ROMSKI POMOČNIKI V PRVEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

NINA MRŽLJAK

PREDAGOŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO

ROMSKI POMOČNIKI V PRVEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE

DIPLOMSKA NALOGA

Mentorica:

izr. prof. dr. Tatjana Devjak

Kandidatka:

Nina Mržljak

Ljubljana, junij, 2016

»Težak in nesrečen je bil ta moj prvi dan v šoli in še precej dni, a moral sem prihajati vanjo in med te otroke,

ki so našene mandar, nikon ma nije marin (bežali od mene, nihče me ni maral).

Trpel sem. Nisem vedel kako se čače pre dikeri (pravilno noge držati),

čače vasta dikeri (pravilno roke držati), čače zobarjani (pravilno se obračati), čače izvakeri alav (pravilno izgovoriti besedo), čače trdoživi, čače phiri… (pravilno stati, pravilno hoditi) …

in še veliko drugih besed nisem znal ali poznal.

Slovensko čhip (slovenski jezik) mi je bil precej neznan, mnoge besede nerazumljive, neznane, tuje.« (Šajnovič, 2000, str. 125).

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Tatjani Devjak za vso strokovno pomoč, nasvete in vodenje pri nastajanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se romskim pomočnikom iz področja Dolenjske in Bele krajine, da so bili pripravljeni izpolniti ankete, ter zaposlenim v OŠ Loka za svoj čas.

Posebna zahvala pa gre mojima staršema, katera sta mi omogočila študij, ter ostalim družinskim članom, ki so mi ves čas študija in nastajanja diplomske naloge stali ob strani, me vzpodbujali ter pomagali po svojih najboljših močeh. Zaradi vas nisem obupala.

Hvala tudi Saši in vsem drugim posebnim osebam v mojem življenju (vi že veste kdo ste), da ste verjeli vame in mi pomagali. Brez vas mi ne bi uspelo.

POVZETEK

V diplomski nalogi sem raziskovala kakšno vlogo in naloge ima romski pomočnik v prvem razredu devetletne osnovne šole. Ker se v šolah in vrtcih vedno bolj pojavljajo romski pomočniki, sem se odločila, da raziščem, kaj je njihova vloga v razredu, kakšne naloge imajo v razredu in tudi izven razreda v romskih naseljih, ter ali jih in koliko jih učitelji v razredu vključujejo v delo.

Diplomska naloga je razdeljena na dva dela: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu spoznamo Rome, od kod prihajajo, njihov življenjski prostor nekoč in danes, gospodarske dejavnosti, ki so jih Romi opravljali nekoč. Spoznamo tudi začetke vzgoje in izobraževanja romskih otrok, kje, kdaj in zakaj se pojavijo prve težave v izobraževanju teh otrok, ter kako se rešujejo te težave. Opisala sem tudi kdo in za kaj sploh romski pomočnik je. Empirični del pa vsebuje raziskavo, ki je bila opravljena s pomočjo anket v mesecu maju 2015 med vsemi desetimi pomočniki na področju Dolenjske in Bele krajine. Pridobljene podatke sem obdelala in jih prikazala z pomočjo grafov.

Ključne besede: romski pomočnik, romski otroci, vloga, osnovna šola

ABSTRACT

In the present thesis, the role and duties of a Roma assistant in the first grade of primary school were researched. Since Roma assistants increasingly appear at schools and kindergartens, I decited to survey their role in the calssroom, the tasks they have in the classroom and also outside of it in the Roma settlements an whether they are and to what extent included in the calssroom work by teachers.

The thesis is divided into two parts: a theoretical and empirical one. In the theoretical part we learn about Roma, where they come from, their past and present living space and economic activities of Roma in the past. Additionally, we are encountered by the beginnnings of the education of Roma children; where, when and why the first problems of these children occur, and how to solwe the problems. Who and why is a Roma assistant needed is also described.

The empirical part contains the survey which was carried out by means of questionnaires distributed among the ten assistants in the Dolenjska and Bela krajina region in May 2015.

The acquired data was processed and then displayed by using graphs.

Keywords: Roma assistant, Roma children, a role, primary school

KAZALO

1 UVOD ... 1

2 KDO ROMI SO? ... 3

3 ROMI NA SLOVENSKEM ... 4

3.1 Prihod Romov na Slovensko območje ... 4

3.2 Jezik ... 5

3.3 Življenjski prostor ... 6

3.4 Velika naselja ... 7

3.5 Zaselki ... 9

3.6 Posamezni domovi ... 10

3.7 Starejše gospodarske dejavnosti Romov ... 11

3.8 Zaposlitev Romov danes ... 13

4 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ROMSKIH OTROK ... 14

4.1 Začetki vzgoje in izobraževanja Romov ... 14

4.2 Težave v vzgoji in izobraževanju Romov ... 15

4.3 Reševanje težav v vzgoji in izobraževanju Romov ... 16

4.4 Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji ... 17

4.5 Dopolnitev strategije 2004 ... 18

5 ROMSKI POMOČNIKI ... 20

5.1 Vloge in naloge romskega pomočnika ... 20

5.2 Delitev nalog Romskega pomočnika, glede na poklicni standard ... 21

6 EMPIRIČNI DEL ... 25

6.1 Opredelitev raziskovalnega problema ... 25

6.2 Razčlenitev raziskovalnega problema ... 26

6.3 Raziskovalna metoda ... 27

7 ZAKLJUČEK ... 38

8 VIRI IN LITERATURA ... 39

9 PRILOGE ... 43

KAZALO SLIK

Slika 1: Zastava in grb Romov (Flag of the Romani people, 2015) ... 3

Slika 2: Naselja Romov v Sloveniji (Tancer, 1994). ... 5

Slika 3: Del romskega naselja Žabjak (arhiv Mržljak, 2014). ... 8

Slika 4: Romsko naselje Lokve (arhiv Mržljak, 2014) ... 9

Slika 5: Romsko naselje Kanižarica (arhiv Mržljak, 2014) ... 10

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Romski pomočnik skupaj z učiteljico sodeluje na govorilnih urah in roditeljskih

sestankih ... 28

Graf 2: Romski pomočnik aktivno sodeluje pri opisnem ocenjevanju romskih otrok ... 29

Graf 3: Ob vstopu v 1. razred večina romskih otrok ne govori slovenskega jezika ... 29

Graf 4: Na šolah kjer imajo romske pomočnike, romski otroci redno obiskujejo pouk... 30

Graf 5: Romski pomočnik ima povezovalno vlogo med starši in učitelji ... 31

Graf 6: Romski pomočnik ima povezovalno vlogo med romskimi učenci in ostalimi učenci . 32 Graf 7: Vloga romskega pomočnika je pomagati romskim otrokom v 1. razredu pri komunikaciji z drugimi otroci v razredu ... 32

Graf 8: Vloga romskega pomočnika je pomagati romskim otrokom v 1. razredu pri razumevanju učne snovi ... 33

Graf 9: Ostalim otrokom v razredu in učiteljem pomaga razumeti romsko kulturo in njihov način življenja ... 33

Graf 10: Vloga romskega pomočnika je pomagati romskim otrokom v 1. razredu pri razumevanju pravil in hišnega reda ... 34

Graf 11: Komunikacija med romskim pomočnikom in romskimi otroci pri pouku najprej poteka v romskem jeziku in pozneje večinoma v slovenskem jeziku ... 35

Graf 12: Komunikacija romskega pomočnika s starši romskih otrok poteka v večini primerov v romskem jeziku ... 36

1 UVOD

Romi so med nami prisotni že od 14. stoletja, ko so se začeli naseljevati predvsem v krajih, ki so bili blizu sosednjih držav in pokrajin. Dandanes imamo avtohtone romske prebivalce v dvanajstih občinah po Sloveniji. Rome pri nas delimo v tri skupine in sicer: belokranjski in

dolenjski Romi, prekmurski Romi ter gorenjski Romi (Štrukelj, 1980).

Z preseljevanjem Romov na Slovensko ozemlje, se z tem pojavijo tudi težave v vzgoji in izobraževanju romskih otrok. Tancer (2003) zapiše, da so za učenčevo okolje pomembni delovni pogoji. Tako lahko učenčevo domače okolje lahko deluje na učenca zaviralno ali vzpodbujevalno, ker bivalno okolje za romske učence predstavlja velik primanjkljaj, večini primerov domače okolje na romskega učenca deluje zaviralno (prav tam). Ob vseh problemih, ki pestijo romske otroke pri normalnem šolanju pa velik problem predstavljajo tudi jezikovne težave s katerimi se romski učenci srečajo že v vrtcu ali najnižjih razredih osnovne šole, saj imajo učenci največ težav prav z slovenskim jezikom (Tancer, 1994). Glede na vse težave, ki pestijo romske učence že v prvem razredu osnovne šole, je bilo v zadnjih letih na področju vzgoje in izobraževanja izvedenih kar nekaj aktivnosti, ter napisanih gradiv in dokumentov, ki se navezujejo na vzgojo izobraževanje Romov. Eden izmed najpomembnejših dokumentov je Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji 2004, ter njena dopolnitev Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji 2011. Ena izmed najpomembnejših rešitev, ki jih je komisija za pripravo Strategije navedla, je tudi romski pomočnik (prav tam). Romski pomočnik ima pri svojem delu več nalog, saj sodeluje z otrokovo učiteljico in šolo, je velika povezava med otrokovimi starši in šolo, ter predstavlja velik most med romskim otrokom ter učiteljico in ostalimi otroci v njegovem okolju (skupajdoznanja.si, 2015). Delo romskega pomočnika poteka na treh nivojih in sicer na nivoju oddelka, na nivoju šole ter na nivoju romske skupnosti (Strategija vzgoje in izobraževanja…,

2004).

