture. Obravnavo vsebin o kulturi in tradicionalnih jedeh drugih narodov je mogoče vključevati v osnovnošolsko izobraževanje s čimer prispevamo k poznavanju in sprejemanju ljudi različnih kultur.
2 2 TEORETIČNI DEL
2.1 Tradicionalna hrana
Beseda tradicija izvira iz latinske besede trodare, kar pomeni »dati naprej«, oz. traditio, kar pomeni »predati« (Shils, 1971). V slovenski in tuji literaturi lahko za besedo tradicija najdemo različne definicije, vse pa imajo bolj ali manj enak pomen. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (Tradicija, 2014) je tradicija definirana kot nekaj, »kar se je ustalilo v življenju kake skupnosti s prenašanjem iz roda v rod; navada, običaj«, in nekaj, »kar se je uveljavilo, doseglo na področju kake dejavnosti med njenim daljšim obstajanjem«. Hornby (2010) v Oxford Advanced Learner's Dictionary besedo tradicija navaja kot »prepričanje, običaj ali način delanja, ki že dolgo obstaja med neko skupino ljudi; sklop teh prepričanj ali običajev«. Alibabić idr. (2012) navajajo, da je tradicija »kulturna dediščina, ki se prenaša iz roda v rod in se nanaša na znanje, obrt, pravila, moralne kodekse in običaje«.
Izraz tradicionalna hrana je opredeljen kot način priprave hrane v preteklosti, ki ga uporabljamo še danes (Alibabić idr., 2012). Tradicionalne jedi izvirajo iz kraja izvora ljudi ne glede na to, ali tam še živijo ali ne. Oblikujejo jih viri, prepričanja, informacije, narodnost, vera, kolonizacija itd., kar posledično vpliva na načine pridobivanja in predelave hrane (Wahlqvist in Lee, 2007).
Tradicionalna hrana je ključni element za prepoznavanje prehranskih vzorcev katere koli države (Alibabić idr., 2012), ni pa edini element zaznavanja hrane glede na nacionalnost. V človeški zgodovini se je hrana selila z ljudmi. Hrana priseljenskih skupnosti je bila sprejeta bodisi kot nova modna hrana bodisi kot osnova za preživetje, odvisno od konteksta. Zato tradicionalne jedi postanejo etnična hrana izven krajev izvora (Bäckström idr., 2003).
Posameznikovo dojemanje hrane se zdi nujno za učinkovito raziskovanje in sprejemanje živil iz ustanovljenih priseljenskih skupnosti. Tipičen atribut pri dojemanju tradicionalne vrednosti hrane je izkušnja, ki se pojavi spontano (D’Antuono in Bignami, 2012). Pomembno je upoštevati tudi individualni odnos do novih živil, ki ga običajno imenujemo prehranska neofobija. Neofobija hrane je opredeljena kot nenaklonjenost prehranjevanju ali izogibanje neznanih živil (Birch in Fisher, 1998). Posledično ta lastnost vpliva tudi na pripravljenost pokusiti živila različnih kultur, zato jo je treba upoštevati pri preiskovanju, kako gostiteljska populacija sprejema tradicionalno hrano priseljencev (Flight idr., 2003).
Wahyudi in Charles (2014) navajata, da je tradicionalna hrana zelo priljubljena med domačini, tudi nekaterimi mladimi, a imajo ti vseeno raje trg s hitro hrano. Dojemanje tradicionalne hrane in njene kakovosti je pomembno za spodbujanje zanimanja mlajših generacij zanjo. Avtorja sta v svoji raziskavi ugotovila, da se lahko zaradi mnenja mladih o tradicionalni hrani prehranski vzorec spremeni toliko, da vpliva na njihov dnevni režim.
Ma (2015) navaja, da ima hrana številne simbolične pomene, saj ne samo izraža, ampak tudi vzpostavlja odnos med ljudmi, med ljudmi in okolico ter med ljudmi in tem, v kar verjamejo.
Zato je hrana pomemben sestavni del družbe. Na izbiro hrane in odnos potrošnikov do nje lahko bistveno vplivajo komunikacija in informacije (Verbeke, 2008). Ljudje med seboj komuniciramo na različne načine (Luhmann, 1992). Hrano lahko obravnavamo kot
3
neverbalno sredstvo komunikacije za izmenjavo pomenov in občutkov z drugimi.
Razumevanje kulture skozi hrano se začne s postavljanjem različnih vprašanj o njeni pripravi, kar kaže na željo po učenju. Tako se lahko približamo različnim kulturam in posameznikom, ki živijo v našem okolju (Stajcic, 2013).
2.2 Priseljevanje iz drugih držav v Slovenijo
Bajt in Pajnik (2010) navajata, da je mogoče razlikovati med tremi obdobji izrazitega zanimanja za migracije v Slovenijo, ki so povezana z družbenoekonomskim in političnim dogajanjem: 1) z oboroženimi spopadi po razpadu Jugoslavije v 90. letih, 2) tako imenovana priseljenska kriza iz leta 2001 in 3) sedanje stanje migracij in integracije. Za slednje je značilno predvsem, da so ljudje, ki vstopajo v Slovenijo, prebivalci tretjih držav sveta in da so njihove migracije večinoma nezakonite. Vrh migracij je bilo občutiti leta 2015 zaradi begunske krize, od takrat pa se število nezakonitih prehodov z leti postopno zmanjšuje (Brdnik, 2020).
Priseljevanje v Slovenijo kot eno izmed republik nekdanje zvezne države Jugoslavije se je začelo konec 50. let 20. stoletja. Notranje migracije v Jugoslaviji so se okrepile s procesi industrializacije in urbanizacije, zaradi česar je bila Slovenija ena izmed priljubljenih destinacij za ekonomske migracije, zlasti iz jugovzhodnih regij nekdanje države. Ljudje iz drugih jugoslovanskih republik so se preselili v Slovenijo, kar je ponudilo zaposlitvene možnosti (Bajt in Pajnik, 2010). Po slovenski neodvisnosti leta 1991 je Slovenija postala ena od zaželenih destinacij za migracije iz najrazličnejših držav po svetu in vsako leto jih je več.
Podatki kažejo, da je bilo konec junija 2015 v Sloveniji 120.600 tujih državljanov, konec junija 2019 148.189 tujih državljanov, konec julija 2021 pa 211.809 tujih državljanov, kar je za dobro četrtino več kot leta 2019 (Veljavna dovoljenja oziroma potrdila za prebivanje, 2015; 2019; 2021). Osredotočila sem se na pet držav ter jih podrobneje opisala in vključila v svojo raziskavo med učenci in učitelji. To so Bosna in Hercegovina, Indija, Kitajska, Mehika in Nigerija. Zanje sem se odločila, ker so restavracije nekaterih navedenih držav v Sloveniji zelo prisotne, druge pa manj in me je zanimalo znanje učencev o njih.
