73/74

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

november 2012

73/74

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Okoljski simpozij revije EOL: Termična obdelava odpadkov kako naprej - ali nazaj?

Polemika: Trajnostna embalaža med resnico in mitom Digitalni tisk etiket

Nova uredba o BIOO: Določen je predpis za kompostiranje Prenova uredbe o OEEO: Sloveniji nekaj več let za dosego ciljev Položaj komunalnega gospodarstva: Javna podjetja niso privilegirana Intervju z ministrom mag. Zvonkom Černačem: »Naša koridorja

imata objektivno več prednosti pred konkurenčnimi«

Terciarna embalaža in logistika

november 201273/74

2 EOL

PromocijaPromocija

NaročilNica

Naročam (navedite količino) izvodov knjige Zrak v Sloveniji po ceni* 16 € / kom.

Podjetje: Naslov:

Kraj in poštna številka:

Kontaktna oseba: Tel.:

e-mail: Davčna številka

Davčni zavezanec: da ne

* Knjiga sama je brezplačna, prikazan je znesek obdelave in distribucije; ddv stopnja je 20 %.

Račun bomo poravnali na TRR Fit medie št. 02232-0011624723, in sicer v roku 30 dni na osnovi prejete fakture.

Datum: Podpis odgovorne osebe in žig:

Nova STRoKovNa PubliKacija

Zrak

v Sloveniji

Knjiga Zrak v Sloveniji je del zbirke Zelena Slovenija, v kateri so doslej izšle že publikacije IPPC v Sloveniji, OVE v Sloveniji, Odpadki v Sloveniji ter Upravljanje voda v Sloveniji.

NOVO

PRva celovita StrokovNa

publikacija o zraku v SloveNiji

Avtorice in avtorji strokovnih prispevkov: mag. Tanja Bolte, dr. Marija Zlata Božnar, Jure Bukovec, Metka Čavka, Matjaž Česen, Irena Debeljak, Matic Ivančič, Nataša Jazbinšek Seršen, dr. Romana Jordan, Egon Jurač, mag. Jože Jurša, Roman Kocuvan, Mirjam Košuta, Damjan Kovačič, Tadeja Kovačič, Urška Kugonič, Janja Leban, mag. Jure Leben, dr. Tanja Ljubič Mlakar, mag. Benjamin Lukan, Nina Miklavčič, dr. Primož Mlakar, dr. Marko Notar, mag. Urban Odar, Peter Otorepec, dr. med., Andrej Piltaver, dr. Aljaž Plevnik, dr. Janez Potočnik, dr. Jože Rakovec, Ervin Renko, Lea Ružič, Klemen Stanič, Andrej Šušteršič, mag. Andreja Urbančič, dr. Jože Verbič, mag. Adrijana Viler Kovačič, mag. Rudi Vončina, dr. Tomaž Vuk, dr. Rahela Žabkar.

Uredniški odbor: mag. Tanja Bolte, ARSO, Mojca Vendramin, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za energijo, mag. Jože Jurša, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, dr. Fedor Černe, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, dr. Romana Jordan, poslanka v Evropskem parlamentu, prof. dr. Peter Novak, Visoka šola za tehnologije in sisteme, Marjan Jug, TAB, dr. Tanja Ljubič Mlakar, Salonit Anhovo, dr. Marko Notar, TE-TOL, Nives Dolšak, Univerza Washington, dr. Dušan Plut, Filozofska fakulteta, dr. Boris Žitnik, Elektroinštitut Milan Vidmar, prof. dr. Jože Rakovec, Fakulteta za matematiko in fiziko, Peter Otorepec, dr. med., Inštitut za varovanje zdravja, Breda Kralj, Ministrstvo za zdravje, Janja Leban, GZS, mag. Andreja Urbančič, Institut Jožef Stefan, mag. Urban Odar, GIZ – Gospodarsko interesno združenje za zemeljski plin, dr. Darja Majkovič, Fit media, Jože Volfand, Fit media.

knjiga je razdeljena na tri glavna področja:

I. Od zakonodaje do prvega akcijskega načrta za kakovost zraka II. Monitoringi in izzivi do leta 2020

III. Primeri praks Obseg: 232 strani Cena*: 16 € + ddv

Naročilnico, prosimo, pošljite po faksu: 03/ 42 66 702, po mailu: info@fitmedia.si ali po pošti: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje

Fit media d.o.o.

Kidričeva 25, SI-3000 Celje e-pošta: info@zelenaslovenija.si tel.: 03/ 42 66 700

Promocija

U vo d n ik

november 2012 73/74

EOL 3

Okoljske predpise ne morejo pisati le uradniki

Ž

ivljenje jo hoče – drugačno prakso namreč pri pisanju ali produci- ranju obsežne okoljske zakonodaje. Od tega tedna naprej, ko je v javni obravnavi kar nekaj predpisov, ki postavljajo pred gospodarstvo še ostrejše standarde. Naj se ne čutijo preveč prizadeti tisti uradniki na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki so z najboljšimi nameni doslej pisali evropsko-slovenske okoljske zakone, uredbe, predpise in operativne programe. Najnovejšo razdraženost je sprožil predolg skrivnostni mrk osnutka Uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki iz javnosti. Prizadeto gospodarstvo ni in ni dobilo odgovora, kar sicer ni nič novega. A upra- vičene kritike se lahko strnejo v nedvoumno zahtevo: Nobene okoljske uredbe, ki lahko izrazito poseže v poslovanje gospodarstva, ne more obiti njihovih argumentov, interesov in sodelovanja. Kje je obležal URKO?

E

nako zahtevo po prelomu z dosedanjimi potezami, ki so včasih dišale po nerazumljivih prismodarijah in zakonodajnih samogovorih ne- katerih akterjev na državni ravni, je naslovil na pisarne Ministrstva za kmetijstvo in okolje simpozij o termični obdelavi odpadkov v Sloveniji.

Ne samo zato, ker se zgodba o sežigu vleče že nekaj let. Ljubljana in Maribor čakata in čakata. Stroka pa že ne govori več samo o sežigu, kajti sežigalnice za sežiganje odloženih komunalnih odpadkov so v zatonu.

Slovenija? Slovenija še vedno govori o sežigu, ker je pač tako zgrajen sistem ravnanja z odpadki. Pa bo glas stroke in interes gospodarstva pomagal, da se končno sprejme odločitev in se išče alternativne postopke za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov ali odpadkov s povišano vsebnostjo organskih snovi? Zakaj takšna počasnost in neodločnost, saj gre za zajetne naložbe?

T

udi predlog Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obve- znih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja je nastajal mesece in mesece, leta. Marko Fatur v reviji EOL o tem pravi: Obravnava komunalne ekonomike si zasluži čisto enko. Ali je ustrezna metodologija za oblikovanje cen komunalnih storitev tako unikaten projekt, da je šele poslovno dihanje na škrge v precejšnjem delu komunalnih podjetij izsililo odločitev, naj vendarle občine, ki so odgovorne za GJS, urejajo cenovno politiko po pameti?

N

aj dodam še najnovejšo dopolnitev uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja zraka. V industrijskih družbah se čudijo, ali monitoringi niso dokaz, da industrija ni več glavni onesnaževa- lec ozračja, pač pa so to promet in individualna kurišča? Zakaj spet udar na industrijo? Zaradi starih bremen ali ker je najlažje vanjo pokazati s prstom, čeprav jo še čaka uredba IED?

N

astajanje okoljske zakonodaje, tudi ko gre na primer za nujni dogovor o prijaznejšem in nezapletenem modelu javno-zasebnega partnerstva pri naložbah v okoljsko infrastrukturo, (interes gospodarstva je, država pa spet mečka), ne more mimo stroke, gospodarstva in civilne iniciative.

Kajti okoljska zakonodaja bo dosegla več zelenih ciljev, če se bo začela zavedati, da jo z življenjskim navdihom lahko oskrbita gospodarstvo in stroka. Potem bo lažje. In bo manj škode. Je že res, da ministri pridejo in grejo, uradniki pa praviloma ostanejo. Toda dosedanja praksa se je iztlela v pepel. Nova bi bila boljša tudi za okoljske uradnike.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVOdnik

vs eb in a

november 201273/74

4 EOL

Vsebina

imprEsUm

7 novosti

8 Trajnostna embalaža med resnico in mitom 10 krajši čas izvajanja, lažje

spremembe, personalizacija 12 Embalaža je glas proizvoda 13 Zeleno omrežje

16 določen je predpis za kompostiranje 20 sloveniji nekaj več let za dosego ciljev 24 prelahkotno dodatno

obremenjevanje industrije?

26 Termična obdelava odpadkov:

kako naprej - ali nazaj?