V teoretičnem delu diplomske naloge, bom predstavila Rome in njihovo življenje, začetke izobraževanja Romov pri nas, ter prve težave, ki se pojavijo v izobraževanju Romskih otrok, kako v Sloveniji rešujemo težave v izobraževanju Romov ter kakšno vlogo in pomen ima romski pomočnik pri izobraževanju romskih otrok. V empiričnem delu, pa bom raziskovala kakšna je sploh dejanska vloga romskega pomočnika v prvem razredu osnovne šole, kakšne naloge ima romski pomočnik, kako in predvsem v kakšnem jeziku poteka komunikacija med

otrok. Zanima pa me tudi mnenje kako so romski pomočniki sprejeti med drugimi sodelavci na šoli, ter ali se je in zakaj se je povečal obisk pouka romskih otrok od uvedbe romskega pomočnika v razredu.

2 KDO ROMI SO?

Romi oz. Cigani, so ljudstvo, ki je zapustilo svojo matično pradomovino Pandžabi v Indiji in so vse od takrat večni potniki in v večini primerov odrinjeni na rob družbe. Naseljeni so tako rekoč po celem svetu. Kar jih najbolj povezuje je njihov jezik in kultura. Že v preteklosti so pritegnili veliko pozornosti nase z svojo drugačnostjo, in tako je še danes (Tancer, 1994).

Oznaka Cigan, se v današnjih časih opušča, saj se jo še danes šteje za diskriminatorično (Schnabl, 1998). »Nadomešča jo ime Rom, ki v romskem jeziku pomeni poročenega moškega in hkrati človeka« (Wikipedia.org, 2015). 1971 je pomembna prelomnica za Rome, saj je bil v Londonu organiziran prvi svetovni kongres Romov. Na kongresu so bili sprejeti zastava in grb, himna, ustanovljena je bila Mednarodna romska organizacija in poenotilo se je ime njihovih pripadnikov z imenom Rom (Tancer, 1994).

Slika 1: Zastava in grb Romov (Flag of the Romani people, 2015)

»Zeleno-modra romska zastava z kolesom in šestnajstimi prečniki. Zelena simbolizira prostranstvo narave in svobodo gibanja. Modra simbolizira neskončno nebo. Kolo v sredini zastave pa večno potovanje romskega naroda« (Cigler, 2006, str. 66).

3 ROMI NA SLOVENSKEM

3.1 Prihod Romov na Slovensko območje

Gruden, Valvasor, Fabjančič in drugi pisci, ki so odkrivali poselitev Romov v slovenski prostor, so se morali opirati predvsem na arhivska gradiva. To so razne darilne listine in vpisi v cerkvenih matičnih knjigah. Škofijska sodna kronika iz Zagreba leta 1387 omenja »Cigana iz Ljubljane«, kar je zelo pomemben podatek saj z njim potrjuje navzočnost Ciganov v Sloveniji že v 14. stoletju (Štrukelj, 1980). To posebno etnično skupino so tedaj poimenovali Cigani, vse do 1. Romskega kongresa v Londonu, ko Cigane preimenujejo v Rome (Obreza, 2003).

Omembe Ciganov na Slovenskem ozemlju so od 17. stoletja naprej določnejše, saj so od takrat ohranjeni mnogi zapisi, predvsem sodne listine, okrožnice in odredbe, ki so obravnavale problematiko Ciganov. Kraji na našem ozemlju, v katerih so v tistih časih ostali Cigani, so bili predvsem kraji, ki so bili blizu sosednih pokrajin in držav, v katerih je bilo veliko več Ciganskega prebivalstva. Največji dotok Ciganov na naše ozemlje je bil iz severovzhodne strani, katerih družine so se naselile v obmejnih krajih naše dežele. Glede na druge jugoslovanske in evropske dežele, pa so bili Cigani pri nas maloštevilni (Štrukelj, 1980). V sedanjih občinah po Sloveniji je 12 občin v katerih so avtohtoni romski prebivalci.

To so občine: Lendava, Murska Sobota, Brežice, Črnomelj, Grosuplje, Kočevje, Metlika, Krško, Novo mesto, Trebnje, ter Jesenice in Radovljica (Tancer, 1994). V Sloveniji naj bi po ocenah živelo med 7.000 in 10.00 Romov. Od tega največ na Dolenjskem, v Beli krajini, Prekmurju in Posavju. 3246 prebivalcev se je pri popisu prebivalstva leta 2002 opredelilo za pripadnike romske skupnosti, romski jezik pa je kot svoj materni jezik navedlo 3834 oseb (Horvat Muc, 2011).

Ločimo tri skupine Romov in sicer po krajih oziroma pokrajinah v katerih so se naselili. To so:

- dolenjski in belokranjski Romi (priselili so se iz Bosne in Hrvaške);

- prekmurski Romi (priselili so se iz Madžarske);

- gorenjski Romi (priselili so se iz Nemčije in Avstrije).

Vsako romsko skupino loči narečje, saj nobena od njih, ne govori istega (Štrukelj, 1980).

Slika 2: Naselja Romov v Sloveniji (Tancer, 1994).

3.2 Jezik

Tako kot ločimo oz. delimo Rome v tri skupine, glede na pokrajine v katerih so naseljeni pri nas, tako tudi romski jezik, »Romani čhib« ločimo po narečjih. Delimo jih v tri narečne skupine:

- dolenjska in belokranjska skupina ima narečje hrvaških Romov;

- prekmurska skupina ima narečje madžarskih Romov;

- gorenjska skupina ima narečje avstrijskih Romov (Sinti) (Horvat Muc, 2011).

Glede na to, da je romski jezik razdeljen na več narečij, raziskovalci ugotavljajo, da se zaradi tega romske skupine med seboj težko razumejo. Jezikovne razlike pri Romih na Slovenskem najdemo predvsem v izgovorjavi in ne v besedoslovju. Glede na to da so se v zadnjih petnajstih stoletjih Romi razširili po celem svetu, je težko najti državo v kateri ne bi bilo Romov in z tem tudi njihovega jezika. Romi se zelo veliko pogovarjajo v romskem jeziku. V večini primerov zato, da jih druge ne bi razumeli, kaj in o čem se pogovarjajo med seboj (Horvat Muc, 2011).

3.3 Življenjski prostor

Ne prijateljski odnosi domačinov do priseljencev, so se začeli kazati že zelo zgodaj, saj niso odobravali njihovega posebnega načina življenja. In tako so se Romi začeli naseljevati ločeno od domačinov. Sedaj v vseh naših pokrajinah srečujemo velika romska naselja, ki se nenehno spreminjajo in nastajajo tudi nova (Štrukelj, 2004). Prve stavbe v katerih so živeli, so bile spletene iz vrbovja in pomazane z blatom. Gradili so si hiše iz lesa. Tisti, ki so imeli stanovanjske hiše so bile le-te zgrajene enolično, brez pravih oken, strehe in stropa. Streho so pokrivali z slamo ali travo, šele pozneje s strešno opeko (Šiftar, 1970). Dan danes so gradnje še vedno zelo različne. Najdemo veliko lesenih barak, ki so bile pozneje dozidane, precej manjših zidanih hiš, veliko pa jih je naseljenih tudi v industrijske zabojnike, ki so v večini primerov obiti z lesom ali imajo narejen nadstrešek. Tako lahko glede na bivalne razmere Rome v Sloveniji razdelimo v tri skupine:

1. Romi z visoko stopnjo kulture bivanja. Romi, ki živijo v stanovanjskih blokih, v lastnih zidanih hišah, ki so izven romskih naselij ali pa živijo v romskih naseljih, ki so dobro razvita.

2. Romi z nižjo stopnjo kulture bivanja. Romi, ki živijo v romskih naseljih, ki so strjena.

Hiše so eno- ali dvo-prostorne, »cimprane« in/ali lesene.

3. Romi z najnižjo stopnjo kulture bivanja. Ti Romi živijo na periferijah vaških skupnosti, v izolatih. To so temni, higiensko zanemarjeni, vlažni prostori brez urejenih sanitarij (Horvat, 1999).

Zupančič (2006) opozarja, da imajo Romi vrsto problemov zaradi lokacije, izgleda, gradbene strukture, komunalne ureditve naselij...ipd, ter da so bivalni problemi v veliki meri izhodišče veliko drugih težav, predvsem na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenih storitev in skratka dostopa do vključevanja v slovensko družbo na različnih področjih. Meni, da so velikokrat prav neustrezne bivalne razmere tiste, krive za poznejši neuspeh v življenju Romov (prav tam).

Nekatere občine se z pomočjo ministrstva dobro trudijo rešiti bivalne probleme. Ministrstvo za gospodarstvo, je preko razpisov leta 2002 sofinanciralo občinske romske projekte za infrastrukturo romskih naselij (voda, elektrika, kanalizacija, poti v naseljih ipd.) občinam Dobrovnik, Kuzma, Tišina, Murska Sobota, Lendava, Turnišče, Črenšovci, Semič in

Črnomelj (Poročilo o položaju Romov…2004). Tako je naselje Sovinek v občini Semič leta 2007 dobilo vodovod. V občini Črnomelj imajo vsa romska naselja urejen vodovod (razen ene posamezne romske hiše v Ručetni Vasi, kjer jemljejo vodo iz vodnjaka), ter električno napeljavo (razen ene barake v vasi Cerkvišče) (Analiza položaja Romov v…2011). V občini Novo mesto je občina leta 2008 zgradila kanalizacijo v romskih naseljih Šmihel in Brezje.