Javno dostopni podatki Republike Slovenije kažejo, da se je v zadnjih petih letih število prebivalcev iz Indije povečalo za kar 59 % (decembra 2015 je bilo v Sloveniji 158 indijskih državljanov z dovoljenjem za stalno oz. začasno prebivanje, julija 2021 pa 384), Bosne in Hercegovine za 44 % (decembra 2015 je bilo v Sloveniji 53.681 bosanskih državljanov z dovoljenjem za stalno oz. začasno prebivanje, julija 2021 pa 95.631), Mehike za 35,5 % (decembra 2015 je bilo v Sloveniji 58 mehiških državljanov z dovoljenjem za stalno oz.
začasno prebivanje, julija 2021 pa 90), Nigerije za 25 % (decembra 2015 je bilo v Sloveniji 67 nigerijskih državljanov z dovoljenjem za stalno oz. začasno prebivanje, julija 2021 pa 89) in Kitajske za 24 % (decembra 2015 je bilo v Sloveniji 1172 kitajskih državljanov z dovoljenjem za stalno oz. začasno prebivanje, julija 2021 pa 1549) (Veljavna dovoljenja oziroma potrdila za prebivanje, 2015; 2021).
Ribičič (2004) navaja, da sta v Sloveniji deleža avtohtonih narodnih skupnosti in drugih skupnosti zelo nesimetrična. Statistično gledano največ tujih državljanov prihaja iz držav bivše Jugoslavije (skupno 85 %: Bosna in Hercegovina 45 %, Kosovo 15 %, Srbija 10 %,
4
Severna Makedonija 8 %, Hrvaška 6 % in Črna gora 1 %), sledijo države Vzhodne Evrope (skupno 4 %: Rusija 2 %, Ukrajina 1 %, Belorusija 0,5 % in Moldavija 0,5 %) (Veljavna dovoljenja oziroma potrdila za prebivanje, 2021). Kljub omenjenemu nimamo uradno priznanih njihovih manjšin, kot to velja za Italijo (2 %) in Madžarsko (0,5 %) (Ribičič, 2004).
2.2.1 Priseljevanje iz Bosne in Hercegovine
Bosna in Hercegovina je država na zahodnem Balkanskem polotoku v Evropi. Večji del Bosne zaseda severni in osrednji del države, Hercegovina pa jug in jugozahod. Bosna in Hercegovina na severu, zahodu in jugu meji s Hrvaško, na vzhodu s Srbijo in na jugovzhodu s Črno goro. Njeno glavno mesto je Sarajevo (Lampe idr., b. d.).
Čeprav je blizu Sredozemskega morja, je Bosna in Hercegovina v veliki meri odrezana od podnebnega vpliva Dinarskih Alp. Vreme je na splošno blago, čeprav je pozimi močno hladno. Približno dve petini države sta prekriti z gozdom, poleg tega lahko znotraj države najdemo bogato biološko raznovrstnost. Bosna in Hercegovina je bogata tudi z naravnimi izviri, od katerih mnoge izkoriščajo za ustekleničenomineralno vodo ali priljubljena termalna zdravilišča (Lampe idr., b. d.).
Bosna in Hercegovina je pogosto čutila vplive močnejših regionalnih sil, ki so si jo prizadevale nadzorovati, kar je pomagalo ustvariti značilno bogato etnično in versko mešanico države. Prisotne vere so islam, pravoslavno krščanstvo in rimokatolištvo, ki ustrezajo trem večjim etničnim skupinam: Bošnjakom, Srbom in Hrvatom. Zaradi večetničnega prebivalstva ter zgodovinskega in geografskega položaja države med Srbijo in Hrvaško je bila Bosna in Hercegovina tarča za nacionalistične teritorialne težnje (Velikonja, 2003).
V kulturnem življenju Bosne in Hercegovine se čutijo različni evropski in turški vplivi. Med tradicionalnim in sodobnim ter podeželsko in mestno kulturo še danes obstajajo velike razlike (Lampe idr., b. d.).
2.2.1.1 Bosanska kuhinja
Glavna značilnost bosanske kuhinje je počasen način priprave obrokov brez veliko naglice, vendar z veliko potrpljenja, pozornosti (Halilović-Šarić, 2014). Bosanska kuhinja je tako mešana kot njena kultura. Nanjo je vplivala njena pisana zgodovina, kar je značilno tudi za njene nekdanje jugoslovanske sosede (Huseinović, 2018). Mnogi turisti v lokalnih jedeh opazijo turški, arabski, avstro-ogrski, grški, muslimanski, katoliški in judovski vpliv (Peštek in Činjarević, 2014). Bosanci tako kot ostali Balkanci jedo veliko mesa, ki je prisotno v večini tradicionalne hrane iz Bosne. Pogosta je šala, da Bosna ni kraj za vegetarijance. Čeprav tradicionalna hrana običajno vsebuje meso, uporabljajo tudi veliko zelenjave (Varga, 2021).
Bosanska kuhinja je stvar ponosa, ki ga kaže v polnjeni zelenjavi, kavi in sladkem pecivu baklavi, pa tudi v nacionalni jedi, imenovani čevapčiči. Te majhne zavitke začinjenega mletega, običajno mešanega govejega in jagnječjega mesa pečejo na žaru in postrežejo v lepinji. Iz sliv, ki rastejo na deželi, pogosto naredijo marmelado ali slivovico, priljubljeno žganje (Lampe idr., b. d.).
5
V bosanski kuhinji je večina jedi kuhanih v lastnem soku z dodatkom mesa. Jedem daje značilen in odličen okus dobro usklajen odnos med zelenjavo, mesom in začimbami. Mesne jedi so narejene iz piščanca, govedine ali jagnjetine. Za bosansko kuhinjo je značilna priprava jedi pod peko, pri čemer pripravljene sestavine, prekrite s kovinskim zvoncem, shranijo v žaru. Čeprav je za tradicionalno bosansko kuhinjo značilen počasen način priprave jedi, je zelo zanimivo, da najbolj znana jed v Bosni prihaja z žara. Govorimo o čevapčičih, sestavljenih iz več vrst mletega mesa, najpogosteje postreženih s čebulo in posebno vrsto kruha – lepinjo. Sladica, ki je značilna za Bosno in Hercegovino, je baklava. Narejena je iz listnatega testa, polnjena z orehi in namočena v sladkorni sirup ali med. Sladkorni sirup je osnova za številna peciva, torte in druge slaščice (Halilović-Šarić, 2014).
Slika 1: Baklava (Husejnović, 2020)
Bošnjaki so stoletja ustvarjali kult kave z izpopolnjevanjem njenega mletja, praženja (kuhanja), postrežbe in pitja do najmanjših podrobnosti. Kava je postala sestavni del vseh drugih običajev, pa tudi navada (Halilović-Šarić, 2014).
Najbolj priljubljene bosanske jedi so čevapčiči, sarma, burek, begova čorba, baklava, grah in klepe (Bedford, 2017).
Slika 3: Bosanska kava (Bosnian coffee AKA Bosanska kafa, 2020)
2.2.2 Priseljevanje iz Indije
Indija je država, ki zaseda večji del Južne Azije. Na severozahodu meji s Pakistanom, na severu z Nepalom, Kitajsko in Butanom, na vzhodu pa z Mjanmarom (Burma). Bangladeš na
Slika 2: Čevapčiči v lepinji (TheSrpskaTimes, 2019)
6
vzhodu je obdan z Indijo na severu, vzhodu in zahodu. Njeno glavno mesto je New Delhi, zgrajen v 20. stoletju južno od zgodovinskega središča starega Delhija, ki je bil upravno središče Indije (Dikshit idr., b. d.).
