Predstavitve zbornika "Izboljšanje položaja Romov v Srednji in Vzhodni Evropi - izziv za manjšinsko pravo"

Rczprcve in grgdivo Ljubljana 1999 st. 35 327

PREDSTAVITVE ZBORNIKA

»IZBOUSANJE POLOZAJA ROMOY Y SREDNJI IN YZfjODNI EYROPI - IZZIY ZA MANJSINSKO

PRAYO«

DOKUMENTACIJSKI CENTER SVETA EVROPE, LJUBLJANA, 8. APRIl. 1999 KULTURNI IN KONGRESNI CENTER CANKARjEV DOM, LJUBl.JANA, 9. APRil. 1999 KWB GRASKIH STUm:NTK IN STUDENTOV, GRADEC/GRAZ, 8. JUNIJ 1999 KNJIZNICA MIRANA jARCA, Novo MES-ro, 24. JUNIJ 1999

DIJASKI DOM, MURSKA SOBOTA, 31. jUl.lJ 1999

lnItitut za narodnostna vpraSanja

V

Ljubljanl In Avstrljski InItitut

za Vzhodno

In Jugovzhodno

Evropo - Izpostava Ljubljana sta v letll 1999 izdab zbornik .Izbolj~anje polozaja Romov v Srednjl in Vzhodni Evropi - izziv za man- j~insko pravo •. V njem so objavljeni prispevki s posveta, ki je potekal v Murski Soboti, 11. in 12. aprila 1997. Namen posveta je bil vkljuciti pripadnike ROlllske skupnosti, eksperte in predstavnike ddavnih llstanov iz Slovenije in Avstrije v pripravo posveta, sodelovanje oa posvetu tef tudi v proces predstavitve rezulta- toy. Posvet je bi! vkljucen v dejavnosti Sveta Evrope namenjene Romom. Ze pri pripravi posveta smo organizatorji nacftovali dolgorocno dejavnost in postopno vkljucevanje drugih sosednjih ddav, najprej Hrvaske in nato Madzarske in drugih drzav Srednje in Vzhodne Evrope.

Oba instituta, ki sta sodelovala kot organizatorja srecanja -

lnItitut

za narod-

nostna vpraSanja

V

Ljubljanl

in Avstrljskl InItitut za Vzhodno

In Jugovzhodno Evropo na Dunaju - Izpostava Ljubljana

sta ponudila ogrodje za izgrajevanje sodelovanja Romov v obeh driavah in za ustvarjanje dialoga med Romi, vla.dnimi predstavniki in strokovnjaki z razlicnih podroCij.Torej je zbornik nalllenjen pred- vsem spoznavanju pozitivnih izkusenj v obeh driavah, v Sloveniji in v Avstriji.

Zato je se posebej pOlllelllbno, da je zbornik izsel tako v nemskelll kot v slovenskelll jeziku in cia je bil predstavljen v okolju, kjer zivi najvecje stevilo Romov v Sloveniji - v Murski Sobori in v Novem mestu. Na ta nacin so bile pred- stavitve v obeh mestih tudi moznost za predstavitev posebnosti polozaja in naci- nov razresevanja na lokalni ravni.

Pry:> predstavitev zbornika .Izboljsanje polozaja Romov v Srednji in Vzhodni Evropi - izziv za manj~insko pravo. je bila 8. aprila 1999 v

lnjormac/jsko doku-

tnentac/jskem centru Sveta Evrope

V

Ljubljanl

v okviru predstavitev dejavnosti

328 Izboljsonje Roloi:aja Romov y srednji in vzhodni Evropi .

Sveta Evrope za Rome. Ob priloznosti pocastitve Svetovnega dneva Romov pa je 9. aprilo 1999 v kulturnem in kongresnem centru Cankarjev dom v Ljub/jani potebb Okrogb miza z naslovom Romi V SlovenJjlln Avstriji, na kateri so sode- lovali Romi, vbdni eksperti in strokovnjaki iz obeh driav. Ob tej priloinosti je bila v Mali Galeriji v Canbrjevem domu na ogled tudi fotografsb razstava .Ukradene podobe - Stolen Images. 0 iivljenju Romov v Sioveniji, avtorja Dtdana Frlceja.

Udeleience no Okrogli mizi je pozdravila gospa Majda

Sirca,

driovno sekre- tarb na Ministrstvu za kulturo Republike Siovenije. Zbornik sto predstavila ured- nib mag. Vera KJopCic iz Instituta za narodnostna vprasanja in dr. Mlroslav Polzer iz Avstrijskega instituta za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo - izpostova Ljubljana. Na Okrogli mizi smo zeleli seznaniti sirso javnost z ze opravljenim delom in nalogami v prihodnje. Predstavljen je bil pregled dejavnosti in projek- toy zadnjih let v zvezi z Rami v Sioveniji in Avstriji na podrocjih izobrazevanja, zaposlovanja, bivalnih razmer in odprave predsodkov. Svoje izkusnje in gledanjo so predstavili predstavniki Romskih skupnosti iz Siovenije in Avstrije, vladni pred- swvniki oziroma predstavniki lokalnih skupnosti iz obeh driav, strokovnjaki iz Sveta Evrope tel' iz Slovenije in Avstrije tel' predstavniki nevladnih organizacij:

Drustva z3.razvijanje preventivnega in prostovoljnega deb iz Ljllbljane in drllgi.