Vse do tedaj so bili prebivalci teh naselij prepuščeni lastni improvizaciji. V letih 2009 in 2010 je občina investirala v cestno infrastrukturo – ureditev dovoznih poti, asfaltiranje… V vseh romskih naseljih v novomeški občini imajo urejen odvoz komunalnih odpadkov (Osnutek strategije reševanja…2013).

3.4 Velika naselja

Prekmurje

Štrukelj (2004) navaja, da je eno prvih večjih romskih vasi v Prekmurju nastalo na ozemlju vasi Černelavci, kjer je bila najprej naseljena samo ena romska družina na koncu vasi. Z preseljevanjem in naseljevanjem se je naselje začelo širiti in ker je naselje kmalu postalo pretesno, so se nekatere družine začele naseljevati na zemljišču, ki je še vedno del vasi Černelavci, leži pa na obrobju polj mesta Murska Sobota. To naselje se imenuje Pušča in je največje romsko naselje v Sloveniji. Prve hiše v Pušči so bile več prostorne, za temi hišami so si sinovi starejših Romov gradili stanovanja, ki so bila v večini primerov enoprostorna. Imeli so tudi skupna stranišča. Ker je bilo zaradi priseljevanja in naraščanja romskega prebivalstva vse manj prostora, zemlje pa ni bilo mogoče več dobiti, so postavljali hiše kakor je bilo pač mogoče in nenačrtno. V enem domu je stanovalo tudi do pet družin. Do večjih sprememb pride v 20. stoletju, ko so nekateri domovi postali bolj sodobni, številni vaščani Pušče pa se zaposlujejo, tisti z skromnimi dohodki stare domove samo obnavljajo (prav tam). Pušča je bila dolga leta del Černelavcev, vse dokler se njeni prebivalci niso na referendumu leta 1998 odločili, za ustanovitev samostojnega naselja in lastne krajevne skupnosti. To je bilo uradno razglašeno leta 2002. Leta 1962 je Pušča dobila svoj romski otroški vrtec, kar je precej pripomoglo k izobrazbeni strukturi Romov iz Pušče saj se je začela dvigovati (Pojbič, 2011).

Med večja naselja v Prekmurju štejemo še naselja v Zenkovcih, romsko naselje Petroči in naselje, ki se razprostira na zemljiščih vasi Borejci in Vanče vasi (Wikipedia.org., 2015).

Dolenjska in Bela krajina

Največja skupina Romov na Dolenjskem živi v romskem naselju z imenom Žabjak. Živijo na zemljišču, ki je krajevna lastnina. Naselje je zelo blizu mestnega smetišča in veterinarske jame, zato je kraj za naselitev neprimeren (Štrukelj, 2004). Romi na Dolenjskem večinoma živijo v bivališčih, za katera nimajo gradbenega dovoljenja, zato so še dandanes brez elektrike in vode, katero dobivajo iz raznih potokov, javnih mest kot so bencinske črpalke, pokopališča in podobno (Amnesty.si, 2015).

Slika 3: Del romskega naselja Žabjak (arhiv Mržljak, 2014).

Za največje romsko naselje v Beli krajini se šteje naselje Lokve pri Črnomlju. Naselje sodi med mlajša romska naselja, saj se je začelo razvijati v 20. stoletju. Naselje se nahaja ob glavni cesti, ki vodi iz Črnomlja proti Semiču oziroma Novemu mestu. Je eno najpomembnejših romskih središč v Beli krajini (Štrukelj, 2004). V občini Črnomelj živi približno 500 Romov, v občini Metlika 250 in občini Semič okoli 200 Romov, kar je skupno skoraj 1000 Romov ali 250 romskih družin (Urh, 2003).

Slika 4: Romsko naselje Lokve (arhiv Mržljak, 2014)

3.5 Zaselki

V velikih naseljih se življenje izboljšuje hitreje kot v zaselkih. Nekateri zaselki so preveč oddaljeni od mestnih središč, zaradi tega Romi ne morejo dobiti zaposlitve, spet drugi imajo le starejše prebivalce. Po vsem Prekmurju najdemo manjše romske zaselke, posebno veliko jih je na Goričkem. V romskih zaselkih v Prekmurju živi od šest pa do dvanajst družin.

Zaselke, ki so starejšega izvora in so nastali po drugi svetovni vojni najdemo na Dolenjskem.

Romski zaselki v Beli krajini so ugotovljeni ob koncu 20. Stoletja. Najpomembnejši in najstarejši romski zaselek v Beli krajini je Kanižarica pri Črnomlju. Prva rodbina Hudorovič se je naselila v zgradbi, ki je bila opuščena kmečka hiša ob cesti Črnomelj-Vinica. Vselitev v prazno kmečko hišo se ni zgodila samo enkrat. Romske družine so imele priložnost dobiti več takih stanovanj, ker se je veliko belokranjskih ljudi izselilo v Ameriko in so hiše ostale

družine. Romske družine, ki so bile stalno naseljene, so poleti živele v šotorih, pozimi pa v lesenih kočah. Čez nekaj časa se je zaselek povečal in postal naselje, ki je središče vseh belokranjskih Hudorovičev (Štrukelj, 2004).

Slika 5: Romsko naselje Kanižarica (arhiv Mržljak, 2014)

V Beli krajini najdemo še veliko takšnih zaselkov: Svržaki, Dobravice, Gavgen hrib, Coklovec pri Semiču, zaselek pri vasi Gradac in Drenovec (Štrukelj, 2004).

3.6 Posamezni domovi

Značilno bivališče Gorenjskih Romov (Sintov) pri nas nekoč, je bil vagon. Vagon je bil preprost z enim ali dvema oknoma, v notranjosti so imeli eno veliko ležišče, štedilnik in omaro. Tako so živeli do 70. leta 20. stoletja, dokler niso občine poskrbele, da so se Sinti iz vagonov preselil v barake ali socialna stanovanja. Dan danes so si zelo redki zgradili svoje hiše, najraje živijo izven naselij. Tisti, ki živijo v stanovanjih v blokovskih naseljih pa se vedno bolj vključujejo v večinsko družbo (Rogelj Škafar, 2013).

V Sloveniji naselja romskih družin najdemo predvsem ob robu gozda, na koncu vasi…vedno pa so ločena od domačih naselij. In tam so še dan danes. Dan danes se mnoga bivališča starejših in mlajših romskih naseljencev še vedno razlikujejo od bivališč domačinov. Iz tega lahko sklepamo, da so romska naselja še vedno izolirana, kar priča, da ljudje še vedno niso

zaželeni med drugimi domačini. O tem govorijo tudi razna imena, ki označujejo naselja teh ljudi »Ciganska vas« ali »pri Ciganih« (Štrukelj, 2004).

3.7 Starejše gospodarske dejavnosti Romov

Kakšne poklice so imeli Romi in z kakšnimi gospodarskimi dejavnostmi so se ukvarjali v preteklosti je podrobnejše opisala Štrukelj v svoji knjigi Tisočletne podobe nemirnih nomadov (2004).

Izdelovalci svedrov

Tukaj govorimo o poklicni skupini Romov svedrarjev, katerih izdelki so bili svedri raznih velikosti. Romi svedrarji pripadajo rodbini Olah in delajo svedre le še priložnostno, saj so se oprijeli drugih opravil (Štrukelj, 2004).

Mojstri ilovnatih in cimpranih hiš

Za to delo, so Rome najemali predvsem kmečki gospodarji, kateri so jim ponujali celo aro, da jim naredijo blatno steno pri hiši. Z tem premazom je bila hiša toplejša in zavarovana pred zamakanjem. Pred drugo svetovno vojno, so tudi romske žene hodile mazat peči znotraj. Ne glede na to, da je bilo delo zelo umazano so ga Romi radi delali, saj so veliko zaslužili (Štrukelj, 2004).

Kovači

Zelo pomembna pri Romih je kovaška obrt. Ta poklic je med Romi po svetu razširjen še danes. V 19. Stoletju in v začetku 20. stoletja so bile družine Romov kovačev številne v Beli krajini in na Dolenjskem. Kovali so predvsem ročno poljsko orodje. Danes najdemo maloštevilne kovače, saj ta obrt pri Romih izumira. Najdemo lahko le še starejše kovače, saj gredo njihovi sinovi raje delati kaj drugega. Kovaštvo je edini od poklicev, ki ga lahko zasledimo povsod kjer so se naselili Romi (Štrukelj, 2004).

Brusači-žlajfarji

Brusači Romi se na Dolenjskem niso naselili. Najbolj pogosti so bili v Prekmurju. Delo brusačev je bilo povezano z veliko potovanji po daljnih in bližnjih krajih, ni bilo pa naporno delo. Svoje može so redno spremljale tudi žene, ki so skrbele za hrano in zbiranje predmetov,

ki so jih ljudje dali v popravilo. Dandanes še redko kje najdemo roma brusača. Tisti, ki pa se še ukvarjajo z tem delom, so zelo vešči (Štrukelj, 2004).