Indija je s približno šestino vsega svetovnega prebivalstva druga najbolj naseljena država za Kitajsko. Država ima najizrazitejši primer monsunskega podnebja na svetu. Mokre in suhe sezone indijskega monsunskega sistema skupaj z letnimi temperaturnimi nihanji povzročajo tri splošna podnebna obdobja v večjem delu države: vroče mokro vreme, hladnosuho vreme in vroče suho vreme. Približno četrtina države je gozdnata, vendar se je konec 20. stoletja izčrpavanje gozdov znatno pospešilo, kar je omogočilo več kmetijstva in urbano- industrijskega razvoja. Ta dejavnost je vplivala na izumrtje in ogroženost številnih indijskih rastlinskih vrst. Njega favna je za razliko od flore številna in raznolika (Dikshit idr., b. d.).
Indija ostaja ena etnično najbolj raznolikih držav na svetu. Poleg številnih religij in verskih skupnosti je v Indiji tudi nešteto kast in plemen, pa tudi več kot ducat večjih in na stotine manjših jezikovnih skupin iz več jezikovnih družin, ki med seboj niso povezane. Verske manjšine, vključno z muslimani, kristjani, sikhi, budisti in džaini, še vedno predstavljajo pomemben delež prebivalstva (Basu, 2003).
Do začetka 21. stoletja se je življenjski slog srednjega razreda in bogatih mestnih družin le malo razlikoval od načina življenja mestnih prebivalcevv Evropi, Vzhodni Aziji ali Ameriki.
Tempo globalizacije podeželskega življenja je bil v Indiji precej počasnejši, ker so bili nekoliko bolj izolirani od ostalih (Dikshit idr., b. d.).
2.2.2.1 Indijska kuhinja
Čeprav je običajno, da indijske restavracije predstavljajo jedi kot del enotne, nacionalizirane kuhinje, je indijska hrana regionalno specifična in raznolika kot njeno prebivalstvo. Nanjo močno vplivajo indijska zgodovina, osvajalci, trgovinski partnerji ter verske in kulturne prakse prebivalstva (Mangalassary, 2016). Tradicionalna indijska hrana je bila zelo cenjena zaradi čudovite uporabe zelišč in začimb. Slog kuhanja se razlikuje od regije do regije in je v veliki meri razdeljen na južnoindijsko in severnoindijsko kuhinjo (Indian Food, b. d.).
Čeprav je indijska kuhinja regionalno zelo specifična, obstajajo nekatere skupne niti, ki združujejo različne kulinarične prakse. Indijska kuhinja po vsej državi je močno odvisna od karija, ki je omaki ali enolončnici podobna jed z mesom, zelenjavo ali sirom, dodatek posebnih mešanic začimb, stopnja tekočine in sestavine pa so odvisne od regionalnih preferenc. Indijska kuhinja je na splošno zelo odvisna od riža, čeprav ga južnoindijske regije uporabljajo bolj kot druga območja. Vse regionalne kuhinje temeljijo na stročnicah. Indijska kuhinja morda uporablja večjo raznolikost stročnic kot katera koli druga svetovna kuhinja.
Ena največjih značilnosti indijske kuhinje je njena raznolika uporaba začimb. Indijske mešanice začimb pogosto uporabljajo več kot pet različnih začimb, včasih pa jih združujejo 10 ali več (An Overview of India's Regional Cuisines, b. d.).
New Delhi, Rajasthan in Haryana, mesta, ki jih najdemo na severu države, so znana po odlični vegetarijanski hrani, ki ustreza rastlinskim prehranskim preferencam. Ponujajo veliko veganskih in vegetarijanskih obrokov zaradi prakse hinduizma in džainizma. Po drugi strani
7
na jugu države najdemo mesta, kot so Kerala, Tamil Nadu, Karnataka in Andhra Pradesh, na prehrano katerih vpliva njihova obmorska lega, pa tudi jedi, ki so narejene uporabljajo iz zelenjave. To odraža izrazitejšo mešanico krščanskih in muslimanskih skupnosti v regiji (Onyemenam, 2020). An Overview of India's Regional Cuisines (b. d.) navaja, da je približno tretjina indijskega prebivalstva vegetarijancev, kar narekujejo njihovi hinduizem, džainizem in budizem. Posledično je velik del indijskih jedi po vsej državi brez mesa. Poleg tega verska prepričanja vplivajo na druge prehranske omejitve, ki oblikujejo indijsko kuhinjo. Ena izmed najbolj priljubljenih mesnih jedi v državi je piščančja tikka masala, ki je sestavljena iz piščančje tikke (kocka ali kos mesa, pečen na žaru), koščkov piščanca brez kosti, mariniranih v začimbah in jogurtu, pečenih v pečici in postreženih v kremasti karijevi omaki.
Slika 4: Piščančja tikka masala (Carrel, 2019)
V sodobnem času je indijska paleta jedi doživela veliko sprememb. V zadnjem desetletju je zaradi globalizacije veliko Indijcev potovalo na različne dele sveta in obratno, zato je v Indijo prišlo veliko ljudi različnih narodnosti. Danes je v velikih mestih mogoče najti specializirane restavracije mednarodne kuhinje (Indian Food, b. d.).
Najbolj priljubljene indijske jedi so samosa, čapati, masleni piščanec, piščančja tikka masala in indijski kruhki (Reisner, 2020).
Slika 6: Čapati (Elise,b.d.) Slika 5: Različne indijske začimbe (Signal, 2020)
8 2.2.3 Priseljevanje iz Kitajske
Kitajska je država Vzhodne Azije. Na severu meji z Mongolijo, na severovzhodu z Rusijo in Severno Korejo, na vzhodu z Rumenim in Vzhodnokitajskim morjem, na jugovzhodu z Južnokitajskim morjem, na jugu z Vietnamom, Laosom, Mjanmarom (Burma), Indijo, Butanom in Nepalom, na jugozahodu s Pakistanom ter na zahodu z Afganistanom, Tadžikistanom, Kirgizijo in Kazahstanom. Njeno glavno mesto je Peking (Liu idr., b. d.).
Kitajska je največja med vsemi azijskimi državami in ima največ prebivalcev na svetu.
Pokriva skoraj celotno vzhodnoazijsko kopno in približno eno štirinajstino zemeljske površine. Zaradi svoje velikosti ima največji temperaturni kontrast med severnimi in južnimi mejami kot katera koli država na svetu (Feng Wang, 2010).
Kitajsko lahko po diagonali od jugozahoda proti severovzhodu razdelimo na dve močno različni vegetacijski območji: suh severozahod in vlažen jugovzhod. Ta velika topološka in podnebna raznolikost je ustvarila ogromno naravnih vrst vegetacije. Bogastvo rastlinskih tipov in raznovrsten relief so omogočili razvoj velike raznolikosti živalskega sveta in preživetje tamkajšnjim živalim, ki so drugje že izumrle (Liu idr., b. d.).
Kitajska je ena od velikih zibelk svetovne civilizacije, njena kultura pa je izjemna po trajanju, raznolikosti in vplivu na druge kulture, predvsem vzhodnoazijske sosede (Liu idr., b. d.).
2.2.3.1 Kitajska kuhinja
Kitajska kultura hrane ima več kot 2000 let zgodovine. V kitajski kuhinji poznamo štiri glavne kuhinje. To so kuhinja Lu severne regije, sečuanska kuhinja zahodne regije, kuhinja Yue južne regije in kuhinja Huaiyang vzhodne regije (Amiee, 2021).