29 s pepelom in blatom do novega materiala 31 Biomonitoringi – izpostavljenost

živih organizmov je manjša 34 slovenija mora dopolniti direktivo o pticah in habitatih

35 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 36 morda višja dajatev, zagotovo novi UrkO 38 spletno komuniciranje za zelene planince

40 spet kolaps sistema ravnanja s komunalno odpadno embalažo?

42 modelirne študije so priložene državnim prošnjam za Bruselj 45 V sloveniji ne najdemo prave smeri

48 Javna podjetja niso privilegirana

52 prva generacija okoljevarstvenih tehnikov stoodstotna 54 Evropa že postavlja sončne toplarne - in slovenija?

56 »postavljamo si cilje, ki so strožji od evropskih normativov«

58 Emisije vseh polutantov bodo nižje

60 Od nevarnega odpadka do nenevarne embalaže 64 V mariboru pilotska okoljska cona

66 »naša koridorja imata objektivno več prednosti pred konkurenčnimi«

68 sledljivost, varnost, nižanje stroškov in trajnostnost

72 Zdaj preživljamo najtežje preizkušnje na trgu 74 (ne)zelene navade

74 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Pokrovitelj številke 73–74:

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (ARSO), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje pa- pirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, november 2012 Naklada 3100 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

parTnEr

pri izdajanju revije EOL:

•

Gorenje Surovina d.o.o.

vs eb in a

november 2012 73/74

EOL 5 Kratko, zanimivo

Prva interaktivna embalaža za cigarete

Cigarete ronhill Unlimited so prve na svetu, ki imajo na svoji embalaži Qr kodo.

ko jo optično odčitamo, nas odpelje na spletno stran. Tam lahko najdemo zemljevid z najbližjimi točkami, kjer je kajenje še dovoljeno. ronhill Unlimited so izdelek vodilnega JV proizvajalca tobačnih izdelkov Tdr. Takšno embalažo so oblikovali zato, ker je v vedno več državah kajenje prepovedano. Tako lahko kadilci s pomočjo

lokalnega zemljevida, ki se dnevno osvežuje, najdejo primerno mesto za kajenje, nove točke pa lahko uporabnik dodaja tudi sam.

bondov šamPanjec

najnovejši Bondov film skyfall je navdihnil številne oblikovalce embalaže, med drugim tudi omejeno serijo embalaž za šampanjec Bollinger. steklenica z imenom »002 for 007« je zapakirana v darilno škatlo v obliki dušilca poka in opremljena z značilnim Bondovim logotipom. 2002 za 007 je omejena serija, ki ne praznuje le novega Bondovega filma, temveč tudi 50 let, odkar so v kinematografih predvajali prvi

Bondov film. V zanimivi embalaži se skriva Le Grande anee 2002, narejenih pa je bilo le 30.000 primerkov. darilna embalaža se odpre s trimestno kodo. Šampanjec, ki se skriva v njej, naj bi bil najboljši Bollingerjev izdelek do sedaj.

karton Printline, idealen za obdelavo

V podjetju Europapier slovenija d.o.o.

na tržišču predstavljajo karton printline.

karton je laminiran z visoko kvalitetnim strojno premazanim papirjem in je idealen za obdelavo ter ofsetni tisk. Večplastna obdelava (t.i. sendvič tehnologija) zagotavlja izjemno trdnost. izdelki iz kartona

printline se priporočajo za promocijsko embalažo. V procesu obdelave omogoča natančno rezanje, zarezovanje, zgibanje in lepljenje. karton se lahko uporablja na vseh visoko zmogljivih

ofsetnih tiskalnikih.

njegova prednost v primerjavi z valovitim kartonom je v enostavnem in izjemno izkoriščenem zlaganju.

Zaradi svoje površine, primerne

za kvaliteten potisk, je idealen za prikaz marketinškega oziroma brendiranega sporočila.

zmagovalna

Preobrazba Pločevinke

najprestižnejšo, diamantno nagrado za najlepše oblikovane embalaže na svetu pentaward je prejela Coca-Cola skupaj z oblikovalsko agencijo Turner duckworth za prenovo pločevinke za dietno kolo. dizajn

novosti

novo mesto s sodobno čistilno napravo

Nova novomeška čistilna naprava za 55.000 populacijskih enot deluje na principu mem- branskega reaktorja, stala pa je okrog 10 milijonov evrov. Pri financiranju je sodeloval evropski kohezijski sklad. Drugi del projekta, s katerim bodo izboljšali novomeški kanali- zacijski sistem in bo stal 4,3 milijona evrov.

Gradnja bo trajala eno leto, kot napovedu- jejo. Z najsodobnejšo čistilno napravo bodo v Novem mestu zagotovili 100 % čiščenje odpadnih voda, Krka pa bo spet primerna za kopanje.

V okviru obnove novomeške kanalizacije bodo dogradili več zadrževalnikov bazenov, povečali zmogljivosti krajevnih črpališč, uredili odvodnjavanje določenih delov mesta, med drugim pa bodo tudi celovito rekonstru- irali vozišče novomeške Kandijske ceste.

Kdo bo zbiral star papir?

Pustimo dobremu, da traja! Za kaj gre v tej kampanji? Podjetje Gorenje Surovina je na številne naslove v Sloveniji, med drugim na MKO in poslancem, poslalo pismo z opozori- lom, da na šolah za zbran star papir ne bodo več prejeli plačila, če bo Vlada sprejela pod- zakonski predpis, da bodo star papir po nove m zbirala samo javna komunalna podjetja.

Če bi se to zgodilo, bi naj javna komunalna podjetja star papir prevzemala brezplačno, šolarji pa bi ostali brez plačila, ki so ga zdaj koristno uporabili za ekskurzije in izlete.

Akcija zbiranja starega papirja bi s tem zgu- bile smisel, ,saj bi bilo za zbiranje zagotovo manj motiva. To, pravijo v podjetju Gorenje Surovina, ne bi bil udarec le za šole, tem- več tudi za številne nevladne organizacije, društva in posameznike, ki so z zbiranjem i prodajo odpadnih surovin pridobivali sred- stva za humanitarne namene. Vendar pa ne gre le za materialno vrednost akcij zbiranja starega papirja. V ospredju so okoljevarstveni in vzgojni vidiki.

Dosedanja praksa, da so lahko star papir na trgu odkupovala različna podjetja, se lahko ukine na osnovi Zakona o varstvu okolja.

Seveda v primeru, če bo Vlada RS predpisa- la, da lahko star papir zbirajo le komunalna podjetja, drugi pa ne.

november 201273/74

6 EOL

Kratko,

zanimivo

izpostavlja črki d in k kot ključna elementa

novosti

blagovne znamke. kot se je izkazalo, grafična identiteta uspešno deluje, enako oprema prodajnega mesta. Leta 2011 so javnosti serijo predstavili, bila je tako uspešna, da bodo nagrajeni dizajn obdržali za vedno.

dizajn in jajca za vojake

platinasta nagrada pentaward v kategoriji prehrambnih izdelkov je pripadla

zanimivi embalaži za jajca, ki so jo oblikovali v podjetju spingetts Brand design Consultants iz Velike Britanije. Za lansiranje nove znamke jajc so se odločili, da bi prekinili tradicijo in naredili nekaj povsem novega. najprej so se poigrali z besedami (v Veliki Britaniji se beseda vojaki uporablja tudi za paličaste kruhke, ki se jih namaka v rumenjak mehko kuhane jajce), nato pa so se dogovorili še z dobrodelno organizacijo »Help for Heroes«, ki pomaga poškodovanim, invalidnim in bolnim britanskim vojakom.

na koncu so tudi za dizajn embalaže uporabili vojaške elemente in tako na inovativen način predstavili novo blagovno znamko za jajca. po njihovi zaslugi so potrošniki v dobrodelne namene donirali že 250.000 funtov.

luksuzna embalaža za sladoled

mehiško podjetje advanced ice Cream Technologies je želelo svoje izdelke pozicionirati kot luksuzne in najboljše. Zato so želeli tudi primerno celostno podobo, ki so jo

zaupali podjetju Landor associates, kjer so izdelke s pomenljivimi imeni Forbidden Fruit, acapulco Love, Heart of darkness in French kiss zapakirali v zanimive, specifične ovitke. inovativen videz, elitisitične grafike in privlačen dizajn pa ni osvojil le platinaste nagrade pentaward za luksuzno embalažo, temveč tudi posebno nagrado Luxepack na mednarodnem sejmu luksuzne embalaže.