Drobilci kamenja

Ročno drobljenje kamenja je bilo delo, ki so se ga poprijeli Romi še v 19. Stoletju. V tridesetih letih 20. stoletja, so Romom občine na Dolenjskem pospešeno iskale delo v kamnolomih. Ta zaposlenost je bila le začasna. Ker so zaradi dela Romi mogli kraje večkrat menjavati, so se morali prav zaradi tega seliti iz kraja v kraj. Delavec je mogel biti pri delu spreten z kladivom in dolenjski Romi so bili pri tem zelo dobri delavci. Dandanes mlajši rod Romov odklanja delo v kamnolomih, saj mislijo da je manjvredno (Štrukelj, 2004).

Pletarji

Obrtna dejavnost pletarjev se je razvila le pri Romih v enem naselju in je med današnjimi Romi še razmeroma mlada. To je bilo naselje Borejci v Prekmurju. Dejavnost se je bolj razvila šele v 20. stoletju. Rom, ki je prvi začel z to obrtjo v naselju, se je pletenja naučil v zaporu in tako je naučil še vse druge, ko se je vrnil iz zapora. Največ dela z pletenjem so imeli, ko so pletli posode za podjetje iz Murske Sobote pred več leti. Še dandanes pletejo razne košare za perilo, košare za pse, košarice za cvetlične lončke, košarice za šampanjec…itd. (Štrukelj, 2004).

Prekupčevalci konj

Z prekupčevanjem konj na semnjih, so se največ ukvarjali dolenjski Romi v 19. stoletju. Z prekupčevanjem so lahko kar precej zaslužili, saj so bili zelo iznajdljivi. Na semnju so kupili mršavega konja za katerega so plačali zelo malo. Takega konja so imeli čez dan v taboru, ponoči pa so ga gonili na pašo na ozemlje, ki je pripadalo kakemu vaškemu kmetu. Ker je bil konj dobro hranjen in rejen so ga lahko po nekaj mesecih prodali za enkrat večje denarje, kot so ga kupili. Med današnjimi Romi na Dolenjskem se je število lastnikov konj in prekupčevalcev znatno zmanjšalo (Štrukelj, 2004).

Druge dejavnosti

Romi so po vsem svetu znani po beračenju. Ko omenimo to pomembno opravilo, pri tem mislimo predvsem na romske žene. Rominje navadno hodijo okoli z otrokom na hrbtu ali v

naročju, po navadi je otrok pomanjkljivo oblečen. Če nima svojih otrok, vzame seboj drugega. Zjutraj odide domov pa se vrne v poznih popoldanskih urah. V zadnjih letih se je te dejavnost zelo zmanjšala, zlasti pri Romih v Prekmurju. Družine so si toliko opomogle, da jim več ni treba prositi, saj se saj en družinski član zaposli. Beračenje je še vedno mnogo bolj razširjeno na Dolenjskem in Gorenjskem, ker je posebno pri revnih družina še vedno zaslediti beračenje. Prav tako so Romi izvirni kot zbiralci. Na nedovoljeni način so si blago priskrbeli predvsem Prekmurski Romi, ne blizu svojega bivališča ampak v oddaljenem kraju. Dolenjski Romi, pa so si prilastili tujo stvar v neposredni bližini svojega bivališča in so se nato premaknili v drugi kraj. V Prekmurju je bila celo organizirana skupina, ki se je ukvarjala z krajami in vlomi. Največkrat se je to dogajalo, ker se niso hoteli zaposliti. Nekaj takih skupin smo lahko našli še po 2. svetovni vojni. Pri Romih je bilo in je še vedno razširjeno vedeževanje iz kart. Po navadi so to delale romske ženske. Ukvarjale so se tudi z ročnimi deli, kar še vedno lahko najdemo pri nekaterih romskih ženskah v Beli krajini (Štrukelj, 2004).

3.8 Zaposlitev Romov danes

Kot v svojem e-gradivu navaja ZIK Črnomelj, je eden največjih problemov pri visoki brezposelnosti Romov v njihovi nizki izobrazbi. Zaposlenih Romov je cca. 2 %, nezaposlenih pa kar 98 %. Del njih živi od socialne podpore države, del pa se jih ukvarja z nabiranjem gozdnih sadežev, odpadnih surovin…ipd (zik.tpsola.com, 2015). Možnosti za zaposlovanje Romov pri nas potekajo v okviru zaposlitvenih programov ali v okviru programov za spodbujanje enakih možnosti, ki so namenjeni pripadnikom ranljivih skupin. Lahko se vključijo tudi v program aktivne politike zaposlovanja, ki ga izvaja zavod za zaposlovanje, ki omogoča, da tudi Romi dobijo možnost, da se usposobijo za delo. Največ se jih vključuje v proces formalnega izobraževanja dokončanje osnovne šole, programe institucionalnega usposabljanja in programe javnih del. To so programi, ki se izvajajo z ciljem aktiviranja brezposelnih oseb ter z namenom socializacij, pridobivanja novih znanj in razvoj delovne sposobnosti. Vsi programi so financirani z strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V evidenci brezposelnih oseb na Zavodu za zaposlovanje, se vodi le tiste Rome, ki se opredelijo kot Romi. Romi, ki nimajo zaposlitve, so zaradi nizke izobrazbe in odklonilnega odnosa delodajalcev, v večini primerov dolgotrajno brezposelni (Klopčič, 2012). Urh (2003) v svoji študiji primera ugotavlja, da sta za visoko nezaposlenost Romov v Beli krajini dva razloga. Prvi je izjemno nizka stopnja izobrazbe, saj večina Romov nima dokončanih niti pet

zgoditi, da Romov ne zaposlijo zaradi njihovega »romskega« priimka, izgleda ipd. Nekateri Romi, se vključujejo v javna in sezonska dela, vendar je količina teh odvisna od občine, če se prijavi na razpisana sredstva za zboljšanje položaja Romov (prav tam).

Rudaš (2003) opozarja, kako pomembno je, da si Romi danes poiščejo zaposlitev oziroma se vključujejo v razne programe za zaposlitev Romov, saj je brezposelnost v veliki večini kriva za visoko revščino romske populacije, kar negativno vpliva tudi na njihovo izobrazbo in normalno vključevanje v večinsko družbo (prav tam).

4 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ROMSKIH OTROK

Vzgoja in izobraževanje sta ključnega pomena v socializaciji vsakega človeka in imata velike posledice za nadaljnje življenje. Reševanja vseh problemov, ki se pojavijo v vzgoji in izobraževanju se je potrebno lotiti zelo načrtno in previdno; toliko bolj pa je to pomembno pri Romih, saj se še vedno težko integrirajo v našo družbo. Največ težav se pojavi pri jeziku, saj ga mnogi pred vstopom v šolo ne obvladajo. Težave pa se kažejo tudi zaradi slabih bivanjskih in socialnih razmer (Jezernik, 2006). Tudi zaradi tega, se do Romov še vedno gojijo predsodki, saj se ljudje zanašajo na njihove stereotipe in njihovo drugačno kulturo, ki jo večina opredeljuje kot drugačni način življenja (nomadstvo) in že v naprej predpostavljene rasne značilnosti, kot so neprijeten vonj, intelektualna oviranost, …(Urh, 2012). Štremfelj in Klemenčič (2011) navajata in pripisujeta velik pomen spoznavanju drugih, različnih kultur znotraj države, pri katerih imajo šole pomembno vlogo. Tako je pomembno, da se tudi ne romski otroci poučijo o življenju Romov in njihovih navadah, saj bodo tako lažje navezali stik eden na drugega (prav tam).

4.1 Začetki vzgoje in izobraževanja Romov

Kot navaja Tancer (1994) o vzgoji in izobraževanju Romskih otrok pred drugo svetovno vojno skoraj da ni mogoče najti nobenih zanesljivih podatkov. Da je nekaj romskih otrok tisti čas res obiskovalo šolo, pa še to ne redno, lahko sklepamo le iz kakšnega zapisa iz dnevnega časopisa (prav tam). Iz tega lahko sklepamo, da takrat šole in druge izobraževalne ustanove, niso posvečale posebne pozornosti romskim otrokom, njihovemu neznanju jezika, ne rednemu obiskovanju pouka in podobno. Od leta 1945 do leta 2004 se je problematika v izobraževanju Romov reševala na več načinov. Ta časovni interval je razčlenjen na tri obdobja:

1. Do leta 1970 ni bilo nikakršnih zapisov ali evidence koliko romskih otrok je bilo vključeno v osnovnošolsko izobraževanje in kakšen je bil njihov uspeh. Tudi zakonodaja jih ni zavezovala k šolski obveznosti (Klopčič in Polzer, 2003).

2. Od leta 1970 do leta 1990 je značilno, da se je začelo spremljati vključevanje in napredovanje romskih učencev. Leta 1987 je bila predstavljena študija »Vzgojni in učni dosežki učencev Romov v slovenskih osnovnih šolah v šolskem letu 1986/87«, ki je bila celostni prikaz osnovnošolskega izobraževanja Romov (Klopčič in Polzer, 2003).

3. Od leta 1990 naprej se je začel bistveno drugačen pristop. Leta 1991 so bila predpisana »navodila za prilagajanje programa OŠ za romske učence«, ki so bila leta 2000 spremenjena in prilagojena za devetletno osnovno šolo. Leta 1993 so bili sprejeti normativi za »oblikovanje romskega oddelka na osnovni šoli, ki je 16 učencev, normativ za oblikovanje oddelka, v katerem so najmanj trije romski učenci, pa je 21 učencev« (Klopčič in Polzer, 2003).