Amiee (2021) navaja, da ima kuhinja Lu najstarejšo zgodovino, najbogatejšo tehniko in največjo težavnost ročnih spretnosti pri kuhanju. Bonton in obred sta zelo cenjena, prav tako so zahteve glede oblike, pomena, okusa, barve in vonja jedi zelo visoke. Jedi te kuhinje so namenjene za najvišji sloj prebivalstva. Na območju Sečuana je veliko delavcev migrantov, zato so jedi namenjene najnižjemu sloju prebivalstva. V sečuanski kuhinji se uporabljajo običajne sestavine in težke začimbe. Jedi so večinoma domače in to je eden od razlogov, da je med prebivalstvom še vedno zelo priljubljena. Kuhinja Yue je namenjena poslovnežem in je znana po vsem svetu, saj se večina kitajskih restavracij po svetu osredotoča na njeno kuhinjo.
Njeni glavni značilnosti sta edinstven okus ter sveže in sezonske sestavine. Kuhinja Huaiyang je zakoreninjena v starodavnem območju Jiangnan z globoko kulturno dediščino, zato imajo jedi eleganten okus in izvrsten videz. Največja značilnost je izvrstnost bodisi sestavin ali kuhanja. Jedi te kuhinje so namenjene literatom.
Splošno znano je, da je kitajska kuhinja kombinacija sojine omake, soli, sladkorja, čilijeve omake, česna, zelene čebule in riževega vina. Z dodatkom lokalnih pridelkov je kombinacija različnih sestavin in kuharskih veščin dala regionalni kuhinji edinstven okus (Shu-Tai Wang, 2017). Na kitajskem je riž običajno osnovna hrana za ljudi na jugu Kitajske, medtem ko je hrana iz pšenične moke, kot so kruh in žemljice, glavna na severu. Tudi ko potujejo ali se preselijo v tujo državo, ljudje navadno jedo hrano, ki je značilna za njihov del. Mnogi Kitajci v tujih državah tudi po letih selitev še vedno ohranjajo navado uživanja kitajske hrane, kar je
9
zelo težko spremeniti (Ma, 2015). Kitajski cmoki so ena izmed znanih kitajskih jedi.
Sestavljeni so iz kosov testa, ovitih okoli nadeva, ali iz testa brez nadeva. Testo je lahko na osnovi kruha, moke ali krompirja in napolnnjeno z mesom, ribami, sirom, zelenjavo, sadjem ali nečim sladkim (Zhu, 2015).
Slika 7: Kitajski cmoki (Zhu, 2015)
Kitajsko kulturo lahko razumemo tudi skozi hrano. Kitajska kuhinja je, tako kot kitajska filozofija, organizirana po daoističnih načelih nasprotovanja in sprememb: vroče je uravnoteženo s hladnim, začinjeno z blagim, sveže s sušenim (Liu idr., b. d.). V kitajski kulturi so bila različna živila večkrat uporabljena kot simbol za posredovanje različnih informacij. Kitajski dateljni recimo pomenijo, da lahko pari zgodaj rodijo otroke, arašidi pomenijo dolgoživosti, pomaranče in kostanj veliko sreče, riževe pogače pa leto promocije (Ma, 2015).
Najbolj priljubljene kitajske jedi so kitajski cmoki, kitajski špageti, pečen riž, pekinška raca in piščanec kung pao (Gillen, 2020).
Slika 9: Pečen riž z zelenjavo (Simmons, 2021) Slika 8: Pekinška raza (Ozimek, 2020)
10 2.2.4 Priseljevanje iz Mehike
Mehika je država Severne Amerike. Na celotnem severnem delu meji z ZDA, na vzhodu z Mehiškim zalivom in Karibskim morjem, na zahodu in jugu jo omejuje Tihi ocean, na jugovzhodu pa Gvatemala in Belize. Njeno glavno mesto je Ciudád de México (Meyer idr., b. d.).
Zaradi velikosti in topografske raznolikosti ima Mehika široko paleto podnebnih razmer. Več kot polovica države leži južno od severnega povratnika, kjer lahko najdemo puščave in sušo, na južnem delu države pa lahko opazimo bolj tropsko podnebje. Mehika je ena izmed biološko bolj raznolikih držav na svetu, saj zajema obsežne puščave z najrazličnejšimi vrstami kaktusov in sukulent, tropske deževne gozdove, močvirja mangrov in alpske ekosisteme ter široko paleto plazilcev in sesalcev ter nešteto drugih vrst živali (Meyer idr., b. d.).
Za mehiško družbo so značilni ekstremi bogastva in revščine, srednji razred pa je vpet med eliten kader lastnikov zemljišč in vlagateljev na eni ter množice podeželskih in mestnih revežev na drugi strani. Toda kljub izzivom, s katerimi se sooča kot država v razvoju, je Mehika ena glavnih gospodarskih in političnih sil Latinske Amerike. Ima dinamično industrijsko bazo, velike mineralne vire, obsežen storitveni sektor in največjo populacijo govorcev španščine na svetu (Alvarado, 2008).
Mehiška družba je etnično in regionalno raznolika, mnoge podeželske skupnosti ohranjajo močno zvestobo regijam, pogosto imenovanim patrias chicas (majhne domovine), ki pomagajo ohranjati kulturno raznolikost. Veliko avtohtonih jezikov in običajev zlasti na jugu prav tako poudarja kulturne razlike (Meyer idr., b. d.).
2.2.4.1 Mehiška kuhinja
Mehika je država z bogato kulinarično zgodovino, hrana pa je pomemben del njene kulture in tradicije. Njena kuhinja ne odraža le raznolike pokrajine in neštetih pridelkov, temveč tudi njene povezave s kulturami, ki segajo več tisoč let nazaj. Pristno mehiško hrano naj bi izoblikovali Indijanci, Maji in nomadski lovci, katerih prehrana je vključevala predvsem divjad, tropsko sadje in fižol. Skozi stoletja so nanjo vplivale vse kuhinje, vključno s karibsko, južnoameriško in zahodnoafriško. Kljub temu mehiško prehrano še vedno oblikuje eden najstarejših pridelkov v državi – koruza (Pilcher, 2016).
Trotter (2019) navaja tri sestavine, ki so nepogrešljive v mehiški kulinariki in se med seboj neprestano prepletajo. Prva je koruza, ki je že stoletja glavna sestavina tradicionalne mehiške hrane. V različnih oblikah jo lahko najdemo pri skoraj vsakem obroku v mehiškem domu – kot koruzne tortilje, tamales, pozola (koruzna obara) ali številnih drugih oblikah. Drugi dve sestavini, fižol in paprika, sta prav tako skoraj v vsaki jedi, ker sta poceni in pridelani doma, torej ju najdemo skoraj povsod. Pekoča paprika (pogosto postrežena v rdeči ali zeleni omaki) in sol sta najpogostejši začimbi (Meyer idr., b. d.).
Različne tradicionalne hrane so povezane z mehiškimi praznovanji. Ko so Mehiki vladali Španci, se je večina Mehičanov spreobrnila v krščanstvo, zaradi česar so krščanski prazniki velik čas za praznovanje in jih spremlja veliko različnih jedi. Med verskimi prazniki sta Dia de los Tres Reyes (Sveti trije kralji) in Día de Muertos (dan mrtvih), ki vključujeta pripravo
11
posebnih sladkih kruhov (Brulc, 2013). Sladek kruh je narejen iz puhastega testa, podobnega maslenemu briošu, oblitega z različnimi prelivi in oblikovanega v najrazličnejše oblike (Hernández, 2018).