Ze opravljeno deJa se vsebinsko dopolnjuje z dejavnostmi za odpravo konfliktov, diskriminacije in drllgih negativnih pojavov.

Predstavniki Romov so spregovorili 0 svojih potrebah in zeljah, svojih napor·

ih in svojih vtisih z neromskih prebivalstvom, predstavniki javnih institucij so porocali 0 izkusnjah pri naporih za izboljsanje polozaja Romov, predstavljena je bila problematika zaposlovanjo Romov, dejavnosti za pospeSevanje kulturne dejavnosti Romov, ohranitev njihove klliturne dediseine, vprasanja skrbi za jezik in vprasanjo splosnega izobrazevanja. Ena temeljnih ugotovitev posveta je bila, da je za izboljsanje polozaja Romske skupnosti kljucnega pomena izobraievanje.

Pro/dr. Mladen Tancer iz Univerze v Moriboru, ki je svoje preucevalno in razisko- valno delo posvetil predvsem vzgoji in izobrazevanju otrok Romov, ugotavlja, cb je oa podroejll vzgoje in izobrazevanja dosezen zelo velik napredek.

Predsednik Zveze Romskih drustev Siovenije Jozek Horvat je poudaril pred- vsem problem zaposlovanja Romev in njihovih bivalnih razll1er, medtem ko je izrazil zJdevoljstvo s polozajem Romov ilJ podroejll kllltlirne dejavnosti. Zelo dejJvna so klllturna drustva Romov v Sioveniji. Na kulturnem podl'oeju v mestni obcini Murska Sobota delujeta Romsko drustvo - Romani Union in Kultu"no umetniSko drustvo Pusca, kulturna drustva pa delujejo tudi v Mariboru - Romsko drusttJo Romano Pralipe, Puconcih - Romsko drustvo Zelenu Dombu, v Serdici - Rogasovci - Romsko drusttJo Zeleno Vels, v Vanei vasi - Borejci - Tisina -Romsko drustvo Capla, v Velenju - Romsko dru.stvo Romano Vozo, v Leskovcu pri Krskem - Romsko drustvo Rom ter Kulturno umetniSko drustvo Romalen 1) Novem meslu. Kliiturna drustva Romov v Sioveniji se ukvarjajo z zelo razlienimi dejavnostmi, od

Razprgve in grad iva Ljubljana 1999 St. 35 329

folklore do zaloinistva. V Murski Soboti in Novem mestu imajo namrec na lokalnih radijskih postajah tudi svoje oddaje. Romi imajo tudi svojega pred- stavnika v obcinskem svetu obCine Murska Sobota. Romi v Sloveniji izdajajo tudi svoja Casopisa Romano Nevljpe - Romske novice in Romano them -Romski svet, enkrat letno pa izide tudi Romski zbomlk - Romano kedljpe.

Predsednik Kulturnega drustva avstrijskih Romov RudoljSark6z1 je predstavil delovanje Romov v Avstriji in poudaril, da je bilo po letu 1989 v Avstriji ustanovl- jenih vee romskih kulturnih drustev (prvo Romsko drustvo v Zgornji Borti Oberwart na Gradiseanskem), leta 1993 pa so bili avstrijski Romi priznani kot nar- odna skupnost. Leta 1995 so pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju ustanovili Sosvet za narodno skupnost Romov. Predsedujoei sosveta je Rudolf Sarkozi. Tri kulturna drustva Romov v Avstriji Kulturno drustvo avstrijskih Romov, Drustvo Romov in Romano Centro negujejo stike z romskimi organizacijami v vsej Evropi, predvsem v sosednjih deielah. Romi v Avstriji izdajajo tudi svoje easopise Romano Kipo in Romano Centro.

v okviru cikla predavanj, ki jih prireja Klub gr~kih ~tudentk In ~tudentov­

Gradec/Graz so 8. junija 1999 organizirali predstavitev zbornika in pogovor 0

polozaju Romov v Sloveniji in Avstriji. Zbornik sta predstavila urednika mag. Vera Klop& iz Institllta za narodnostna vprasanja in dr. Miroslav Polzer iz Avstrijskega instituta za Vzhodno in )ugovzhodno Evropo - izpostava Ljubljana.

Naslednja predstavitev je bila organizirana 24. junija 1999 na povabilo direk- torice Andreje Plenlear iz Knj/Zrz/ce Mlrana ]arca Novo mesto, ki v okviru svoje dejavnosti posebno pozornost namenja potrebam pripadnikov Romske skup- nosti. To je bila tudi priloznost za pripravo razstave 0 dosezkih Romske skupnos- ti, ucbenikov in Iiterarnih del v romskem jeziku, kot moinosti za promocijo nji- hove etnicne identitete. Na predstavitvi sta zbornik predstavila urednika mag.