V Sloveniji so snovalci sistema vzgoje in izobraževanja namenili posebno pozornost prav zagotavljanju enakih možnosti. Sem poleg učencev z posebnimi potrebami, revnimi učenci spadajo tudi pripadniki manjšinskih etičnih skupin (Gomboc Mrzlak, 2009). Kot je navedeno v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji in spada tudi med splošne cilje vzgoje in izobraževanja, je zelo pomembno »Zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje vsakega posameznika (ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost, svetovnonazorsko pripadnost in telesno ter duševno konstitucijo), ter nudenje ustrezne pomoči« (Krek in Metljak, 2011, str. 16).

4.2 Težave v vzgoji in izobraževanju Romov

Glavna vzroki za neredno obiskovanje šole so bili, da naj romski otroci ne bi imeli doma najosnovnejših pogojev za učenje, primanjkovanje obleke in šolskih potrebščin. Največja težava z katero so se romski otroci spoprijemali, in se še danes, pa so hude jezikovne težave.

Pri tem jim niso mogli pomagat in jim še sedaj ne morejo, niti učitelji, saj jezika Romov ne obvladajo. Zaradi pojavljanja takšnih težav, se je pojavila ideja, da bi bilo potrebno pripraviti priročni slovar. Do realizacije slovarja je prišlo leta 1987, vendar zaradi treh narečnih skupin Romov pri nas, ni bilo mogoče pripraviti enotnega romsko-slovenskega slovarja (Tancer,

domačega okolja, nizkega kulturnega standarda doma (radio, televizija, tisk), izobrazbene strukture staršev, saj jih večina nima dokončane osnovne šole, ter zaradi poklicne strukture staršev romskih učencev (prav tam). V Prekmurju že več generacij Romov govori slovenski jezik, živijo v urejenih bivanjskih razmerah, mnogi so zaposleni in svoje otroke redno pošiljajo v šolo, medtem ko je na Dolenjskem drugače. Glede na uspešnost vključevanja Romov v Prekmurju, lahko sklepamo, da je inkluzija mogoča, vendar more bit pripravljenost za to na obeh straneh (Hrženjak, 2002).

Veliko težav se je pojavljalo tudi, ko so se v šoli začeli uveljavljati »posebni oddelki«

oziroma, ko se je na podlagi nezadostnih izobrazbenih uspehov ali rezultatov testiranja umskih sposobnosti pred vstopom v šolo, romske otroke pošiljalo v »posebno šolo«. V teh oddelkih in šolah, se romski otroci pogosto zavedajo negativne identitete in je to za otroka pogosto travmatično (Macura-Milovanovič, 2006).

4.3 Reševanje težav v vzgoji in izobraževanju Romov

Na področju vzgoje in izobraževanja je bilo v zadnjih letih izvedeno kar nekaj aktivnosti, ter napisanih kar nekaj gradiv in dokumentov, ki se navezujejo na vzgojo in izobraževanje Romov. Naj omenim najpomembnejše od teh:

 Navodila za prilagajanje programa OŠ za romske učence (1991);

 razvojno raziskovalni projekt – Vzgoja in izobraževanje romskih učencev v osnovni šoli (Ministrstvo za šolstvo) (1992);

 v neposredni šolski praksi je sledilo preverjanje ustreznosti in učinkovitosti nekaterih organizacijskih oblik združevanja in didaktičnih postopkov z strani Zavoda za šolstvo RS, ter so tako pridobili temeljne vsebinske, organizacijske, didaktične in metodološke izkušnje za delo z romskimi učenci (1992-1994);

 navodila za izvajanje programa OŠ za učence Rome za 9-letno osnovno šolo (2000);

 Strategijo vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji 2004;

 Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji 2011 (dopolnitev k strategiji 2004);

 Zakon o osnovni šoli, zakon o vrtcih in zakon o romski skupnosti.

Zakon o osnovni šoli pravi : »Osnovnošolsko izobraževanje pripadnikov romske skupnosti v Republiki Sloveniji se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi« (Zakon o osnovni šoli, 2006, 9. člen), kar jih zavezuje, da devet let redno obiskujejo osnovno šolo, hkrati pa jim najpogosteje prinaša enakopravno sodelovanje v učnem procesu.

Zakon o romski skupnosti v RS celostno ureja položaj romske skupnosti v Sloveniji, določa skrb državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti pri uresničevanju posebnih pravic romske skupnosti, ureja organiziranost romske skupnosti na državni in na lokalni ravni ter financiranje. Zakon opredeljuje, da Republika Slovenija ustvarja pogoje in namenja posebno skrb za: (1) vključevanje pripadnikov romske skupnosti v sistem vzgoje in izobraževanja, za dvig njihove izobrazbene ravni in ustrezno štipendijsko politiko; (2) Na področju trga dela in zaposlovanja namenja posebno skrb spodbujanju zaposlovanja, poklicnemu izobraževanju in usposabljanju pripadnikov romskeskupnosti.; (3) ohranjanje in razvoj romskega jezika ter kulturno, informativno in založniško dejavnost romske skupnosti (Zakon o Romski skupnosti, 2007, 4. člen).

4.4 Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji

Eden od novejših mednarodno pravnih dokumentov, ki urejajo pravice manjšin Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, ki jo je z zakonom potrdil Državni zbor, vzpostavlja standarde, ki jim mora zadostiti tudi slovenski šolski sistem. Z tem je tako nastal eden najpomembnejših dokumentov, ki zajema reševanje problemov v vzgoji in izobraževanju Romov Strategija vzgoje in izobraževanje Romov v Republiki Sloveniji 2004 ter njena dopolnitev iz leta 2011, katerih temeljno načelo je načelo enakih možnosti. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov, je bila sprejeta maja in junija leta 2004, ko so jo potrdili strokovni sveti iz področja vzgoje in izobraževanja. Pri celotni pripravi je sodelovala in imela pomembno vlogo tudi Zveza Romov Slovenije. Strategija vključuje izhodišča, načela, cilje in rešitve za uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje. Je velik korak za vse nadaljnje sklepe in odločitve na področju vzgoje in izobraževanja Romov, ki vsebuje pregled in presojo dosedanjega stanja in ukrepov ministrstva, pregled nerešenih problemov in reševanje le-teh. Načela in cilji, ki so še upoštevani v tem dokumentu so:

 zagotavljanje vzgoje in izobraževanja, ki omogočata doseganje ciljev oziroma standardov znanja, ki so opredeljeni v kurikulu za vrtce in učnih načrtih;

 uveljavljanje pravice do ohranjanja spoštovanja romskega jezika in kulture v vzgoji in izobraževanju;

 vključevanje v večinsko družbo tako, da vzgoja in izobraževanje v kurikulu zagotavljata načela in vrednote enakosti v povezavi s socialno pravičnostjo (spopad s predsodki, spoštovanje druge kulture in jezika, približevanje univerzalni vrednotam);

 vključevanje v večinsko družbo, tako da vzgoja in izobraževanje v kurikulu zagotavljata načela in vrednote enakosti v povezavi s socialno pravičnostjo (prav tam, str. 6-7).

Kot najpomembnejše rešitve je delovna skupina za pripravo strategije navedla:

 zgodnje vključevanje romskih otrok v vzgojno-izobraževalni sistem;

 romski pomočnik;

 vsebinsko prilagajanje programov;

 stalno strokovno izpopolnjevanje in do izobraževalni programi za strokovne delavce;

 posebne oblike organizacije in materialni pogoji;

 ne segregacija in praviloma ne homogeni oddelki;

 vzpostavljanje zaupanja v šolo in odpravljanje predsodkov;

 romski učenci, kot etnična skupina, niso učenci z posebnimi potrebami;

 izobraževanje odraslih (prav tam, str.6-7).

4.5 Dopolnitev strategije 2004

Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji 2011 (v nadaljevanju:

Strategija 2011), je bila sprejeta z namenom, da dopolni in predlaga ustrezne rešitve in ukrepe, na podlagi pregleda in ocene uresničevanja določb, ki so bile ali niso bile izvedene iz Strategije 2004. Te rešitve in ukrepi naj bi omogočali uspešnejše vključevanje romskih otrok v vzgojo in izobraževanje, od vrtca pa vse do podiplomskega oziroma univerzitetnega izobraževanja. V Strategiji 2011 poudarjajo, da je uspešnost v izobraževanju romskih otrok odvisna tudi od ukrepov na drugih področjih: bivanjske razmere, zdravstvene razmere itd.

Strategijo je bilo potrebno dopolniti tudi zaradi dokumentov, ki se tičejo ureditve položaja romske skupnosti v Sloveniji in so bili sprejeti med letoma 2004 in 2010. Nekateri od teh dokumentov so: Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2010-2015, zakon o romski skupnosti v Sloveniji, zakon o vrtcih, zakon o osnovni šoli in podobno (prav tam).

Strategija 2011 da velik poudarek tudi na področja, ki jih Strategija 2004 in posebno obravnavala. To je predšolska vzgoja, srednješolsko izobraževanje in v manjši meri tudi univerzitetnega šolanja, šolanja na podiplomskem študiju in izobraževanje odraslih. Na področju predšolske vzgoje Strategija 2011 poudarja pomen postopnega vključevanja otrok v izobraževanje že pred vstopom v šolo, omogočanje enakih možnosti za vse predšolske otroke, za vse otroke, ki niso bili vključeni v predšolsko vzgojo pa mora biti obvezna vključitev v brezplačni program za pet let stare otroke, ki ima cilj učenje slovenščine kot prvega tujega jezika, gradnjo pozitivne samopodobe ter socializacijo (prav tam).