Slika 10: Mehiški sladek kruh (Hernández, 2018)
Mehiška kuhinja je pomemben vidik kulture, družbene strukture in popularne tradicije Mehike. Najpomembnejši primer te povezave je uporaba mola (omake) za posebne priložnosti in praznike, zlasti v južnih in osrednjih regijah države. Mehiška hrana v državi je zelo raznolika. V vsaki provinci lahko najdemo velike razlike med severom in jugom, območji z vročim podnebjem in obalami ter gorami in sušnimi območji. V državi je veliko različnih kultur in skupnosti, zato ima hrana iz vsake regije drugačno teksturo, okus in vonj.
Tradicionalna mehiška kuhinja je bila leta 2010 vpisana na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva (Arzaba, 2010).
Najbolj priljubljene mehiške jedi so taquitos, chilaquiles, tacos, burritos, tamales, quesadillas, enchiladas in menudo (Muñoz Perez, 2021).
Slika 12: Piščančji burrito (Stinson, 2021) Slika 11: Piščančji tacosi z belo salso(Nye, 2021)
12 2.2.5 Priseljevanje iz Nigerije
Nigerija je država na zahodni obali Afrike. Na severu meji z Nigrom, na vzhodu s Čadom in Kamerunom, na jugu z Gvinejskim zalivom v Atlantskem oceanu in na zahodu z Beninom.
Nigerija ni velika le po površini, ampak je tudi najbolj naseljena afriška država. Njeno glavno mesto je Abuja. Lagos, nekdanja prestolnica, ohranja svoj položaj vodilnega trgovskega in industrijskega mesta v državi (Kirk-Greene idr., b. d.).
Nigerija ima tropsko podnebje s spremenljivo deževno in suho sezono, odvisno od območja.
Večino leta je na jugovzhodu vroče in mokro, na jugozahodu in v notranjosti pa suho.
Podnebje savane z izrazito mokro in suho sezono prevladuje na severu in zahodu, na skrajnem severu pa je stepsko podnebje z malo padavinami. Glavni vzorci vegetacije potekajo v širokih pasovih vzhod–zahod vzporedno z ekvatorjem. Na skrajnih severnih območjih države je skoraj popolno izginotje rastlinskega sveta olajšalo postopno napredovanje Sahare proti jugu.
Nigerija ima bogate naravne vire, zlasti velika nahajališča nafte in zemeljskega plina (Kirk- Greene idr., b. d.).
Najbolj raznolika lastnost Nigerije so njeni ljudje. Ocenjuje se, da je v Nigeriji 250 etničnih skupin. Vsaka naseljuje ozemlje, za katerega meni, da je njeno po dedovanju. Posamezniki, ki niso člani prevladujoče skupine, vendar so več desetletij živeli in delali na njenem ozemlju, se še vedno štejejo za tujce. V državi govorijo na stotine jezikov, vključno z angleščino, jorubo (yoruba), igbo, hausa in edo (Ethnicity in Nigeria, 2007).
Bogata in raznolika kulturna dediščina Nigerije izhaja iz mešanice etničnih skupin z arabskimi in zahodnoevropskimi vplivi. Država združuje tradicionalno kulturo z mednarodno urbano prefinjenostjo. Živahna popularna kultura Nigerije odraža velike spremembe v podedovanih tradicijah in prilagoditvah uvoženih. Ne glede na to, ali gre za mestna ali podeželska območja, je družina osrednja institucija. Družine se zbirajo na praznovanju rojstev in porok ter pogrebih (Kirk-Greene idr., b. d.).
2.2.5.1 Nigerijska kuhinja
Izmenjava surovin je bila v veliki meri odgovorna za spreminjanje okusov afriške kuhinje.
Pred trgovanjem med celinami so bili glavni izdelki riž, proso in leča. Nigerijska kultura je osredotočena na svojo okusno hrano – okušanje nigerijske hrane je izkušnja. Jesti skupaj, deliti okusne obroke za nizko mizo, sedeti na tleh ali blazinah, pri jedi uporabljati roke, medtem ko se smejete in uživate v družbi drug drugega, so sestavni del nigerijskega načina življenja (Nigerian Cuisine, b. d.).
Kuhinja v Nigeriji je tako raznolika kot njenih več kot 250 etničnih skupin. Obdarjeni so z obdelovalnimi površinami, ki jim omogočajo gojenje vseh vrst hrane v vseh regijah. Nigerija ima številne pridelke, žita, sadje, zelenjavo, gomolje, pijače in živila, značilna za ves narod, čeprav so nekatere edinstvene tudi za posamezne regije (Ajayi idr., 2020). Nigerijska kuhinja je med drugim sestavljena iz riža, kuskusa, krompirja in piščanca, na kar so vplivali portugalski in angleški okusi. Iz indijske kuhinje uporabljajo veliko vroče paprike in drugih začimb (Oktay in Sadıkoğlu, 2018).
13
Ajayi (2020) nigerijsko kuhinjo razdeli v tri kategorije. V prvo kategorijo sodita moin-moin in akara. Moin-Moin je puding iz fižola. Primeren je za vegane, vendar se lahko pripravi tudi za nevegane z dodajanjem jajc, ledvic, jeter, rib, govejega mesa in kozic. Akara je fižolova pogača, narejena s cvrtjem v palmovem ali rastlinskem olju. Je zelo hrustljava in dobro deluje kot nadev za kruh. Druga kategorija nigerijske kuhinje, na katero so zelo ponosni, so juhe. V Nigeriji jih pripravljajo predvsem iz zelenjave in semen. Lahko se jedo samostojno ali z nekaterimi trdnimi živili, ki jih v nigerijskem narečju imenujejo "swallow", na primer iyan (pounded yam) in fufu (sveža ali fermentirana kasava). Egusi juha je pripravljena iz mešanih semen melone in ena najbolj priljubljenih juh, ki jo priznava večina plemen v Nigeriji.
Običajno jo jedo s pounded yamom ali kasavo fufu. Tretja kategorija je meso z žara. Na žaru pečejo goveje meso, žolčnik, ledvica, piščanca in ribe. Meso na žaru je začinjeno z najrazličnejšimi začimbami od blagega do vročega, odvisno od okusa potrošnika.
Slika 13: Egusi juha in fufu (K's Cuisine, 2019b)
Nigerijska hrana je nedvomno hranljiva in zdrava, kar pojasnjuje manj debelosti in bolezni življenjskega sloga pri odraslih. Ni presenetljivo, da Nigerijci povsod iščejo nigerijske restavracije, kjer lahko jedo hranljiv nigerijski obrok (Oktay in Sadıkoğlu, 2018).
Najbolj priljubljene nigerijske jedi so jollof riž, garri, pounded yam, egusi juha, suya, plantain banana in brans (Oyibo, 2020).
Slika 15: Pečena plantain banana (K's Cuisine, 2019a) Slika 14: Jollof riž (Osinkolu, 2020)
14 2.3 Tuje restavracije v Sloveniji
Tok migracij prebivalcev tretjih držav v Slovenijo je med drugim privedel do odprtja različnih tujih restavracij. Da lahko tuji državljan v Sloveniji odpre svojo restavracijo oz. podjetje, je potrebno kar nekaj predpriprav.