gumijasti škornji v vodi in z nagrado

Gumijasti škornji so v več pogledih podcenjen izdelek. Vsi poznamo njihov glavni namen, vendar se jih marketinško ne komunicira ustrezno, ampak se jih enostavno zapakira v neprivlačno škatlo in jo opremi z logotipom. Oblikovalska agencija iz kazakhstana Good je ubrala drugačen pristop. na embalažo so vključili

realistično ilustracijo gumijastih škornjev v naravnem okolju – v vodi, med ribami in jeguljami. podjetje Good si je z embalažo prislužilo platinasto nagrado pentaward v kategoriji oblačil in obutve pa tudi nagrado Grand prix v skupini »direktne

komunikacije« na letošnji prireditvi Golden drum.

inovativen dizajn za

kozmetične tube

Tube polaris podjetja neopac s hladno koničnimi aplikatorji

ponujajo estetiko in priročnost. Hladna konica visokega sijaja je ergonomske oblike in prijetnejša za oko. Tuba zagotavlja učinkovito zaščito

star papir za novo upanje

Društvo Ekologi brez meja v novembru orga- nizirajo vseslovensko akcijo zbiranja starega papirja z nazivom »Star papir za novo upanje 2012«, v kateri vrtci, osnovne in srednje šole, fakultete, zavodi, podjetja, javne organiza- cije in vsi posamezniki po različnih krajih v Sloveniji zbirajo star papir. Lokacije zbirnih točk za zabojnike in naraščajočo količino starega papirja so lahko spremljali preko ze- mljevida na spletni strani projekta. Podjetje Dinos je vsem ustanovam, ki so zbrale več kot 800 kg papirja, brezplačno na dogovorjeno lokacijo dostavilo zabojnik za star papir ter hkrati poskrbelo za prevoz zbranega papirja.

Organizatorji akcije po večjih krajih po državi organizirajo tudi krožne vožnje pobiranja pa- pirja pri podjetjih, ki niso zbrali 800 kg papir- ja, a so bila vključena v akcijo. Organizatorji so želeli povezati varstvo okolja in dobrodel- nost, poleg tega pa so izvedli več drugih aktiv- nosti (natečaj zbiranja najboljšega predloga za dodelitev sredstev akcije, natečaj za najboljšo papirno umetnino, delavnice iz papirja idr.).

Sredstva, zbrana s pomočjo starega papirja, bodo v celoti namenili v dobrodelne namene.

Prva tovrstna akcija je potekala lani, ko je v njej sodelovalo 214 vzgojno-izobraževalnih ustanov, kolektivi 140 slovenskih podjetij in javnih organizacij ter številni posamezniki.

Zbranih je bilo 393 ton starega papirja in na ta način v dobrodelne namene podarjenih 30.000 EUR.

Rezultati akcije in natečaja bodo objavljeni najkasneje 6. decembra 2012.

jošKo Knez zamenjal dr. silva Žlebirja

Kakor se je že nekaj časa napovedovalo, tako se je tudi zgodilo. V oktobru je Vlada RS za vr- šilca dolžnosti generalnega direktorja Agencije Republike Slovenije za okolje imenovala Joška Kneza namesto dr. Silva Žlebirja. Prejšnjemu direktorju bi se drugi mandat končal konec leta 2013. Sicer pa bo dr. Silvo Žlebir ostal na ARSO na oddelku za mednarodno sodelovanje.

Joška Kneza, rojenega leta 1973, po izo- brazbi je univ. dipl. fizik, je vlada imenovala za vršilca dolžnosti za največ šest mesecev.

Kot prednost kandidata so ob imenovanju navajali njegovo poznavanje dela na ARSO, saj je leta 2004 na Agenciji prevzel vodenje Sektorja za zagotavljanje kakovosti meritev, leta 2006 pa je postal direktor Urada za hidro- logijo in stanje okolja. Ko je vodil to področje, je temeljito organiziral delo urada in začrtal smernice razvoja državne hidrološke službe.

Zlasti je poudarjal prenovo in avtomatizacijo hidroloških meritev ter pomen sodobnih ana- litičnih in prognostičnih modelskih orodij na

november 2012

foto: arhiv podjetja

dr . B oj an r os i

73/74

EOL 7

novosti

pred zunanjimi vplivi, potiskana je lahko z

^{Kratko, zanimivo}

reliefnim ali vročim tiskom, dodelana pa

z visokokakovostnim tiskom. Je izjemno primerna za bogate kreme in serume, ki so namenjeni občutljivi koži. poveča tudi učinkovitost nanosa, saj hladna konica pomiri razdraženo kožo na območju oči in ustnic.

roke v zrak

Linija dezodorantov in odstranjevalcev dlak

»Hands up« (op. roke v zrak) cilja na deklice v starosti od 16 do 22 let, izdelek pa je na prodaj le na azijskem trgu. Učinkovitost izdelkov take vrste se seveda takoj pokaže

z dvigom roke. Tako so se tudi oblikovalci južnokorejskega podjetja study House poigravali s to mislijo, ko so na embalažo namestili dve ročici. dizajn je izjemno atraktiven mladim potrošnicam, prislužili pa so si tudi platinasto nagrado pentaward v kategoriji izdelkov za osebno nego.

Pločevinka, občutljiva na temPeraturo

ameriški proizvajalec energijskih pijač Hiball je lansiral serijo pločevink, ki vsebujejo barvo, občutljivo na temperaturo.

Embalaža vsebuje grafike, potiskane s termokromno barvo. ko pločevinka doseže optimalnih 7 stopinj Celzija, mehurčki na grafiki spremenijo barvo iz bele v modro in s tem pokažejo, da je pijača na idealni temperaturi za zaužitje.

najboljša škatla remy martin

podjetje Van Genechten packaging je prejelo nagrado pro carton ECma awards v kategoriji najboljše škatle za

pijače, in sicer za

sekundarno embalažo za konjak remy martin. posebnost škatle je predvsem v tem, da je odprta, kar za sekundarno embalažo za konjak ni v navadi. steklenico razkriva izsekana okroglina, dizajn škatle pa je strukturiran tako, da kljub temu zagotavlja varnost in stabilnost. izjemna izpostavljenost produkta zagotavlja privlačnost tudi na prodajnih policah.

zgubana steklenička za Parfum

podjetje mBF plastiques je izdelalo zanimivo stekleničko za parfum

pleats please. modni oblikovalec issey miyake si je zaželel, da bi bila podobna

njihovi najbolj znani torbici in takšna je

tudi oblika, zamašek pa spominja na

zložene tkanine.

steklenička, oblikovana v duhu visoke mode, je polna zavitih linij in stilskih gub.

Zamašek je izdelan iz zgoščenega polipropilena in dodatno prekrit s plastjo polipropilena. Z uporabo tehnologije dvokomponentnega brizganja so se izognili podvajanju zgubanih delov.

področju spremljanja in analiziranja stanja voda.

S sodelavci tudi uresničuje kohezijski projekt Spremljanja in analiziranja stanja vodnega okolja v RS, ki je največji investicijski projekt za spremljanje, analiziranje in napovedovanje stanja voda v Sloveniji v zgodovini hidrološke in meteorološke dejavnosti.

plastoform Kupil aero papiroti

Družbo Aero papiroti je moralo celjsko podje- tje Aero prodati zaradi lastne finančne kon- solidacije. V oktobru jo je prevzelo podjetje Plastoform, ki s sloganom »od ideje do konč- nega izdelka« dela izdelke za počitniška vozi- la in prikolice ter za avtomobilsko industrijo.

Plastoform je na trgu že več kot tri desetletja in se uvršča med vodilne evropske predeloval- ce termoformobilnih plastičnih materialov za različne aplikacije. Termoplaste predelujejo po postopku termoformiranja. Direktor je Franc Gregorčič, ki je prevzel tudi vodenje krškega podjetja. Odslej je na trgu Papiroti, ki slovi kot specializiran proizvajalec in dis- tributer papirnatih vrečk.

dr. bojan rosi novi deKan faKultete za logistiKo

Doc. dr. Bojan Rosi, MBA, univ. dipl. org., visokošolski učitelj na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, habilitiran za predme- tno področje Tehnologija v logistiki, je novi dekan Fakultete za logistiko v Celju. Dr.

Rosi je avtor in recenzent številnih člankov, učbenikov, knjig in drugih publikacij. Pred zaposlitvijo na Univerzi v Mariboru je bil 20 let zaposlen na Slovenskih železnicah in 5 let v organih v sestavi Ministrstva za promet kot Svetovalec Vlade RS. Je tudi član števil- nih strokovnih mednarodnih in domačih združenj ter predstojnik Centra za razvoj kakovosti v logistiki na FL UM. Novi dekan je nasledil dr. Martina Lipičnika, ki je odšel v pokoj.