Eden glavnih ciljev Strategije 2011 je izboljšanje zgodnjega vključevanja otrok v vzgojno- izobraževalni sistem, in sicer otroka naj bi se vključilo v vzgojno-izobraževalni sistem najpozneje pri njegovem 4. letu oziroma vsaj 2 leti pred začetkom obveznega šolanja.

Največji problem, ki se tukaj pojavi je veliko nezaupanje staršev romskih otrok v vse vzgojno-izobraževalne ustanove. Strategija 2011 »poudarja, da je integracija nujna, vendar je v prvem koraku bolj pomembno, da se različne oblike predšolske vzgoje razvijajo tudi v naselju, saj se s tem dviguje socialni in kulturni kapital celotnega naselja, kar je za šolsko uspešnost izjemno pomembno. Pri tem se poudarja razvoj jezikovnih veščin (romski in slovenski jezik) ter socializacija znotraj izobraževalnih institucij« (Pregled aktivnosti državnih organov…2014).

Ministrstvo za šolstvo in šport namenja dodatna finančna sredstva za individualno ali skupinsko delo z romskimi učenci. Ministrstvo zagotavlja in nakazuje sredstva šolam, za nakup učnih pripomočkov, za stroške z ekskurzijami in raznimi dnevi dejavnosti, učbeniki za romske učence se zagotavljajo z pomočjo učbeniških skladov, šolam ki vključujejo romske učence je povišan regres za šolsko malico za polovično število vpisanih romskih učencev. Ni več homogenih oddelkov v z samimi romskimi otroci. V približno 40 vrtcev po Sloveniji so vključeni romski otroci, največ v Beli Krajini, na Dolenjskem, Štajerskem, Prekmurju in v Posavju. Od tega je največ romskih otrok integriranih v običajne skupine, malo v oddelke z samo romskimi otroci, samo ena enota vrtca pa vključuje le romske otroke. Rešitve, ki so zapisane v strategiji, so financirane oziroma se izvajajo v okviru raznih projektov. »Take rešitve so npr. vpeljava romskega pomočnika v vzgojno-izobraževalne zavode, priprava didaktičnih materialov, izvajanje projektov za preseganje stereotipov« (Nacionalni program…str. 13 ).

5 ROMSKI POMOČNIKI

Med najpomembnejšimi rešitvami v Strategiji vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji 2004 (v nadaljevanju Strategija 2004), najdemo romskega pomočnika (prav tam).

Preden so se začeli izvajati projekti, ki financirajo uvedbo in izobraževanj romskih pomočnikov, so bili le-te v šolah in vrtci zaposleni prek javnih del. Vse do leta 2008, ko se je začel izvajati projekt »Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje (UVRI)«, ki je zaposlil 31 romskih pomočnikov po celotni Sloveniji, trajal pa je do avgusta 2011. Projekt je bil izveden pod okriljem Zavoda za izobraževanje in kulturo Črnomelj (ZIK), s partnerskima organizacijama Pedagoškim inštitutom in Strokovno izobraževalnim centrom Ivana Bertonclja. Nato je bil od septembra 2011 do avgusta 2014 to projekt » Uspešno vključevanje Romov v vzgojo in izobraževanje II (UVRI II) «, ki je bil izveden iz strani Ljudske univerze v Kočevju z partnerji Zvezo Romov Slovenije, Univerzo v Ljubljani (FDV) ter Razvojno izobraževalnim centrom Novo mesto. Od avgusta leta 2014 pa vse do danes, pa je to projekt

»Skupaj do znanja«, ki ga izvaja Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). Projekt je namenjen »razvijanju in nadgradnji inovativnih in alternativnih oblik vzgojno- izobraževalnega dela za uspešnejše vključevanje otrok in učencev Romov v sistem vzgoje in izobraževanja« (Skupaj do znanja, 2015). Vsi projekti so financirani iz strani evropskega socialnega sklada. V sedanji projekt je vključenih 21 romskih pomočnikov, ki delujejo v 31 šolah in vrtcih po Sloveniji. Potrebno je omeniti, da zakonodaja še vedno ne določa romskega pomočnika v 1. razredu. Kakšna mora biti izobrazba romskega pomočnika, ni nikjer točno določeno. Vsi romski pomočniki imajo dokončano vsaj osnovno šolo. V okviru projekta, v katerega so trenutno vključeni, pa so vključeni tudi v program izobraževanja Predšolska vzgoja – srednje strokovno izobraževanje.Cilj je, da bi do konca projekta romski pomočniki tako pridobili V. stopnjo izobrazbe te smeri. Glavni poudarek je torej, da se romski pomočniki izobražujejo in ne kakšno izobrazbo so imeli na začetku (Uspešno vključevanje Romov…2011; Uspešno vključevanje Romov…2012; Ogrizek, osebna komunikacija, december 2014).

5.1 Vloge in naloge romskega pomočnika

Romski pomočnik ima pri svojem delu več vlog. Predstavlja osebo na katero se lahko romski otroci obrnejo, če imajo različne težave in tako posledično romski pomočnik sodeluje s strokovnimi delavci vrtca ali šole, ima pa tudi nalogo, da pomaga staršem romskih otrok pri

stikih z vrtcem ali šolo. Romski pomočnik predstavlja most med šolo (vrtcem) in romsko skupnostjo (skupajdoznanja.si, 2015).

 Komunicira v slovenskem in romskem jeziku/dialektu;

 neposredno sodeluje pri pouku otrok v dogovoru s strokovnimi delavci šole;

 pomaga učencem pri odpravljanju jezikovnih težav;

 pomaga učencem v podaljšanem bivanju in drugih oblikah bivanja v šoli pri domačih nalogah;

 ugotavlja potrebe otrok v zvezi z njihovim vključevanjem v okolje in jim pri tem pomaga;

 skrbi za vključevanje romskih učencev v pouk in za aktivno sodelovanje pri njem;

 spodbuja otroke k aktivnemu vključevanju v delavnice, k sodelovanju na prireditvah, igrah in drugih dejavnostih šole ter sodeluje pri tem;

 pomaga staršem oz. skrbnikom pri komunikaciji s strokovnimi delavci šole ali vrtca;

 komunicira s starši oz. skrbniki v slovenskem in romskem jeziku/dialektu;

 spodbuja romske starše oz. skrbnike k čim boljšemu sodelovanju s šolo/z vrtcem;

 motivira otroke in starše oz. skrbnike za redno prihajanje otrok v vrtec/šolo;

 predstavlja pomen vzgoje in izobraževanja za nadaljnje življenje in pridobitev poklica (projekt-uvrvi2.si, 2015).

5.2 Delitev nalog Romskega pomočnika, glede na poklicni standard

Analiza, načrtovanje in organizacija dela: Romski pomočnik sodeluje pri načrtovanju, organizaciji in pripravi lastnega dela: v sodelovanju z šolskim timom sooblikuje letno in dnevno organizacijo dela, pripravi delovne, učne in didaktične pripomočke ob pomoči strokovnih delavcev, v dogovoru z ostalimi učitelji (vzgojitelji) pripravi učilnico (igralnico), gradiva za izvajanje različnih dejavnosti, sodeluje z romskim koordinatorjem. Romski pomočnik pozna in razume načrt dela, osnove dela v timu, osnovne faze otrokovega razvoja ter njihove značilnosti, osnovne metode učenja in vzgoje, faze učnega procesa, delovne, učne in didaktične pripomočke ter njihovo vlogo v učnih in vzgojnih procesih, prepozna in pozna posebne potrebe romskih otrok in njihovih staršev v vzgoji in izobraževanju in pozna ter upošteva hišni red. Romski pomočnik sodeluje pri delu z romskimi otroci v osnovni šoli:

Njegova komunikacija poteka v romskem in slovenskem jeziku, v dogovoru s strokovnimi delavci šole (vrtca) aktivno in neposredno sodeluje pri pouku, romskim učencem pomaga pri odpravljanju jezikovnih težav, pri domačih nalogah pomaga učencem pri podaljšanem bivanju, ugotavlja potrebe romskih otrok pri vključevanju v okolje in jim pri tem pomaga, ter skrbi za vključevanje romskih učencev v pouk ter njihovo aktivno sodelovanje pri pouku. V oddelku vzpodbuja dvojezično kulturo ter romske učence, da se aktivno vključujejo v delavnice, prireditve, igre in druge dejavnosti šole, ter pri tem sodeluje tudi sam. Z učiteljem (vzgojiteljem) sodeluje pri pripravi in izdelavi vabil za roditeljske sestanke, katera so tudi v romskem jeziku, ter pri pripravi in organiziranju počitniških dejavnosti v okviru šole.