Najprej mora posameznik pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki ga izda pristojni organ v Republiki Sloveniji, recimo upravna enota (Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, 2015). Zatem obstajata dve možnosti registracije podjetja, če je tujec fizična oseba (Slovenska poslovna točka, b. d.):
1. postopek registracije d. o. o.: posameznik lahko registrira d. o. o., pri čemer potrebuje tuji osebni dokument, slovensko davčno številko, osebne dokumente ustanoviteljev in zastopnikov ter overjeno izjavo lastnika objekta, s katero ta tujcu dovoljuje poslovanje na tem naslovu;
2. postopek registracije s. p.: posameznik se lahko registrira kot samostojni podjetnik, pri čemer potrebuje tuji osebni dokument, slovensko davčno številko in overjeno izjavo lastnika objekta, s katero ta tujcu dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
Izpolnjen obrazec za pridobitev slovenske davčne številke mora posameznik predložiti kot prijavo za vpis v davčni register Slovenije pred začetkom opravljanja dejavnosti v Republiki Sloveniji. Registracija je izvedena šele z vključitvijo v obvezna socialna zavarovanja (Slovenska poslovna točka, b. d.).
Posameznik postopek nadaljuje z registracijo poslovnega subjekta v poslovni register Slovenije. Ko prejme sklep o vpisu poslovnega subjekta z registrskega sodišča, lahko začne opravljati svojo dejavnost (RIC Slovenska Bistrica, b. d.).
Danes imamo v Sloveniji kar 96 kitajskih (Kitajska restavracija, b. d.), 33 mehiških (Mehika in mehiška hrana, b. d.), 15 bosanskih (Dobre gostilne, b. d.), pet indijskih (Dobre gostilne, b. d.) in eno restavracijo, v kateri strežejo nigerijsko hrano (SKUHNA, svetovna kuhinja, b. d.).
15 3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Opredelitev raziskovalnega problema
Raziskovala sem poznavanje in odnos osnovnošolcev do tradicionalnih jedi drugih narodov.
Za to temo sem se odločila, ker je znanje učencev o različnih jedeh pomembno, saj živimo v svetu, kjer je dnevno prisotnih vse več migracij, posledično se srečujemo z različnimi kulturami, do katerih sta potrebna strpnost in sprejemanje. Ker imamo v Sloveniji v zadnjih letih veliko tujih restavracij, me je zanimalo, kakšna sta poznavanje in odnos učencev do tradicionalnih jedi drugih narodov. Po pregledu vsebin učnih načrtov predmetov osnovne šole nisem zaznala takšnih, ki bi podrobneje obravnavale tradicionalne jedi drugih narodov.
Omenjena tema v Sloveniji še ni bila raziskana, zato se je kazala potreba po tem.
3.1.1 Cilj raziskave
Cilj raziskave je ugotoviti, kakšen odnos imajo osnovnošolci do tradicionalnih jedi drugih narodov, kakšno je poznavanje tradicionalnih jedi drugih narodov glede na spol učencev, v katere predmete je vključena obravnava tradicionalnih jedi ter na kakšen način učitelji obravnavajo vsebine tradicionalnih jedi drugih narodov in kakšen odnos imajo do teh vsebin.
3.1.2 Raziskovalna vprašanja
Oblikovala sem naslednja raziskovalna vprašanja:
1. raziskovalno vprašanje: Kakšen odnos imajo osnovnošolci do tradicionalnih jedi drugih narodov?
2. raziskovalno vprašanje: Kakšno je poznavanje tradicionalnih jedi drugih narodov glede na spol učencev?
3. raziskovalno vprašanje: V katere predmete je vključena obravnava tradicionalnih jedi drugih narodov?
4. raziskovalno vprašanje: Na kakšen način učitelji obravnavajo vsebine tradicionalnih jedi drugih narodov in kakšen odnos imajo do teh vsebin?
3.2 Metoda raziskovanja
V raziskavi sem kot raziskovalni pristop uporabila kvantitativno in kvalitativno metodo, kot metodo pa deskriptivno metodo raziskovanja. Uporabljeni so podatki, ki sem jih pridobila z anketiranjem učencev in intervjuvanjem učiteljev.
3.3 Vzorec
Pri kvantitativni raziskavi sem uporabila neslučajnostno (namensko) metodo vzorčenja. V raziskavo so bili vključeni učenci od šestega do devetega razreda. Vsi so obiskovali predmet Gospodinjstvo, nekateri tudi izbirni predmet Načini prehranjevanja. V raziskavo so bili vključeni 203 osnovnošolci. Od tega je bilo 79 fantov (39,0 %) in 124 deklet (61,0 %) (Tabela 1). Šesti razred je obiskovalo 67 učencev (33,0 %), sedmi razred 41 učencev (20,2 %), osmi razred 41 učencev (20,2 %) in deveti razred 54 učencev (26,6 %) (Tabela 2).
Učenci so v 74,4 % navedli, da njihova šola ponuja obiskovanje izbirnega predmeta Načini prehranjevanja, ostali učenci (25,6 %) pa, da ga njihova šola ne ponuja. Sedem od 12 šol, s katerih prihajajo učenci, ponuja izbirni predmet Načini prehranjevanja, ki ga želi obiskovati ali obiskuje 115 učencev (56,7 %), 88 učencev (43,3 %) pa ga ne želi obiskovati ali ne
16
obiskuje (Tabela 4). Največ anketiranih učencev prihaja iz štajerske (45,3 %) in osrednjeslovenske (28,1 %) regije, ostali so razpršeni po drugih regijah. Za 11,8 % anketiranih učencev ni bilo mogoče določiti, od kod prihajajo, zato niso prikazani na zemljevidu (Slika 16).
Pri kvalitativni raziskavi sem uporabila neslučajnostno (namensko) metodo vzorčenja. V raziskavo so bili vključeni učitelji, ki poučujejo predmet Gospodinjstvo in/ali izbirni predmet Načini prehranjevanja. V raziskavo je bilo vključenih 12 osnovnošolskih učiteljev. Od tega je bil en učitelj (8,3 %) in 11 učiteljic (91,7 %) (Tabela 1). Gospodinjstvo in Načine prehranjevanja poučuje sedem (58,3 %) intervjuvanih učiteljev, samo Gospodinjstvo pa pet (41,7 %) intervjuvanih učiteljev (Tabela 3).
Tabela 1: Demografska struktura vzorca glede na spol
Učenci Učitelji
Spol f f % f f %
Moški 79 39,0 1 8,3
Ženski 124 61,0 11 91,7
Tabela 2: Demografska struktura vzorca glede na razred, ki ga obiskujejo učenci Učenci
Razred f f %
6. razred 67 33,0
7. razred 41 20,2
8. razred 41 20,2
9. razred 54 26,6
Tabela 3: Demografska struktura vzorca učiteljev glede na predmet, ki ga poučujejo Učitelji
Predmet f f %
Gospodinjstvo 5 41,7
Gospodinjstvo in Načini prehranjevanja 7 58,3
Tabela 4: Delež učencev glede na to, ali njihova šola ponuja izbirni predmet Načini prehranjevanja in ali ga oz. bi želeli obiskovati
Odgovor Učenci
f f %
Šola ponuja obiskovanje izbirnega
predmeta Načini prehranjevanja DA 151 74,4
NE 52 25,6
Želim obiskovati/obiskujem izbirni
predmet Načini prehranjevanja DA 115 56,7
NE 88 43,3
17
Slika 16: Razporeditev učencev, ki so izpolnjevali vprašalnik, glede na območje bivanja
3.4 Opis postopka zbiranja podatkov
Zbiranje podatkov o poznavanju in odnosu učencev do tradicionalnih jedi drugih narodov sem začela s pridobitvijo dovoljenj ravnateljev za izvajanje raziskave. Po potrebi sem pridobila soglasja staršev, da sme njihov otrok sodelovati v raziskavi. Nato sem stopila v stik s 24 učitelji Gospodinjstva in izbirnega predmeta Načini prehranjevanja. Potrditev sodelovanja sem dobila od 12 učiteljev in jim preko elektronske pošte posredovala povezavo do spletnega vprašalnika. Učitelji so povezavo posredovali učencem. Izpolnjevanje vprašalnika je bilo anonimno in je potekalo preko spletne strani www.1ka.si. Učenci so lahko vprašalnike reševali pri pouku z učitelji ali v domačem okolju. Z učitelji sem naredila intervju preko spletnega portala ZOOM z vnaprej pripravljenimi vprašanji. Podatke sem zbirala 112 dni.