P O LEM IK A

november 2012 foto: www.shutterstock.com

Em B a La Ža 8

73/74

trajnostna embalaža med resnico in mitom

pOLEmika

K

ljučni deležniki so mnenja, da bi bila uporaba besedne zveze učinkovita embalaža veliko bolj na mestu, saj je le-ta le del celostne trajno- stne zgodbe izdelka. Po poročilu PwC je treba upoštevati učinkovitost celotne življenjske dobe izdelka, kar seveda vključuje tudi embalažo, ki izrablja minimalno količino virov in proizvaja minimalno število odpadkov, obenem pa še vedno opravlja osnovno funkcijo – varovanje izdelka. Upošteva se tudi učinkovitost transpor- ta in kaj se dogaja z izdelkom po uporabi.

kaj pa definicija?

R

aziskava poudarja, da je izraz zavajajoč, saj ne obstaja niti ena celostna, pomenljiva definicija. Trgovci, proizvajalci in potrošniške skupine, med drugim Packaging Federation, Incpen, Daigeo, Boots, Procter & Gamble, Nestlé in Rexam, so se soglasno strinjali, da bi bilo besedno zvezo vzeti pod drobnogled, osredotočiti pa bi se bilo treba na maksimalno trajnostnost v celotni dobavni verigi in seveda razširiti možnosti vračljivosti izdelka.

P

oročilo je ponovno podžgalo razpravo, ki se je zaiskrila že pred dvema letoma, ko je družba PwC pripravljala prvo poročilo o traj- nostni embalaži. Leta 2010 so tako že izdali raziskavo, ki je razglabljala o naraščajočem zanimanju za trajnostno embalažo na podlagi razgovorov s štirimi skupinami ključnih dele- žnikov: proizvajalci izdelkov široke potrošnje, izdelovalci embalaže ter trgovinskimi in vla- dnimi organi. Sklep raziskave je pokazal, da bi soglasna opredelitev definicije trajnostne embalaže omogočila sektorju večji vpliv na

ureditev pravil in odnose s kupci. V poročilu je bilo zapisano, da morajo trgovci, dobavitelji in pakirna industrija razširiti svoja obzorja in premisliti o širšem vplivu embalaže in se osredotočiti na sodelovanje.

Vsaka zgodba ima dve plati

O

d poročila sta minili dve leti, pri družbi PwC pa ugotavljajo, da je sedaj na tem področju mogoče opaziti več kreativnosti in sodelovanja; tudi industrija v razpravah ak- tivno sodeluje. Trgovci, dobavitelji in potro- šniki se trudijo na vseh področjih dosegati standarde trajnostne embalaže. Proizvajalci stremijo k uporabi čim manj materiala, trgovci želijo izdelke s čim manjšim vplivom na okolje, vključno z embalažo.

Š

tevilni proizvajalci izdelkov široke potro- šnje so veliko investirali v razvoj izdelkov in inovacij. Eden izmed njih, ki ni želel biti ime- novan, je povedal, da je to pripeljalo tudi do na- petosti med proizvajalci in trgovci, saj so slednji zahtevali vse številčnejše podatke za izdelke, od ogljičnega odtisa dalje. Teh zahtev seveda ni bilo mogoče izpolniti brez dodatnih stroškov, zato je bilo potrebno najti kompromis.

V

eliki igralci v embalažni igri so poročilo toplo sprejeli. Direktorica podjetja Incpen Jane Bickerstaffe je povedala: »Poročilo prina- ša nov, spodbuden in uravnotežen pogled na embalažo in njena pozitivna vloga v dobavni verigi se po dolgotrajnem boju oblikuje.« Z njo se strinja predstavnik podjetja IoPP Kevin

V poročilu, ki ga je izdalo podjetje pricewaterhouseCoopers, je zapisano, da je izraz trajnostna embalaža mrtev.

Utemeljeno je govoriti o učinkoviti embalaži. ali je to res? Besedna zveza trajnostna embalaža je mit, zavaja, ne obstaja več. Vse to in še več si lahko preberemo v novem poročilu finančne družbe pricewaterhouseCoopers (pwC). poročilo z naslovom Trajnostna embalaža: mit ali resnica navaja, da je embalaža le del večje trajnostne zgodbe in da je osredotočanje le na en del kontraproduktivno in ozkogledno. pri finančni družbi pwC trdijo, da je trajnostna embalaža izraz, ki danes ni več aktualen.

nina semolič

november 2012

9

73/74

Em B a La Ža

Vyse: »Embalažni specialisti so težko prišli do besede, saj so vsi preveč obremenjeni z marke- tingom, zato so bili njihovi predlogi o sprejetju uravnoteženega pogleda velikokrat preslišani.«

K

ritiki poročila trdijo, da slednje premika vratnice cilja. Ena izmed njih, Angela Morris, oblikovalka embalaže, je poudarila, da se bodo ključni deležniki še lažje skrili za trajnostnim oblakom ob upoštevanju vedno več faktorjev v kalkulaciji učinkovitosti. Tudi Lucy Frankel, direktorica marketinga pri podjetju Vegware, dodaja, da je razglasitev cilja za mit nesmiselno, saj bo vzelo pogum še tistim, ki si želijo dejanske spremembe.

T

ako poročilo PwC. Kaj pa menijo drugi. Vprašanje je bilo nedvoumno:

Kaj menite o poročilu finančne družbe PricewaterhouseCoopers, ki je označila be- sedno zvezo trajnostna embalaža za mit? Ali se strinjate, da je izraz učinkovita embalaža primernejši?

europen (evropska organizacija za embalažo in okolje)

T

udi pri EUROPEN se raje izognemo govoru o

»trajnostni« embalaži, saj je embalaža le eden izmed številnih elementov, ki lahko podjetjem pomagajo izpolniti trajnostne cilje. Embalaža sama po sebi ne more biti trajnostna, obstajajo pa številni načini, kako jo trajnostno narediti.

Članice združenja se spodbuja k razvijanju in upo- rabi embalaže, ki bo prispevala k uresničevanju strategije trajnostnega razvoja Evropske unije.

T

akšna embalaža mora biti: holistično za- snovana z izdelkom, tako da se optimizira splošna okoljska učinkovitost, izdelana iz ma- terialov, ki so pridobljeni odgovorno oziroma iz obnovljivih virov, je zasnovana tako, da deluje učinkovito in varno skozi celoten življenjski ciklus, da z njo izpolnjujejo merila trga tako za delovanje kot tudi stroškovno, izpolnjujejo potrošnikova pričakovanja ter se po uporabi lahko reciklira in ponovno uporabi.

jo stephenson, podpredsednik, marketing in inovacije, linpac packaging

I

zraz je realnejši. Razvoj funkcionalne emba- laže ustvarja učinkovitost v dobavni verigi in vodi k zniževanju stroškov, manj odpada v siste- mu in prinaša okoljske prednosti – zmanjšane so ogljične emisije in teža. Funkcionalna embalaža postaja vedno pomembnejša v trajnostnih de- batah in je ključna v boju z odpadno hrano (ta znaša le v EU 89 milijonov ton). Linpac poskuša aktivno sodelovati pri reševanju tega problema, in sicer z izdelovanjem inovativne embalaže, ki ohranja izdelek svež dlje časa.

barry sheerman, britanski poslanec delovne stranke za Huddersfield

m

enim, da ni točnega odgovora. Embalaža ima že sedaj veliko trajnostnih funkcij.

Podaljšuje življenjsko dobo izdelkom na policah, varuje izdelek med prevozom idr., vendar pa je

embalaža velikokrat tudi popolnoma netrajno- stna. Ob prizadevanjih k čim večjemu deležu recikliranega materiala na vsakem koraku, kjerkoli je to mogoče, ne vem, zakaj tak sistem ne bi mogel biti realen.

andrew speck, komercialni in okoljski emba- lažni menedžer, m&s

K

ako trajnostna je embalaža, se ne more resno ocenjevati brez preučevanja dolgoročnih okoljskih in družbenih vplivov tako embalaže kot izdelka samega. Ključnega pomena je upo- raba trajnostnih materialov, ki jih je enostavno reciklirati, in manj materiala. Ta proces se da še izboljšati s povečano rabo procesov recikliranja zaprtega tipa, z uporabo obnovljivih virov ener- gije v proizvodnih procesih, seveda pa mora biti izdelek v embalaži trajnosten.

phil adams, direktor Csr, Chesapeake

D

efinicija trajnostnosti bi morala vključevati več kot manj uporabe surovin, optimizacijo proizvodnih procesov, odpadkov in ravnanje potrošnika z izdelkom – morala bi vključevati še, kako to trajnostnost neprestano izboljševati.