Romski pomočnik pozna kako se uredijo prostori za različne učne dejavnosti, pozna osnove sistema izobraževanja, ter druga učna gradiva in pripomočke, pozna različne oblike dejavnosti, ki se izvajajo v okviru šole, značilnosti romskih otrok, osnove nege in higiene ter tudi sam deluje urejeno. V procesu dela v oddelku skrbi, da so gradiva, prostori in oprema označeni dvojezično, pripravi in ponudi aktivnosti v prostem času znotraj romskega naselja, ustrezno uporablja in obvlada različne vrste komuniciranja. Romski pomočnik sodeluje s starši romskih otrok in s skrbniki otrok: jih motivira, da se redno udeležujejo roditeljskih sestankov in govorilnih ur ter drugih aktivnosti šole, motivira starše (skrbnike) ter otroke, da redno prihajajo v šolo, ter jim predstavlja pomen izobraževanja za nadaljnje življenje in otrokovo poklicno pot. Pomaga staršem (skrbnikom) pri komunikaciji z strokovnimi delavci ter z starši (skrbniki) komunicira v slovenskem in romskem jeziku in jih vzpodbuja k čim boljšemu sodelovanju z šolo. Seznanja jih s šolskim dnevnim redom na njim razumljiv način, zbira njihove predloge in mnenja, ter jih posreduje strokovnim delavcem. Romski pomočnik poudarja pomen zdravega načina življenja, vseživljenjskega učenja, aktivnosti v prostem času ter domačega učena za napredek pri šolskem delu (Poklicni standard, 2007).

Administrativna dela: Romski pomočnik pripravi poročilo o delu: izpolnjuje obrazce in piše poročila o svojem delu, zna poročati o svojem delu, pozna osnovne dokumentacije ki jih izdaja šola, vodi evidenco o prisotnosti romskih otrok pri aktivnostih ki se izvajajo v romskem naselju (Poklicni standard, 2007).

Zagotavljanje kakovosti: Romski pomočnik zagotavlja kakovost svojega dela: krepi most med starši romskih otrok, šolo (vrtcem), ter romsko skupnostjo. Krepi zaupanje staršev in otrok do šole (vrtca), sodeluje pri vrednotenju uresničevanja ciljev, ki so zadani, ter pri načrtovanju svojega izobraževanja in izpopolnjevanja znanja. Opozarja na probleme in išče rešitve,

pomaga oblikovati skupnost otrok ter multikulturno klimo, ki je zasnovana na razumevanju, sprejemanju ter spoštovanju različnosti in pomaga pri premagovanju predsodkov. Romski pomočnik pozna vlogo šole, osnove organizacije dela v šoli, pomen in osnovne načine evalvacije, značilnosti romske in slovenske kulture, ter jih tudi upošteva. Zna izbrati primeren način komunikacije pri reševanju problemov (Poklicni standard, 2007).

Varovanje okolja in zdravja: Romski pomočnik zdravje in okolje varuje: upošteva vsa navodila za zdravje in varnost pri delu, skrbi za varnost in zdravje otrok, otroke uči skrbi za okolje, ter pozna vsa potrebna priporočila in navodila za zdravje in varnost pri delu ter varovanje okolja (Poklicni standard, 2007).

Romski pomočnik svoje delo opravlja na več nivojih. To je nivo oddelka, nivo šole (vrtca) in nivo romske skupnosti (Strategija vzgoje in izobraževanja…2004).

1. Delo romskega pomočnika na nivoju oddelka

Romski pomočnik sodeluje v timu z učiteljico in učiteljico v podaljšanem bivanju (vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice). Sodeluje pri načrtovanju in analiziranju dela. Na podlagi dogovorov se vključuje v vse dejavnosti v oddelku. Po navodilih učiteljice (vzgojiteljice) pomaga otrokom v procesu učenja, pri premagovanju jezikovnih ovir, saj prevaja tako otrokom kot učiteljici (vzgojiteljici) in staršem.

Romski pomočnik po dogovoru z učiteljico (vzgojiteljico) skrbi, daje v oddelku prisotno tudi nekaj romske kulture in spodbuja dvojezično kulturo v oddelku Zagotavlja, da učiteljici (vzgojiteljici) prenese potrebne informacije, ki jih želijo otrokovi starši sporočiti (Strategija vzgoje in izobraževanja…2004).

2. Delo romskega pomočnika na nivoju šole (vrtca)

Romski pomočnik se vključuje v vsa strokovna in druga srečanja, kamor se vključuje učiteljica (vzgojiteljica), ter na vse sestanke, roditeljske sestanke, konference…

Vključuje se v vsa izobraževanje, ki se tičejo dela v oddelku. Posreduje vse potrebne informacije, ki so potrebne z vidika medsebojnega sodelovanja in organizacije dela v oddelku. Je glavna vez med starši ali romsko skupnostjo in šolo ali vrtcem (Strategija vzgoje in izobraževanja…2004).

3. Delo romskega pomočnika na nivoju romske skupnosti

Organizira razne dejavnosti v romski skupnosti, s katerimi naj bi povečal zanimanje za obiskovanje šole (vrtca). Zbira predloge in mnenja staršev. Starše obvešča o dogajanjih v šoli (vrtcu), jim bere razne informacije in starše obvešča, če otrok ne prihaja v šolo (vrtec). Pomaga pri komunikaciji staršev z učiteljico (vzgojiteljico) ali pri komunikaciji z vodstvom šole (vrtca). Sodeluje s predstavniki romskih in drugih organizacij, ki so z različnimi programi aktivne v skupnosti. Tesno sodeluje v strokovnem timu delavcev in z vodstvom šole (Strategija vzgoje in izobraževanja…2004).

Romski pomočnik mora poskrbeti za vsakodnevno prisotnost romske kulture in jezika na nivoju šole (vrtca) in pri tem mu morajo pomagati vsi učitelji na šoli oziroma vzgojitelji v vrtcu. Svoja opažanja glede potreb izobraževanja otrok in mladine v romski skupnosti analizira in jih posreduje šoli (vrtcu), ki na osnovi tega podrobneje proučijo problematiko in pripravijo primerne ukrepe. Pomaga romskim otrokom, ki imajo težave doma ali v šoli in ga napoti k osebi na šoli, ki mu lahko strokovno pomaga. S pomočjo strokovnih delavcev šole zbira informacije o možnostih izobraževanja in zaposlovanja v okolju in jih posreduje romski skupnosti (Strategija vzgoje in izobraževanja…2004).

6 EMPIRIČNI DEL

6.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Vzgoja in izobraževanje imata v današnjem času zelo velik pomen v socializaciji vsakega človeka in sta zelo pomembna za nadaljnje življenje vsakega posameznika. Problemov, ki se pojavijo v vzgoji in izobraževanju, se je treba lotiti zelo previdno in načrtno; toliko bolj je to pomembno pri Romih, ki se vedno težko integrirajo v družbo. Takšne težave se predvsem na Dolenjskem in v Beli krajini pojavljajo zaradi neurejenih življenjskih razmer Romov (Jezernik, 2006). V zadnjih letih se veliko piše in govori o vzgoji romskih otrok, kar je prav in potrebno, saj se uspehi romskih otrok izboljšujejo, imajo pa tudi boljše šolske pogoje in možnosti kot pred leti (Poklicno informiranje …, 2006). Ko je bila leta 2004 sprejeta Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji, je bilo izvedenih nekaj aktivnosti, med njimi tudi poklicni standard romski pomočnik v 1. razredu devetletne osnovne šole (Horvat Muc, 2011). Sicer romske pomočnike najdemo le v dveh dokumentih, to sta Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji iz leta 2004 in njena dopolnitev iz leta 2011. Med najpomembnejšimi rešitvami za izboljšanje izobraževanja Romov je delovna skupina za pripravo strategije vključevanja Romov v vzgojo in izobraževanje navedla romskega pomočnika. »Neznanje slovenskega jezika ter uspešno vključevanje otrok lahko odpravimo oziroma ublažimo tudi z uvedbo romskega pomočnika, ki bo otrokom pomagal prebroditi čustveno in jezikovno bariero in bo predstavljal neke vrste most med vrtcem oziroma šolo ter romsko skupnostjo« (Strategija vzgoje in izobraževanja Romov …, 2004, str. 7). V letu 2008/2009 se je v okviru projekta Uspešno vključevanje učencev Romov v sistem vzgoje in izobraževanja, ki je bil financiran s sredstvi evropskega socialnega sklada in ministrstva za šolstvo in šport, zaposlilo 31 romskih pomočnikov, vendar je treba poudariti, da je šlo le za projektno financiranje (Strategija vzgoje in izobraževanja Romov …, 2011). In tako je še danes, ko so romski pomočniki še vedno financirani le v okviru projektov. Trenutno je to projekt »Skupaj do znanja – Uresničevanje ciljev strategije vzgoje in izobraževanja Romov v RS « (Skupaj do znanja, 2015).

Empirična raziskava je osredotočena na raziskovanje vloge, dela in uspešnosti romskih pomočnikov, pri delu z Romskimi otroki. Zanima nas vloga romskega pomočnika v prvem

romskimi otroki samimi, v kakšnem jeziku poteka komunikacija romskega pomočnika z romskimi otroki in kakšnem z starši teh otrok.

6.2 Razčlenitev raziskovalnega problema Raziskovalna vprašanja

1. Koliko romskih otrok ob vstopu v prvi razred govori slovenski jezik?

2. Koliko romskih otrok redno obiskuje pouk?

3. Katere vloge in naloge ima romski pomočnik pri učno-vzgojnemu procesu v prvem razredu devetletke?

4. Kako in v kakšnem jeziku poteka komunikacija pri pouku med romskimi pomočniki in romskimi otroci?

5. Kako in v katerem jeziku poteka komunikacija med romskimi pomočniki in starši romskih otrok?

Raziskovalne hipoteze

H1 Predvidevam, da večina romskih otrok ob vstopu v prvi razred ne govori slovensko.