Tako sem se odločila zaradi epidemioloških covid-19 razmer, saj je izobraževanje potekalo na daljavo.
Kot tehniko zbiranja podatkov sem za ugotavljanje poznavanja tradicionalnih jedi različnih narodov pri učencih od šestega do devetega razreda uporabila anketo, kot instrument pa vprašalnik. Ta je vseboval 15 vprašanj, ki so se nanašala na poznavanje tradicionalnih jedi drugih narodov in odnos do njih. Da bi ugotovila, kako učitelji Gospodinjstva in Načinov prehranjevanja obravnavajo tradicionalne jedi drugih narodov, sem z njimi naredila intervju.
3.5 Postopek obdelave podatkov
Kvantitativno pridobljene podatke sem vnesla v program Microsoft Excel, kjer sem jih uredila. Nato sem jih vnesla v program SPSS (Statistical Package fort the Social Sciences), kjer sem opravila statistično analizo. Z metodami inferenčne statistike sem glede na spol učencev izračunala statistično pomembne razlike v poznavanju in odnosu do tradicionalnih kuhinj drugih narodov. Kvalitativno pridobljene podatke sem obdelala s pomočjo kvalitativne analize, kjer sem naredila transkripcijo podatkov, pridobljenih z intervjujem. Nato sem naredila selekcijo besedila in določila kodirne enote ter začela odprto kodiranje. Sorodne kode sem na koncu združila v kategorije. Vse dobljene podatke sem prikazala v tabelah.
18 4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
4.1 Poznavanje tradicionalnih kuhinj drugih narodov med osnovnošolci
V anketnem vprašalniku so bila vprašanja, ki so se nanašala na znanje učencev o slovenski tradicionalni kuhinji in tradicionalnih kuhinjah drugih narodov ter odnos učencev do njih.
Na začetku me je zanimalo, ali se med fanti in dekleti pojavljalo razlike glede poznavanja definicije tradicionalne jedi. Učenci so pri tem vprašanju izbirali med štirimi podanimi odgovori. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da se med fanti in dekleti pojavljajo statistično pomembne razlike (2Î = 9,070, g = 3, α = 0,028) glede poznavanja definicije tradicionalne jedi (Tabela 5). Podatke lahko posplošimo na osnovno množico in s tveganjem 2,8 % trdimo, da bi tudi v osnovni množici več fantov (68,4 %) vedelo, da tradicionalna jed opredeljuje družbene skupine nekega naroda v različnih obdobjih razvoja, kot deklet (63,7 %).
Iz pridobljenih odgovorov je razvidno, da slabi dve tretjini (65,5 %) anketiranih učencev poznata definicijo tradicionalne jedi. Dobra tretjina (34,5 %) anketiranih učencev definicije tradicionalne jedi ne pozna, od tega je 31,7 % fantov in 36,3 % deklet.
Tabela 5: Poznavanje pomena besedne zveze tradicionalna jed glede na spol anketirancev Vprašanje 5: Kaj pomeni tradicionalna
jed?
Spol
Skupaj
2Î g α moški ženski
f f % f f % f f % Jed, ki jo pripravijo strokovnjaki v
zasebnem okolju. 5 6,3 1 0,8 6 3,0
9,070 3 0,028 Jed, značilna za več geografsko široko
razpršenih narodov. 16 20,3 41 33,1 57 28,1 Jed, ki opredeljuje družbene skupine
nekega naroda v različnih obdobjih
razvoja.* 54 68,4 79 63,7 133 65,5 Jed, ki jo pripravimo na točno določen
dan v tednu. 4 5,1 3 2,4 7 3,4
Legenda: *Pravilen odgovor na zastavljeno vprašanje je odebeljen.
Pri učencih sem preverjala, ali poznajo slovenske tradicionalne jedi. Pri drugem vprašanju so navedli vsaj tri slovenske tradicionalne jedi. Iz rezultatov razberemo, da je polovica učencev (50,2 %) navedla kranjsko klobaso in prekmursko gibanico (48,8 %), sledijo potica (39,9 %) ter kruh, maslo, med, mleko in jabolko (28,1 %). Ostale slovenske tradicionalne jedi navaja manj kot četrtina anketiranih (Tabela 6). Pri odgovoru kruh, maslo, med, mleko in jabolko menim, da so učenci jedi povezali s tradicionalnim zajtrkom, ki se vsako leto organizira na osnovnih šolah po Sloveniji, in sicer tretji petek v novembru.
19
Tabela 6: Poznavanje slovenskih tradicionalnih jedi med anketiranimi učenci
Vprašanje 6: Naštej tri slovenske tradicionalne jedi. f f %
Kranjska klobasa 102 50,2
Prekmurska gibanica 99 48,8
Potica 81 39,9
Kruh, maslo, med, mleko, jabolko 57 28,1
Jota 45 22,2
Ajdovi žganci 45 22,2
Blejska kremšnita 43 21,2
Idrijski žlikrofi 37 18,2
Štruklji 16 7,9
Polenta 12 5,9
Goveja juha, krompir, zrezek 9 4,4
Ocvirki 8 3,9
Belokranjska pogača 7 3,4
Bohinjski sir 6 3,0
Kislo zelje 6 3,0
Frtalja 4 2,0
Bujta repa 4 2,0
Ričet 4 2,0
Matevž 4 2,0
Dodoli 3 1,5
Ajdova kaša 3 1,5
Trojanski krofi 2 1,0
Krvavice 2 1,0
Mineštra 1 0,5
Bobiči 1 0,5
Ajdovi krapi 1 0,5
Savinjski želodec 1 0,5
Jabolčna čežana 1 0,5
Bograč 1 0,5
Prežganka 1 0,5
Pri učencih sem preverjala tudi, ali poznajo tradicionalne jedi drugih narodov. Zapisati so morali ime tradicionalne jedi drugih narodov. V Tabeli 7 je razvidno, da je več kot tretjina učencev (39,4 %) izmed tradicionalnih jedi drugih narodov navedla pico in testenine (37,4 %), sledijo čevapčiči (22,7 %) in dunajski zrezek (20,2 %). Ostale tradicionalne jedi drugih narodov navaja manj kot petina anketiranih. Jedi, ki so jih navedli po trije, dva in en anketirani učenec, so zapisane v istem okencu v tabeli.