Vera KIoptiC iz Instituta za narodnostna vprasanja in dr. Mlroslav Polzer iz Avstrijskega institllta za Vzhodno in )ugovzhodno Evropo - izpostava Ljubljana.

V pogovoru je Peter Winkler, direktor Urada za narodnosti Republike Siovenije govoril 0 izkusnjah nase drZave pri urejanju polozaja Romov. Leta 1995 je Vlada Republike Slovenije sprejela poseben program ukrepov za po moe Romom, ki ga izvajajo posamezna ministrstva, celoten program pa usklajujeta Vladna komisija za pomoe Romom in Urad Vlade Republike Siovenije za narodnosti. Program je usmerjen na vse vitalne tocke, ki zadevajo Rome, se posebej pa na zagotavljanje moznosti za bivanje in ureditev romskih naselij, na aktivnosti za zaposlovanje in usposabJjanje Romov, ukrepe za varstvo otrok in druiine, na izboljsanje moznosti za vzgojo in izobrazevanje Romskih otrok, na prosvetljevanje in informiranje Romov, na po mac pri samoorganiziranju in soodlocanju 0 vseh vprasanjih, ki zadevajo njihov polozaj v lokalni skupnosti in drzavi.]o:l:ek Horvat, predsednik Zveze Romov Siovenije in ostali prisotni predstavniki Romske skupnosti so pred- stavili poloiaj in probleme Romov v Sioveniji in poudarili po men resevanja prob-

330 Izboljsonje polozojo Romoy v srednji in vzhodni Evropi .

lematike zaposlovanja in urejanja njihovih bivalnih razmer. Franc Smerdu, direk- tor Republiskega zavada za zaposlovanje - enota Novo mesto je predstavil rezul- tate raziskovalnega projekta ,Problematika zaposlovanja Romov v obCini Novo mestol(, V razpravi so uciteljice in vzgojiteljice predstavile uspehe in tezave pri uvajanju ROlllskih atrck v vzgojno izobrazevalnih llstanovah oJ. Dolenjskem.

Od 23. - 31. jlllija 1999 je v Murski Soboti potekal Pet! mednarodni Romski tabor Murska Sobota '99, katerega organizator je bilo Romsko drustvo -Romani Union iz Murske Sobote. Delavanje romskega drustva Romani Union je zela pestro. Svojo dejavnast na gledaliskem podracjll (vsako gledalisko ,eZOna pripravijo novo predstavo), so razsirili no folklorno, pies no in zaloinisko dejavnost, organizirajo mednarodne tabore. izobrazevalne in folklorne seminar- je. Drustvo skrbi Za celotno organizacijsko in izobrazevalno dejavnost tef precl- stavitev romske kulture v Prekmurju in tudi sirse po vsej Sloveniji. Na samem taboru so bili udelezeni pomembni znanstveniki s podrocja romologije. Med drllgimi so se Mednarodnega Romskega tabora udelezili poleg predsednib Zveze Romov v SlovenijiJozeka Horvata in drugih predstavnikov Romske skup- nosti iz eele Siovenije tudi dr. Pavia Strukelj, priznana slovenska romologinja, mag. Alenka Janko Spreizer, prof Evgen Titan in Dragoljub Ackov/c, generalni sekretar Svetovne Romske organizacije. Spregovorili so 0 zgodovini Romov, romskem jeziku, identiteti, tradicionalni kulturi. Poleg predavanj so se udelezenci Romskega tabora ukvarjali z razlicnimi sportnimi in kulturnimi dejavnostmi. Pocl vodstvom Monlke Sandrel/I so se uCiIi romske plese, ogled ali so si filme z rom- skimi temami tel' obiskali otroski vrtec v Romskem naselju Pusca. Ob zakljucku tabora, 31. julija 1999 je v DijaSkem domu v Mursk/ SoboN potekala predstavitev zbornika 'Izbo!j~anje po!ozajaRomovv Srednjlln Vzhodni Evropi -Izziv za man-

j~lnsko pravo«, ki je bila iztocnica za nacrtovanje nadaljnjega deb in oeeno dosezenih rezultatov na podrocju urejanja romske problematike v Sloveniji. Na predstavitvi je bil prisoten tudi Varuh C1ovekovih pravic, gospod

Ivo

Bizjak, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je resevanje problematike Romov zelo pomemb- no, predvsem na socialnem podracju ter pei urejanju bivalnih razmer Romov v Sioveniji, za katere so tudi Rami sami ugorovili, da so trenutno njihov najvecji problem. S svojim prispevkom je potrdil pomen enakopravne obravnave Romske skupnosti v procesu izgrajevanja demokracije in varstva clovekovih pravic.

Nada Vilhar