Potrebno bi bilo maksimalno izkoristiti vse ko- ristne lastnosti materialov in zmanjšati njihovo količino.

janez šubelj, tehnolog, plastika; andrej mesojedec, s. p.:

T

ukaj bi vsi radi prevajali pojem »sustainable packaging«, za katerega pa slovenski jezik nima pravega izraza. Zame je najboljši približek temu samozadostnost oziroma v tem primeru samozadostna embalaža. Takšno embalažo ima banana. Lahko kupiš eno ali »multipack«, reci- klirata se tako vsebina kot tudi ovitek, vsebina je zaščitena pred zunanjimi vplivi, pa še dobra je.

G

lede same izbire besed bi naredil tako kot Nemci: pustil bi sustainable, pa si naj vsak po svoje razlaga.

luka stepan, kreativni direktor, oblikovalska agencija gigodesign:

»U

činkovitost embalaže pomeni funkci- onalno ustreznost ovoja (ščitenje, ko- munikacija, prodaja ...). Trajnostni vidik se kaže predvsem v embalaži kot izdelku (ali obratno):

proizvajalec športnih copatov Puma na primer svoje izdelke prevaža in prodaja v tekstilnih vrečkah, ki jih lahko kupci kasneje uporabljajo v gospodinjstvu. Če pa nam pogled seže še malo dlje v prihodnost, se z vse večjo priljubljenostjo tridimenzionalnih tiskalnikov obetajo lokalne tiskarne izdelkov, kar bi drastično spremenilo logistično verigo, po kateri uporabniki danes dobivamo izdelke. Vir: http://vision.puma.com/

us/en/2010/04/puma-launches-new-sustaina- ble-packaging-designed-by-yves-behar/. 

vir

http://www.packagingnews.co.uk/

http://www.pwc.com/en_GX/gx/sustainability/research- -insights/assets/pwc-sustainable-packaging-report.pdf

proizvodnja PET plastenk za polnitev gaziranih in negaziranih pijač,

ledenega čaja, mleka, vina, sirupov in olja, za kozmetiko, čistila, motorna olja, sveče, doze

proizvodnja PET predform za proizvodnjo PET plastenk v teži 20 g – 52 g,

raznih navojev

STRAMEX PET d.o.o.

Stranje 7B, 3241 Podplat Tel.: 03 812 15 80

E-pošta: info@stramex-pet.si Splet: www.stramex-pet.si

Promocija

D IG IT A LE N TI S K ET IK ET

november 2012 foto: www.shutterstock.com

Em B a La Ža 10

73/74

V 21. stoletju je težko govoriti o tehnologijah, ki niso digitalne. V proizvodnji embalaže se veliko govori o digitalnem tisku nalepk. »Ljudje imajo visoka pričakovanja, kar se tiče digitalnega tiska, čeprav ni nujno, da vedo zakaj,«

pojasnjuje Will parker iz podjetja reflex Labels. podjetje je kot prvo opravilo nakup inovacije proizvajalca Landa, in sicer na letošnji drupi. To je vrsta nanografičnega tiska, ki naj bi izpolnjeval vse zahteve dobrega digitalnega tiska.

diGiTaLni Tisk ETikET

krajši čas izvajanja, lažje

spremembe, personalizacija

»B

lagovne znamke se borijo za pri- vlačnost na policah,« dodaja Parker.

»Digitalizacija nam omogoča dodano vre- dnost, saj deluje hitreje.« Z njim se strinja tudi Stuart Kellock, upravni direktor podjetja Kellock Apeel, ki je mnenja, da uporaba digital- nega tiska etiket omogoča manjšim blagovnim znamkam, da se postavijo ob bok velikim, vsaj kar se tiče kakovostnega označevanja. Obenem pa opozarja, da to ne pomeni potrebe po celo- tni prestavitvi konvencionalno tiskanih etiket na digitalni tisk. »Ustvariti je treba nov trg.

To ni več le tisk, ampak marketinško orodje, niste več le proizvajalec, ampak tudi tržnik.«

Ta premik v vlogi tiskalnika jasno zahteva spre- membe poteka dela in načrtovanje. »Potrebno je točno razdelati, kaj natančno lahko ustvarite

s takšnim tiskom, potrebno se ga je navaditi,«

dodaja Stuart Kellock. Še vedno pa ni digitali- zacija primerna za vsak proces, čeprav so bile na tem področju nedvomno dosežene precej-

šnje izboljšave. John Bambery, predstavnik skupine BPIF Labels razlaga: »Digitalizacija postaja zrelejša, omogoča hitrejši proces in zadovoljivo kakovost.«

»Š

e vedno je pred nami veliko dela z izo- braževanjem strank na področju razlik med procesi,« je mnenja Simon Smith, direktor podjetja CS Labels. Smith se strinja, da se je digitalni tisk občutno izboljšal, vendar pa niso vse vrste etiket primerne za tako vrsto tiska.

»Pri digitalnem tisku je odtis procesnih barv zelo dober, medtem ko so pri tisku posebnih

digitalizacija postaja zrelejša, omogoča hitrejši proces in zadovoljivo kakovost.

digitalni tisk omogoča več

eksperimentiranja.

november 2012

11

73/74

Em B a La Ža

dodanih barv možne omejitve. Stranke mo- rajo razumeti, da nekateri dizajni pač bolje delujejo na digitalnem tisku, drugi pa na konvencionalnem.«

V

široki uporabi je še vedno izjemno veliko konvencionalnih procesov, predvsem kar se tiče končne obdelave. Izdelovalci kon- vencionalnih tiskarskih strojev, ki ciljajo na označevalni sektor, se zavedajo svojih omeji- tev, zato jih pospešeno odstranjujejo oziroma izboljšujejo z uvajanjem digitalnih tehnologij, krajšajo nastavitvene in menjalne čase.

Z

manjšani stroški tako glede časa kot mate- riala so gotovo velike prednosti, ki jih ponu- ja digitalni tisk. Gotovo je to področje, kjer sle- dnji najbolj odgovarja potrebam označevalnega trga. Adrian Steele, upravni direktor podjetja Mercian Labels je mnenja, da je čas izvajanja

definitivno krajši, to pa je strankam všeč, saj nihče ne mara ob uvedbi novitet še dodatnih zapletov in dolgotrajnih postopkov. »Digitalni tisk nam omogoča več eksperimentiranja,« je prepričan Steele. »Pred digitalizacijo so ljudje kupovali cele serije materiala, med procesom je bilo veliko izgub. Sedaj ne naročajo več takšnih količin, ampak samo tisto, kar trenutno potre- bujejo. Naročila sicer prihajajo bolj redno kot včasih, vendar so manjša.«

digitalni tisk je stroškovno ugoden

Č

eprav obstaja problem s presežkom zmogljivosti na trgu, se krajši čas izva- janja ni pokazal kot velik problem. Bambery dodaja, da je to v bistvu prednost za tiskalnik.

»Pred desetletjem se je dogajalo, da so prodajni zastopniki poslali povpraševanje po metrskih etiketah, vendar v serijah po 100.000. Tako stranka zniža ceno naročila s kvantiteto, ti- skar pa se mora odločiti, ali bo financiral tako obsežno izvajanje in tvegal spremembe ali pa

bo stranka ostala brez naročila, mogoče celo brez dela,« nadaljuje Bambery. »Pri digitalnem tisku tiskaš tisto, kar je trenutno potrebno, spremembe so lahko dodane naknadno. To omogoča podjetjem, da zvišajo cene, saj so tudi naročila manjša.« Postaviti pravo ceno je očitno problematika vseh podjetij v vseh pa- nogah. V primeru digitalno potiskanih etiket se sektor mogoče celo prodaja pod ceno. Smith dodaja: »Ker ni izvornih stroškov, je digitalni tisk etiket stroškovno učinkovitejši.« Vendar pa digitalnega tiska ne smemo prodajati zato, ker je cenovno ugodnejši, ampak predvsem zaradi njegove kakovosti in vsestranskosti.

Kellock se strinja, a opozarja, da trenutno niti ni dovolj dela za pravo ceno. To problematiko velja izpostaviti predvsem sedaj, ko se dogajajo visoke investicije v digitalno opremo, ki jo je treba nadgrajevati in vzdrževati vsaj tri, štiri

leta, če želi podjetje ohraniti konkurenčno prednost. Bambery nagovarja podjetja, naj ne zapravijo takoj vseh prihrankov, ki jih bodo pridobili z uvedbo digitalnega tiska. »To je nekaj, kar industrija nujno potrebuje za napre- dek. Razlike v cenah so velik izziv. Vsi vpleteni v embalažno industrijo vedo, da je strojna opre- ma draga,« razlaga Bambery. »Svoje investicije moraš odplačati, tehnologija danes pa hitro zastari, zato je treba upoštevati razlike v ceni in cenovno tekmovati tudi s tistimi, ki so vložili manj.«

personalizirane etikete v modi

P

opularen trend v digitalnem tisku se nagiba k tisku etiket in personalizaciji. »Čeprav še ne obstaja masiven trg tiska personaliziranih etiket, je to definitivno trg, ki bo v bližnji pri- hodnosti doživel porast,« je prepričan Bambery.