H2 Predvidevam, da v šolah, v katerih imajo romske pomočnike, romski otroci redno hodijo k pouku.

H3 Predvidevam, da ima romski pomočnik povezovalno vlogo med otroki – učenci, starši in učitelji.

H4 Prav tako predvidevam, da ima romski pomočnik več nalog: je vez med romskimi otroci in učiteljem/učiteljico, pomaga otrokom pri komunikaciji in razumevanju učene snovi in navodil ter pomaga vsem akterjem pri učno-vzgojnem procesu v razredu razumeti romsko kulturo in njihov specifičen način življenja.

H5 Predvidevam, da komunikacija med romskim pomočnikom in romskim otrokom pri pouku najprej poteka v romskem jeziku, s stalno navezavo na slovenski jezik in pozneje večinoma v slovenskem jeziku.

H6 Predvidevam, da komunikacija med romskim pomočnikom in starši romskih otrok poteka

6.3 Raziskovalna metoda

Osnovna raziskovalna metoda

Uporabili smo kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. V raziskavo smo vključili namenski neslučajnostni vzorec. Kot tehniko zbiranja podatkov smo uporabili anketiranje.

Raziskovalni vzorec

Vzorec predstavlja 10 romskih pomočnikov iz šol na Dolenjskem in v Beli krajini.

Anketiranje je potekalo v mesecu maju 2015 in sicer na enemu od sestankov vseh romskih pomočnikov Dolenjske in Bele krajine. Razdelila sem 10 anketnih vprašalnikov. Vprašalnik je izpolnilo vseh 10 romskih pomočnikov.

Podatki o anketirancih

Od anketiranih je bilo 9 žensk, kar predstavlja 90 % vseh anketiranih in en moški, ki predstavlja 10 % anketirancev. Delovna doba romskih pomočnikov, zajetih v vzorec, je v razponu od 3 do 13 let, od tega 40% anketiranih kot romski pomočnik dela od 3 do 7 let, 60 % pa jih kot romski pomočnik dela od 8 do 13 let. Srednjo šolo je zaključilo 60 % anketiranih, 40 % pa ima končano osnovno šolo.

Merski instrument

Instrumentarij obsega anketni vprašalnik na treh straneh. Vsebuje vprašanja odprtega in zaprtega tipa ter lestvico stališč. Anketa vsebuje štiri vprašanja odprtega tipa, kjer sem jih spraševala po delovni dobi, izobrazbi…, eno lestvico stališč ter dva vprašanja zaprtega tipa.

Postopki obdelave podatkov

Podatke sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel. Vprašanja iz lestvice stališč sem prikazala tabelarično in grafično z navedbo absolutnih (f) in odstotnih frekvenc (f%).

6.4 Rezultati in interpretacija

V prvem delu ankete, kjer sem uporabila lestvico stališč, ki vsebuje trditve in ocene od 1 do 5, me je zanimalo predvsem kakšna je vloga in naloga romskih pomočnikov v razredu.

Graf 1: Romski pomočnik skupaj z učiteljico sodeluje na govorilnih urah in roditeljskih sestankih

Pri trditvi, me je zanimalo predvsem v kolikšni meri sodelujejo romski pomočnik pri sestankih in govorilnih urah. Da romski pomočnik sodeluje na govorilnih urah in roditeljskih sestankih popolnoma drži pri dveh (20 %) vprašanih pomočnikih, pri štirih (40 %) vprašanih, večinoma drži, trije (30 %) so bili neodločeni, le pri enemu (10 %) pa trditev sploh ne drži. Iz dobljenih rezultatov, lahko sklepamo da veliko večino romskih pomočnikov učitelji vključujejo v govorilne ure in roditeljske sestanke, le eden romski pomočnik pa v roditeljske sestanke in govorilne ure ni vključen.

Delo romskega pomočnika se deli na tri nivoje, in sicer delo romskega pomočnika na nivoju oddelka, na nivoju šole in na nivoju romske skupnosti. Glede na to, da delo romskega pomočnika na nivoju šole zajema tudi vključevanje v vsa strokovna srečanja, kamor se vključuje učitelj, sodelovanje na vseh sestankih, roditeljskih sestankih in govorilnih urah, je pomembno, da se romskega pomočnika iz tega ne izvzema in je prisoten povsod, kjer je to potrebno (Strategija vzgoje in izobraževanja…, 2004).

Graf 2: Romski pomočnik aktivno sodeluje pri opisnem ocenjevanju romskih otrok

V grafu 2 so prikazani rezultati na podano trditev o aktivnosti romskih pomočnikov pri opisnem ocenjevanju romskih otrok. Trditev, da romski pomočnik aktivno sodeluje pri opisnem ocenjevanju romskih otrok, popolnoma drži pri dveh (20 %) vprašanih, trditev večinoma drži pri sedmih (70 %) vprašanih pomočnikih, le pri enemu (10 %) pomočniku pa trditev sploh ne drži. Iz rezultatov lahko sklepamo, da devet od desetih vprašanih romskih pomočnikov aktivno vklučenih v opisno ocenjevanje romskih otrok, le eden romski pomočnik pa v opisno ocenjevanje sploh ni vključen.

Graf 3: Ob vstopu v 1. razred večina romskih otrok ne govori slovenskega jezika

Iz grafa 3 je razvidno, da se večina romskih pomočnikov (60 %) strinja s trditvijo, da v večini primerov drži, da ob vstopu v 1. razred večina romskih otrok ne govori slovenskega jezika.

Pri enemu anketiranemu romskemu pomočniku (10 %) trditev popolnoma drži, en pomočnik (10 %) je pri tej trditvi neodločen in pri dveh pomočnikih (20 %) trditev v večini primerov ne

drži. Rezultati kažejo, da večina romskih otrok ob vstopu v prvi razred ne govori slovenskega jezika, zato potrdim hipotezo 1.

Že Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v republiki Sloveniji (2004) nas opozarja, da je osnovna ovira za uspešno šolanje romskih otrok neznanje slovenskega jezika, saj otrok zaradi tega ne more slediti pouku in tudi učitelji niso dovolj usposobljeni, da bi slovenski jezik

poučevali kot drugi (tuj) jezik (prav tam).

Tancer (2003) navaja, da se pojavljajo težave zaradi učenčevega okolja v katerem živi, saj je standard zelo nizek, nizka pa je tudi izobrazbena in poklica struktura staršev romskih otrok (prav tam).

Graf 4: Na šolah kjer imajo romske pomočnike, romski otroci redno obiskujejo pouk

Iz grafa 4 lahko razberemo, da pri šestih (60 %) vprašanih romskih pomočnikov v večini drži, da je na šolah, kjer imajo romske pomočnike, povečan obisk pouka romskih otrok. Pri dveh (20 %) vprašanih ta trditev popolnoma drži. Eden (10 %) vprašan romski pomočnik je bil pri tej trditvi neodločen, pri enemu (10 %) vprašanemu pa trditev v večini primerov ne drži. Iz podanih odgovorov lahko razberemo, da v večini primerov drži, da na šolah, ki imajo romske pomočnike otroci redno obiskujejo pouk, zato lahko potrdim hipotezo 2.

Glede na podatke, ki nam jih nudi Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v republiki Sloveniji 2004, da pride do velikega izstopa romskih učencev iz sistema izobraževanja že v nižjih razredih osnovne šole, je pomembno, da je v šolski sistem vključen tudi romski pomočnik (prav tam), saj iz dobljenih rezultatov zgoraj vidimo, da otroci od uvedbe romskega

pomočnika redno obiskujejo pouk in se tako posledično zmanjša tudi izstop romskih otrok iz šolskega sistema.

Graf 5: Romski pomočnik ima povezovalno vlogo med starši in učitelji

Iz grafa 5 je razvidno, da pri vseh desetih (100 %) vprašanih pomočnikih popolnoma drži, da imajo povezovalno vlogo med starši romskih otrok in učitelji.

Delo romskega pomočnika poteka tudi na nivoju romske skupnosti, tako romski pomočnik tesno sodeluje tudi s starši romskih otrok. Zbira njihove predloge in mnenja, jim bere in prenaša razne informacije, pomaga pri komunikaciji med učitelji in starši ter pri komunikaciji med vodstvom šole in starši. Starše obvešča o dogajanju v šoli ter če njihov otrok ne prihaja v šolo (Strategija vzgoje in izobraževanja…, 2004).

Graf 6: Romski pomočnik ima povezovalno vlogo med romskimi učenci in ostalimi učenci

Iz grafa 6 lahko razberemo, da pri petih (50 %) vprašanih romskih pomočnikih popolnoma drži, da je njihova vloga med romskimi učenci ter ostalimi učenci povezovalna. Pri štirih vprašanih (40 %) ta trditev drži v večni primerov, le eden (10 %) vprašan, pa je bil neodločen.

Iz grafov 5 in 6 je razvidno, da ima romski pomočnik povezovalno vlogo med starši romskih otrok in učitelji, ter med romskimi učenci in ostalimi otroci zato lahko potrdim hipotezo 3.

Graf 7: Vloga romskega pomočnika je pomagati romskim otrokom v 1. razredu pri komunikaciji z drugimi otroci v razredu

Iz grafa 7 lahko razberemo, da pri šestih (60 %) vprašanih romskih pomočnikih popolnoma drži, da je njihova vloga pomagati romskim otrokom pri komunikaciji z drugimi otroci. Pri