20
Tabela 7: Poznavanje tradicionalnih jedi drugih narodov med anketiranimi učenci Vprašanje 7: Katere tradicionalne jedi drugih narodov poznaš? Zapiši
ime jedi. f f %
Pica 80 39,4
Testenine 76 37,4
Čevapčiči 46 22,7
Dunajski zrezek 41 20,2
Suši 39 19,2
Burek 30 17,8
Tortilja 23 11,3
Riž 22 10,8
Taquitos 17 8,4
Sir 11 5,4
Kebab 10 4,9
Tacos 10 4,9
Francoski rogljički 9 4,4
Rezanci 9 4,4
Macaron 9 4,4
Grška solata 9 4,4
Morska hrana 8 3,9
Lazanja 8 3,9
Golaž 7 3,4
Baklava 7 3,4
Burrito 7 3,4
Vodka 7 3,4
Javorov sirup 6 3,0
Ameriške palačinke 5 2,5
Ramen 5 2,5
Sacher torta 4 2,0
Pasulj 4 2,0
Hamburger 4 2,0
Paella 4 2,0
Pita, castel se nata, trdelnik, kari, čapati, sarma, segedin, boršč,
kljukuša, kimiči, paprikaš, germ knedl 3 1,5
Čokolada, panakota, gyros, tajine, lava cake, krompiruša, ratatouille,
churros, tzatziki 2 1,0
Pekinška raca, tapas, donuts, dumplings, biterbollen, piroski, koshary, prebranac, bagette, nan, udon, quesadilla, pierogi, souvlaki, sill,
tiramisu, pad thai 1 0,5
21
Ugotavljala sem, ali se pojavljajo razlike med fanti in dekleti glede mnenja o tem, kako dobro poznajo tradicionalne jedi izbranih narodov. Odgovore so učenci opredelili z Likertovo lestvico, na kateri so izbrali odgovor od 1 (zelo slabo) do 5 (zelo dobro). Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da se med fanti in dekleti ne pojavljajo statistično pomembne razlike o mnenju, kako dobro poznajo tradicionalne jedi navedenih narodov (Tabela 9). Podatkov ne moremo posplošiti na osnovno množico, za vzorec pa lahko ugotovimo, da več fantov bolje pozna bosanske (𝑅𝑅� = 102,14), mehiške (𝑅𝑅� = 102,11) in srbske (𝑅𝑅� = 109,01) tradicionalne jedi, kot deklet (𝑅𝑅�BA = 101,91; 𝑅𝑅�MX = 101,93 in 𝑅𝑅�XS = 91,53) in da več deklet bolje pozna hrvaške (𝑅𝑅� = 102,92), indijske (𝑅𝑅� = 105,38), kitajske (𝑅𝑅� = 105,48), kosovske (𝑅𝑅� = 104,81), nigerijske (𝑅𝑅� = 102,89) in severnomakedonske (𝑅𝑅� = 102,89) tradicionalne jedi, kot fantov (𝑅𝑅�HR = 100,56; 𝑅𝑅�IN = 96,70; 𝑅𝑅�CN = 96,53; 𝑅𝑅�XK = 97,59; 𝑅𝑅�NG = 100,61 in 𝑅𝑅�MK = 100,61).
Učenci (28,6 %) so se opredelili, da tradicionalne jedi Bosne in Hercegovine poznajo dobro, podoben delež se jih je opredelil do odgovora zelo slabo (24,1 %). Da tradicionalne jedi Hrvaške poznajo dobro (25,1 %), niti dobro niti slabo (28,6 %) in slabo (23,2 %), se je opredelil podoben delež anketiranih učencev. Prav tako je podoben delež anketiranih učencev navedel, da jedi Srbije poznajo slabo (27,6 %) in dobro (23,2 %). Do poznavanja tradicionalnih jedi Kosova se je skoraj polovica (48,8 %) anketiranih opredelila z možnostjo zelo slabo, podoben delež lahko zasledimo pri Severni Makedoniji, kjer se je nekoliko več kot polovica (50,2 %) opredelila, da tradicionalne jedi tega naroda poznajo zelo slabo (Tabela 8).
Menim, da je pri navedenih odgovorih do razlik prišlo, ker je v Sloveniji veliko prebivalcev s sorodniki in predniki iz držav bivše Jugoslavije in je zato delež anketiranih raznoliko porazdeljen. Iz rezultatov lahko razberemo, da v Sloveniji več učencev pozna tradicionalno hrano severnega dela bivše Jugoslavije (Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije) kot južnega dela (Kosova in Severne Makedonije).
Učenci so navedli, da tradicionalne jedi Kitajske (29,1 %) in Mehike (29,6 %) poznajo niti dobro niti slabo, podoben delež se je opredelil, da kitajske (28,6 %) in mehiške (28,1 %) tradicionalne jedi pozna dobro. Do zelo slabega poznavanja tradicionalnih jedi Indije (40,4 %) in Nigerije (71,4 %) se je opredelilo največ anketiranih učencev (Tabela 8).
Ocenjujem, da je do razlik med navedenimi odgovori prišlo, ker lahko v Sloveniji najdemo več kitajskih (Kitajska restavracija, b. d.) in mehiških (Mehika in mehiška hrana, b. d.) kot indijskih (Dobre gostilne, b. d.) in nigerijskih restavracij (SKUHNA, svetovna kuhinja, b. d.).
22
Tabela 8: Mnenje učencev o poznavanju tradicionalnih jedi drugih narodov Vprašanje 8: Kako dobro
po lastnem mnenju poznaš tradicionalne jedi spodaj
navedenih narodov?
Zelo
slabo Slabo Niti dobro
niti slabo Dobro Zelo dobro f f % f f % f f % f f % f f % 𝑀𝑀�
Bosna in Hercegovina 49 24,1 40 19,7 37 18,2 58 28,6 19 9,4 2,79 Hrvaška 29 14,3 47 23,2 58 28,6 51 25,1 18 8,9 2,91 Indija 82 40,4 59 29,1 32 15,8 24 11,8 6 3,0 2,08 Kitajska 33 16,3 40 19,7 59 29,1 58 28,6 13 6,4 2,89 Kosovo 99 48,8 67 33,0 22 10,8 10 4,9 5 2,5 1,79 Mehika 24 11,8 37 18,2 60 29,6 57 28,1 25 12,3 3,11 Nigerija 145 71,4 38 18,7 8 3,9 4 2,0 8 3,9 1,48 Severna Makedonija 102 50,2 65 32,0 25 12,3 6 3,0 5 2,5 1,75 Srbija 43 21,2 56 27,6 41 20,2 47 23,2 16 7,9 2,69 Legenda: 1 – zelo slabo, 2 – slabo, 3 – niti dobro niti slabo, 4 – dobro, 5 – zelo dobro
Tabela 9: Mnenje učencev o poznavanju tradicionalnih jedi drugih narodov glede na spol anketirancev
Vprašanje 8 Odgovor Spol 𝑅𝑅� α U
Kako dobro po lastnem mnenju poznaš tradicionalne jedi spodaj
navedenih narodov?
Bosna in Hercegovina moški ženski 102,14 101,91 0,978 4887,00 Hrvaška moški ženski 100,56 102,92 0,774 4784,00 Indija moški ženski 105,38 96,70 0,281 4479,50 Kitajska moški ženski 105,48 96,53 0,275 4466,00 Kosovo moški ženski 104,81 97,59 0,354 4550,00 Mehika moški 102,11 0,443 4594,00
ženski 101,93
Nigerija moški 100,61 0,979 4889,50 ženski 102,89
Severna Makedonija moški 100,61
0,768 4788,00 ženski 102,89
Srbija moški 109,01
0,163 4344,00 ženski 91,53