Kaže se tudi potencial za izkušene digitalne tiskarje, ki bi lahko svoje veje delovanja raz- predli tudi v druge oblike embalaže. Prostora na trgu označevanja je za digitalni tisk dovolj, tudi tehnologija je primerna sektorju. Če bodo tiskarji znali izkoristiti to, kar ponuja in se ob tem izogniti zaračunavanju pod ceno, lahko digitalni tisk prinese dobre rezultate. 

vir

www.packagingnews.co.uk

digitalni tisk se je občutno izboljšal, vendar pa niso vse vrste etiket primerne za tako vrsto tiska.

Čas izvajanja je definitivno krajši, to pa je strankam všeč, saj nihče ne mara ob uvedbi novitet še dodatnih zapletov in dolgotrajnih postopkov.

pri digitalnem tisku tiskaš tisto, kar je trenutno potrebno, spremembe so lahko dodane naknadno.

Promocija

N a g r a d a z a em b a la žo b iva

november 2012 foto: arhiv podjetja

a ljo ša Š en k

73/74

merkurjevo znamko Biva je mednarodna žirija za oglaševanje in grafično oblikovanje, gre za Creativity international awards, nagradila že tretjič. nagrada je toliko vrednejša, ker so jo dobili v hudi konkurenci znanih mednarodnih blagovnih znamk iz več kot 30 držav. in na kaj je posebej opozorila žirija?

To, kar loči embalažni sistem Biva od večine preostalih, je fuzija embalažnega sistema in oglaševalske zgodbe.

avtor nagrajene embalaže je aljoša Šenk, ki je študiral na elitni zasebni univerzi academy of art University v san Franciscu, sicer pa je tudi član prestižnega kluba prejemnikov nagrade red dot.

njegovo oblikovalsko vodilo – poslanstvo embalaže je v tem, da prepriča kupca. in kaj še?

naGrada Za EmBaLažO BiVa

embalaža je glas proizvoda

pri utemeljitvi nagrade za merkurjev emba- lažni sistem malih gospodinjskih aparatov je bila posebej izpostavljena fuzija embalažne rešitve in oglaševalske zgodbe. Kaj ste hoteli poudariti s kreativno rešitvijo?

Embalaža ni navodilo za uporabo ali razglasna deska, temveč orodje, ki ima en sam cilj – pre- pričati v nakup. To torej ni samo neka kljukica na spodnjem hierarhičnem nivoju izvedbene operative, temveč je vizualna manifestacija jedra marketinške strategije. Embalaža je glas proizvoda in obraz blagovne znamke, je pogovor in ne transportno vozilo. Nakup pa je zaupanje in slednje že vsebuje elemente med- človeškega odnosa. Tu so lastnosti objekta, ki pripoveduje zgodbo: iskrenost, originalnost in srčna artikulacija, imperativ za sklenitev zaupanja. Vse to se odvije v nekaj sekundah in če je zasnova nagovora zanimiva, te kupec sprejme, možnost nakupa pa se poveča za več kot 70 odstotkov.

toda v koliki meri je kupec v merkurjevih tr- govinah glede na profil vaših prodajaln sploh pozoren na embalažo? ali ni v vašem primeru v ospredju prav primarna funkcija embalaže, to je varnost?

Kompleksnost medčloveških interakcij pozna- mo vsi, ko ob tem obstaja še hendikep némosti, se zahtevnost samo še potencira. Če si reševa- nja teh izzivov vešč, so izjemni tudi prodajni rezultati.

Sekundarni izziv pa je zanka nakupne ponovi- tve, torej zvestoba. Ko prva ponakupna evforija mine, se srečamo s prvimi dvomi in preverjanji, lahko tudi kognitivno disonanco. Tu lahko em- balaža odigra pomembnejšo vlogo. Ali odpira- nje poteka predolgo ali se pri tem urežemo itd.

Vse to vpliva tudi na samo vrednost proizvoda in posredno blagovne znamke. Lahko je bila cena proizvoda visoka, njegova vrednost pa se lahko ob hujši frustraciji nevarno zmanjša še pred prvo uporabo. Ali obratno: nizka cena generika ob spoštljivem pakiranju (ni enako drago) vrednost proizvoda in znamke poviša.

Spoštljivost do lastnih proizvodov prenesemo in tako seže tudi izven prodajne police, v dom.

Tu in tako se kujejo mnenjski voditelji, ki nam pospešujejo nakup od ust do ust.

Katere elemente inovacije in dizajna pri emba- laži biva bi potemtakem posebej izpostavili?

Grafično oblikovanje je v širšem kontekstu vizualnega komuniciranja zgolj eno izmed

orodij za dosego cilja – prodaje. Je obrt, katere dodana vrednost je monetizacija emocional- nosti. Estetika se tu lahko razteza od asket- skega logosa pa vse do rustikalnega patosa – odvisno od proizvoda in okolja, v katerem se slednji uporablja. V primeru malih gospo- dinjskih aparatov BIVA je element domačnosti in topline zelo pomemben, kuhanje je namreč aktivnost v samem jedru družine, zato smo tudi na embalaži uporabili koncept materialne metafore – les.

znano je, katera merila mora izpolnjevati naj- boljša embalaža. Katera merila postavljate na prvo mesto pri vašem embalažnem sistemu?

Če so embalažni sistemi pravilno zasnovani in izvedeni, uresničujemo »from-the-shelf« pa- radigmo. Zakaj? Poviša se vrednost (ni enako ceni) proizvoda in blagovne znamke, poveča se verjetnost impulzivnega nakupa iste blagovne znamke, poveča se nakupna preferiranost osta- lih blagovnih skupin iste blagovne znamke, pri- dobimo mnenjske voditelje blagovne znamke, zmanjšajo se stroški promocije.

Kaj vas najbolj motivira h kreativnemu oblikovanju?

Oblikovanje je sinergija dveh praelementov:

estetike in funkcionalnosti. Ne onesnažuje okolja, v hiperprodukcijskem smislu, temveč prispeva izdelke in storitve, ki bodo ljudem v korist, s katerimi se bodo želeli identificirati, jih povezati s svojim življenjskim stilom, ki se jih bodo dotaknili na čustveni ravni, mogoče postali življenjski spremljevalec, evergreen, ki se ga bodo čez čas spominjali z nostalgijo. Sem nedogmatik in zagovornik vsesplošne evolucije – posnetka presežkov in njihova fuzija v novo, še nevideno obliko … v nov koncept. 

november 2012 73/74

OKOLJE 13

Novice Zelenega

omrežja

povezovanje na področju trajnostnosti in predstavitve dobrih praks na tem področju so ključne za trajnostni razvoj. Zeleno omrežje povezuje vse akterje, ki znajo in zmorejo narediti zelene premike, hkrati pa je to spodbuda, da vsak pokaže svoj prispevek k trajnostnemu razvoju.

Vsak korak šteje. njegovi člani so podjetja različnih panog, občine, šole, inštituti in druge organizacije. poleg rednega sodelovanja v reviji EOL in na spletni strani Zelena slovenija so člani Zelenega omrežja deležni številnih ugodnosti v okviru dogodkov Zelene slovenije. Vabljeni, da se nam pridružite!

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

Z ultrafinim TiO

₂

do boljših premazov za zaščito lesa

Ultrafini TiO2 (titanov dioksid) pridobivamo v Cinkarni Celje v dveh kristalnih oblikah:

anatas in rutil. Za aplikacije v lesnih lazurah je pomembna predvsem slednja. Najbolj izko- riščena lastnost ultrafinega rutila je njegova sposobnost absorpcije ultravijoličnega sevanja, zato se uporablja v proizvodih, kjer je pomemb- na obstojnost na UV-sevanje (npr. premazi za zaščito lesa). Poleg ustrezne UV-zaščite zagota- vlja tudi transparentnost. Ultrafini TiO2 bolje absorbira žarke v UV-območju in podaljšuje življenjsko dobo lesa bolj od drugih UV absor- berjev organskega izvora. Poleg tega zaščitni učinek organskih dodatkov s časom slabi, saj organske molekule propadajo, ultrafini TiO2

pa pod vplivom sončnih žarkov ne degradira

in v vsem obdobju uporabe ohrani enako učin- kovitost. Zaščitnih premazov na vodni osnovi je vse več. Pri njih se ob utrjevanju premaza izloča voda in ne organsko topilo, ki dodatno obremenjuje okolje. Proizvodi Cinkarne Celje so optimalno prilagojeni vodnim sistemom.

Ultrafini TiO2 proizvajamo izključno v obliki vodne suspenzije in ga zaradi njegove narave lažje vnesemo v zaščitne premaze.

Cinkarna Celje, d. d.

www.cinkarna.si

Ekološki vidik prodaje ekoigral

V podjetju Eko igrala, d. o. o., Eco play l.l.c.

smo spremenili način prodaje ekoloških igral in ekološke podlage za blaženje padcev z igral.

Stremimo namreč k temu, da bi bil tudi sam način prodaje čim bolj ekološki, kar dosegamo z več ukrepi. Prvi je ta, da tiskane kataloge pošljemo po pošti le izjemoma, saj smo vse kataloge objavili na spletni strani www.zuna- nja-igrala.si. Drugi ukrep je, da smo udejanjili spletni portal www.ecoplay.si, na katerem je dosegljiva vsa dokumentacija o posameznem

igralu: opis s sliko, tehnični podatki in izrisi, tlorisni in tridimenzionalni modeli za arhitek- te, certifikat z izjavo o skladnosti. Tudi na tem področju je tako privarčevanega veliko papirja, črnila in prevoza. Tretji ukrep je, da večino svetovanj in brezplačne konference na temo varnost otroških igrišč izvajamo interaktivno, v virtualni sejni sobi. Tako naravo obvarujemo izpustov pri prevozu vseh udeležencev. Pri izvajanju navedenih ukrepov ugotavljamo, da smo s tem strankam na voljo na bolj ekološki, a tudi bolj praktičen in zadovoljiv način.

Eko igrala, d. o. o., Eco play l.l.c.

www.zunanja-igrala.si

Ločevanje je zakon

V letu 2010 smo uvedli ločeno zbiranje odpad- kov po tako imenovanem sistemu od vrat do vrat. Poleg zabojnika za mešane komunalne od- padke ima lahko vsako gospodinjstvo zabojnik za odpadno embalažo in za biološke odpadke.

Ker je navada železna srajca, smo želeli po- novno opozoriti, kako pomembno je pravilno ravnanje z odpadki. V sodelovanju z Mestno občino Kranj smo pripravili novo akcijo osve- ščanja in jo poimenovali Ločevanje je zakon.

Pomembna novost so nalepke na zabojnikih, s katerimi individualno na terenu opozarjamo na nepravilnosti pri ločevanju. Vzporedno smo pripravili različna gradiva (tudi pobarvanke za otroke), postavili informativne table pri ekoloških otokih, izkoristili oglasne panoje na naših smetarskih vozilih ter postavili novo spletno stran www.krlocuj.me. Vse

aktivnosti so in bodo tudi v bodoče usmerjene k enemu samemu cilju:

vzpostaviti učinko- vit sistem ravnanja z odpadki. Da smo pri tem uspešni, potrjujejo količine, saj dosegamo tudi do 60 odstotkov ločeno zbranih odpadkov.

Komunala Kranj, javno podjetje, d. o. o.

www.komunala-kranj.si

Zeleno omreŽje

november 2012

Občina Vrhnika iz Planine

foto: Milan Lazarevič

73/74

14 OKOLJE

Uporaba recikliranega papirja

V tiskarni Medium se trudimo ravnati po načelih trajnostnega razvoja. To pomeni, da poznamo naše vplive na okolje in se obenem zavedamo potrebe po takšnem razvoju, ki bo posledice našega delovanja minimaliziral in ne bo oškodoval naslednjih generacij. Aktivnosti na področju okolja ves čas nadgrajujemo. To se kaže pri odnosu do kupcev, ponudbi izdelkov in izbiri materialov.

Ena od dobrih praks je predstavitev iz- delkov, tiskanih na recikliranem papir- ju. Taki izdelki so malenkostno dražji (2–5 odstotkov), v globalnem smislu pa pomenijo velike prihranke. Vsaka tona recikliranega papirja prihrani 17 dreves, pri proizvo- dnji recikliranega papirja pa porabimo 60 odstotkov manj energije kot pri proizvodnji novega. Papirja ni mogoče reciklirati v neskončnost – večina papirja se lahko reciklira do osemkrat. Kot vsako leto smo v tiskarni Medium tudi letos pripravili kolekcijo poslovno-novoletnih tisko- vin (stenskih in namiznih koledarjev, poslov- nikov in rokovnikov idr.). Del kolekcije je iz recikliranega papirja, drugi del pa iz papirja s certifikatom FSC – les prihaja iz trajnostno upravljanih gozdov.

Medium, d. o. o.

www.medium.si

Z majhnimi koraki do energetske učinkovitosti vrhniških šol

Občina Vrhnika želi prispevati k manjšemu obremenjevanju okolja in hkrati znižati stro- ške za energijo, zato je naročila razširjene energetske preglede večjih javnih objektov.

Izmed vseh priporočenih ukrepov se je dalo prednost organizacijskim in tistim z najkrajšo vračilno dobo. V dveh osnovnih šolah so letos vgradili termostatske ventile oziroma glave na radiatorje učilnic in delno hidravlično urav- notežili ogrevalni sistem. Termostatske glave so namestili v učilnicah na južni strani šol, s čimer se je znižala poraba plina in s tem stroški, hkrati pa se je izboljšalo bivalno ugodje. Pozimi v sončnem vremenu učencem v učilnicah na južni strani ne bo več vroče, tistih na severni strani pa ne bo zeblo. Na stari šoli so zamenjali tudi nekaj zastarelih in potratnih luči in jih

nadomestili z varčnejšimi. Za projekt je bilo pridobljeno skoraj polovično sofinanciranje iz evropskih sredstev (program LEADER), pa tudi sicer se bo investicija že v nekaj letih povrnila s prihranki energije.

mag. Matej Černetič, vodja oddelka za druž- bene dejavnosti in gospodarstvo na Občini Vrhnika

Občina Vrhnika www.vrhnika.si

prihranili bodo za olimpijski bazen pitne vode letno

Otroci Vrtca Hansa Christiana Andersena bodo ob vsakem potegu vode na stranišču privarčevali osem litrov pitne vode. Vrtec je namreč s pomočjo Sklada Si.voda postavil zbiralnik deževnice za splakovanje stranišč v enoti Lastovica. Poleg zbiralnika deževnice je vrtec pridobil še tri nove pitnike, postavljene v enotah Lastovica, Andersen in Marjetica. Ti bodo spodbujali pitje visokokakovostne vode iz pipe ter zmanjševali porabo vode, saj se za izdelavo vsake plastenke porabi tudi do tri litre vode. Prijava vrtca na razpis se je obre- stovala, saj je Sklad Si.voda k 47.413,29 evrov vrednemu projektu prispeval kar 80 odstot- kov vseh sredstev, preostali del stroška pa je pokril vrtec sam. Deževnica se zbira v dveh podzemnih cisternah (položeni sta pod igrišče vrtca) s skupno prostornino 40 m². Deževnico bo 151 otrok in 26 zaposlenih uporabljalo pred- vsem za splakovanje stranišč, ob tem pa še za zalivanje rož in trave ter pranje avtomobilov.

Ob pomanjkanju deževnice v sušnih obdobjih leta bo sistem samodejno preklopil na uporabo vodovodnega omrežja.

Si.mobil, d. d.

www.simobil.si

iz embalaže

tetrapak v različne higienske izdelke

EKO INICIATIVA se je septembra 2012 pred- stavila na konferenci koordinatorjev progra- ma »EKO ŠOLA« na Brdu pri Kranju. Skupaj z Ljubljanskimi mlekarnami, d. d., in Tetra Pakom smo bili »zapakirani« v projektu EKO PAKET. Sodelovanje je potekalo v okviru prika- za snovnega toka. Tetra Pak izdeluje embalažo, ki jo Ljubljanske mlekarne uporabijo pri pa- kiranju svojih izdelkov. Ko embalaža postane odpadek,

se ta loče- no zbere in v tovarni higienske- ga papirja predela v različne higienske izdelke.

Tako se prične njen drugi življenjski cikel, v katerem zaživi kot higienski papir. Naslov predstavljenega prispevka je bil Pot od izdel- ka preko odpadka do novega izdelka. Bistveno sporočilo je bilo: v Sloveniji se letno na trgu proda 7.500 ton KEMS. Iz ene tone KEMS lahko izdelamo približno 530 kg higienskega papirja.

Če predpostavimo, da bi vse slovenske osnovne šole uporabljale higienski papir iz KEMS, bi lahko posredno pomagale umakniti iz obtoka 1.660 ton odpadne KEMS, kar predstavlja kar 22 odstotkov vse odpadne KEMS v Sloveniji.

Kaže, da na otrocih ni le naša prihodnost, ampak tudi sedanjost!

Valtex & Co., d. o. o.

www.eko-iniciativa.si

Zeleno omreŽje

november 2012

0 1 2 3 4 5 6 7 8

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

mio ton odpadki iz proizvodnih dejavnosti odpadki iz storitvenih dejavnosti komunalni odpadki Grafikon 1: Količine nastalih odpadkov (vključno z zalogami iz preteklih let) po viru nastanka, Slovenija

73/74

OKOLJE 15

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

Lafarge v leto 2020 s 34 ambicijami

Lafarge je predstavil 34 novih ambicij s podro- čja trajnostnega razvoja za leto 2020, ki jih je organiziral okoli treh glavnih stebrov trajno- stnega razvoja: socialnega, gospodarskega in okoljskega. Znižanje emisij CO2 za 33 odstot- kov v primerjavi z letom 1990 in uporaba vsaj 50 odstotkov nefosilnih goriv v cementarnah sta le dve izmed omenjenih ambicij podjetja Lafarge. Skupaj vseh 34 zabeleženih ciljev odraža rezultat obsežnega skupnega dela z zaposlenimi in vodji poslovnih enot, skupino zainteresirane javnosti in glavnimi partnerji.

Predsednik in glavni izvršni direktor Lafargea Bruno Lafont je ob tem dejal: »Trajnostne am- bicije 2020 so nadaljevanje našega programa 2007–2012, na koncu katerega smo dosegli

našo ključno zavezo za zmanjšanje neto emi- sij CO2 na tono proizvedenega cementa za 20 odstotkov. Trdno sem prepričan, da se zelena ekonomija ne more zgoditi brez zelene indu- strije.« Eden od pomembnih ciljev je tudi za- veza, da bodo 35 odstotkov višjih vodstvenih položajev zasedle ženske, zaposleni pa bodo prispevali milijon prostovoljnih ur na leto.

Lafarge Cement, d. o. o.

www.lafarge.si

poučni E-transformer

Elektronski in električni odpadki niso enovi- ti odpadki, pač pa so sestavljeni iz različnih delov. Mnogi vsebujejo redke surovine, drugi za okolje nevarne sestavine. Če jih oddamo na ustrezna zbirna mesta, omogočimo ustre- zno predelavo ter privarčujemo surovine in energijo. Kako se s temi odpadki ravna, nam prikaže multimedijsko vozilo E-transfomer.

Na vozilu so razstavljeni veliki in mali gospo- dinjski aparati, mobilni telefon, LCD-televizor in raznovrstna e-oprema. Elektronska oprema je v obliki eksplozijskih sestavnic, od najmanj- šega do največjega dela, tako da si lahko vsak obiskovalec ogleda notranjost aparata. Na voljo je tudi igrica »zbiranja odpadkov« na dlančniku. E-transformer je zložljivo vozilo, različnih barv in nasmejanih likov, opremlje- no z najnovejšo multimedijsko in svetlobno predstavitveno opremo, ki se v celoti napaja iz lastne solarne elektrarne, nameščene na strehi vozila. Projekt Slovenska osveščevalna

kampanja ravnanja z OEEO družbe ZEOS, ki ga podpirata Evropska komisija in Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, si lahko ogledate na spletni strani http://life.zeos.si/.

ZEOS, d. o. o.

www.zeos.si

V sloveniji v letu 2011 nastalo več kot 6,5 milijona ton vseh odpadkov

Najnovejši statistični podatki kažejo, da smo prebivalci Slovenije v letu 2011 proizvedli skoraj 722 tisoč ton komunalnih odpadkov (to je približno 352 kg komunalnih odpadkov na prebivalca na leto). Od tega je bilo približno 4 tisoč ton nevarnih komunalnih odpadkov (kar je okrog 1,9 kg na prebivalca na leto).

Poleg komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in nekaterih sto- ritvenih dejavnostih (trgovina, gostinstvo, šolstvo ipd.), velik problem zaradi količin in vsebnosti nevarnih snovi predstavljajo tudi odpadki, ki nastajajo v proizvodnih in stori- tvenih dejavnostih. V Sloveniji je v letu 2011 v teh dejavnostih nastalo okoli 5,3 milijona ton odpadkov (skupaj z zalogami iz preteklih let 5,8 milijona ton), od tega 78 % v proizvodnih dejavnostih in 22 % v storitvenih dejavnostih.

Med temi odpadki je bilo skoraj 128 tisoč ton ali 2,4 % nevarnih odpadkov – okoli 86 % teh nevarnih odpadkov je nastalo v proizvodnih dejavnostih, 14 % pa v storitvenih dejavnostih.

Poslovni subjekti so skoraj 49 % vseh odpad- kov (vključno z zalogami iz preteklih let) pre- delali ali odstranili interno (znotraj podjetja), malo manj kot 40 % vseh odpadkov so oddali v predelavo ali odstranjevanje drugim podjetjem v Sloveniji, pristojnim za ravnanje z odpad- ki, preostalih 11 % pa so poslovni subjekti začasno uskladiščili (9 % vseh odpadkov) ali izvozili (2 % vseh odpadkov).

Pripravila: Tanja Vidic, Statistični urad Republike Slovenije

Statistični urad Republike Slovenije www.stat.si

N o va u r ed b a o b Io o I N M Ko

november 2012 Bioplinarna Draženci (vir: mag. Poje, KIS)

73/74

16 OKOLJE

mkO je v oktobru dal v javno obravnavo Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov (BiOO) in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. V mesecu dni lahko zainteresirani podajo mnenja in predloge o Uredbi. Obstoječo Uredbo je potrebno ustrezno spremeniti in dopolniti, predvsem v luči vedno večje potrebe po predelavi ločeno zbranih BiOO v koristne surovine in obdelavi mešanih komunalnih odpadkov (kO), ki ostanejo po uspešnem ločenem zbiranju kO pred odlaganjem. nova Uredba ločeno obravnava predelavo BiOO in obdelavo mešanih kO pred odlaganjem.

dr. darja majkovič

nOVa UrEdBa O BiOO in mkO

P

ovzročitelji BIOO in izvajalci javnih služb zbiranja KO morajo v načrtu gospodarjenja z odpadki upoštevati odpadkovno hierarhijo.

Tudi izvajalci javnih služb zbiranja KO so dolžni povzročitelje odpadkov ozaveščati o preprečevanju nastajanja BIOO.

P

ričakuje se, da se bodo količine BIOO z in- tenziviranjem ločenega zbiranja kakor tudi z ozaveščenostjo prebivalstva z leti povečevale.

Ločeno zbrani BIOO se lahko predelujejo na aeroben način v kompostarnah, to velja zlasti za kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, in na anaeroben način v bioplinarnah. To velja zlasti za odpadke iz gostinstva, ki so večinoma tekoče oziroma pastozne sestave.

V

Uredbi je podrobno določeno ravnanje z BIOO in evidentiranje ravnanja s temi od- padki pri sprejemu na napravi, nadzor emisij in vodenje evidence dnevnih meteoroloških parametrov, kar je pomembno zaradi širjenja neprijetnih vonjav.

N

ovost Uredbe je določanje nacionalnega predpisa za kompostiranje tistih ločeno zbranih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva, ki sicer sodijo v 3. kategorijo živalskih stran- skih proizvodov v skladu z Uredbo 1069/2009 ES o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode,

ki niso namenjeni prehrani ljudi. Ti odpadki se ločeno zbirajo skupaj z zelenim vrtnim od- padkom in so primerni za kompostiranje. Za optimalen razkrojni proces je potrebno doseči primerno razmerje dušika in ogljika ter tem- peraturo med 50 in 60 stopinj, kar zagotavlja ustrezno higienizacijo celotnega materiala.

U

smeritve in zaveze Slovenije glede zagota- vljanja energije iz obnovljivih virov so vodi- le k intenzivni gradnji bioplinarn – kmetijskih, ki kot substrat za predelavo uporabljajo silažo, ostanke kmetijske proizvodnje in živinsko gno- jevko, ter tiste bioplinarne, ki poleg omenjenih substratov predelujejo še ločeno zbrane BIOO iz gostinstva, trgovin in živilskopredelovalne industrije. Povečan obseg anaerobne predelave BIOO je narekoval spremembe Uredbe tudi na tem področju.

D

oločene so zahteve za kompostiranje, primernost odpadkov za kompostiranje in temperaturne pogoje razkrojnega procesa, na strani anaerobne razgradnje pa primernost odpadkov za ta tip razgradnje in higienizaci- jo. Nadzor aerobnega in anaerobnega procesa predelave BIOO je določen v okoljevarstvenem dovoljenju. Uredba določa tudi uporabo kom- posta in digestata v kmetijstvu (opredelitev parametrov kakovosti, vsebnost dušika, dolo- čitev strožjih mejnih vrednosti vnosa nevarnih

določen je predpis

za kompostiranje