pomladanska napoved gospodarskih gibanj 2009

(1)

pomladansk a napo ved gospodarsk ih g ibanj 20 13

gospodarskih gibanj 2009

(2)

pomladansk a napo ved gospodarsk ih g ibanj 2009

(3)

Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik

Prispevke so pripravili:

Janez Dodič, mag. Marko Glažar, Marjan Hafner, Matevž Hribernik, Slavica Jurančič, Jasna Kondža, mag. Mateja Kovač, Tomaž Kraigher, Janez Kušar, mag. Urška Lušina, dr. Jože Markič, Helena Mervic, dr. Ana Murn, mag. Tina Nenadič, Mitja Perko, mag., Jure Povšnar, mag. Ana Tršelič Selan, Mojca Koprivnikar Šušteršič, Branka Tavčar, Ivanka Zakotnik, mag. Eva Zver

Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle

Izdelava grafikonov, statistična priloga: Marjeta Žigman, Bibijana Cirman Naglič Tehnična urednica: Bibijana Cirman Naglič

Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop

©

2013, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj

Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

(4)

Predpostavke Pomladanske napovedi ... 9

Mednarodno okolje ... 9

Javne finance ...10

Bančni sistem ...11

Gospodarska rast v Sloveniji ...12

Agregati potrošnje ...12

Dodana vrednost po dejavnostih ...14

Trg dela ... 15

Zaposlenost in brezposelnost ...15

Plače ...16

Inflacija ...17

Tekoči račun plačilne bilance ...18

Tveganja za uresničitev napovedi ...18

Rast potencialnega BDP ...19

Ocena uspešnosti napovedi ...20

Statistična priloga ...23

(5)

Povzetek

Po dveh letih skromne rasti se je gospodarska aktivnost v Slovenji lani zmanjšala za 2,3 %. Lanski padec bruto domačega proizvoda je bil ob stagnaciji izvoza posledica izrazitega padca domače potrošnje. Okrevanje izvoza se je ustavilo predvsem zaradi poslabšanja gospodarskih razmer v evrskem območju. Zaradi zaostrenih razmer na trgu dela, realnega znižanja povprečne bruto plače in socialnih transferov ter poslabšanja razpoloženja potrošnikov se je prvič po dvajsetih letih zmanjšala zasebna potrošnja. Z ukrepi za racionalizacijo delovanja javnega sektorja se je poglobil tudi padec državne potrošnje. Padec investicijske aktivnosti je bil podoben kot v predhodnem letu. Ob padcu vseh komponent domače potrošnje se je občutno zmanjšal tudi uvoz.

Poleg predvidenega nadaljnjega slabšanja gospodarskih razmer v mednarodnem okolju sta ključni predpostavki, na katerih temelji Pomladanska napoved, nadaljevanje oteženega dostopa do virov financiranja za državo in banke ter nadaljevanje fiskalne konsolidacije. Mednarodne institucije pričakujejo začetek postopnega okrevanja gospodarstva v naših glavnih trgovinskih partnericah šele v drugi polovici letošnjega leta. V domačem okolju bo gospodarska gibanja še naprej zaznamovala javnofinančna konsolidacija.

Njena uspešna izvedba je poleg učinkovite implementacije ukrepov za stabilizacijo razmer v domačem bančnem sistemu tudi nujen pogoj za izboljšanje percepcije Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, kar bi olajšalo dostop do virov financiranja.

Letos pričakujemo nadaljnje upadanje gospodarske aktivnosti (‑1,9 %). Ob še naprej slabih razmerah v evrskem območju in upočasnitvi rasti izvoza na trge izven EU pričakujemo le šibko okrevanje skupnega izvoza (1,2 %). Po štirih letih občutnega padanja bo znižanje investicij letos manjše ( ‑0,5 %), predvsem zaradi državnih infrastrukturnih investicij, kar je povezano s predvidenim pospešenim črpanjem EU sredstev in gradnje večjega energetskega objekta. Nasprotno, zaradi velike zaloge neprodanih stanovanj še ne pričakujemo izboljšanja na področju stanovanjske gradnje, zaradi zaostrenih finančnih pogojev in potrebe po razdolževanju ostajajo slabi tudi obeti za investicije v stroje in opremo. K padcu gospodarske aktivnosti pa bo letos ključno prispevalo občutnejše krčenje končne potrošnje. Padec zasebne potrošnje (‑4,0 %) bo sledil padcu razpoložljivega dohodka, ki bo posledica vnovičnega znižanja sredstev za zaposlene in socialnih transferjev. Ob nadaljnji racionalizaciji delovanja sektorja država se bo letos poglobil tudi padec državne potrošnje (‑2,9 %).

Prihodnje leto bi se lahko začelo počasno okrevanje gospodarstva, čeprav ostaja negotovost doma in v mednarodnem okolju velika. V primeru uresničitve pričakovanj glede nadaljevanja postopnega okrevanja v mednarodnem okolju se bo rast izvoza prihodnje leto začela krepiti. Ob predpostavki ohranjanja državnih investicij na letošnji ravni in izboljšanja pogojev za podjetniške investicije lahko pričakujemo sicer skromno rast investicijske aktivnosti. Zaradi zamika v prilagajanju trga dela in nadaljevanja restriktivne plačne politike bo zasebna potrošnja upadla tudi v letu 2014, prav tako bo nižja tudi državna potrošnja, a bo padec obeh manjši kot letos.

Razmere na trgu dela se bodo letos še zaostrile, zaradi zamika v prilagajanju gospodarski aktivnosti pa tudi prihodnje leto ne pričakujemo izboljšanja. Padec zaposlenosti bo letos večji kot lani, saj ob nadaljnjem zmanjšanju gospodarske aktivnosti pričakujemo zmanjšanje zaposlenosti v vseh dejavnostih zasebnega sektorja. Zaradi javnofinančnih omejitev in posledično predvidenega zmanjšanja mase plač pričakujemo zmanjšanje zaposlenosti tudi v sektorju država, ki se je sicer začela zmanjševati že v drugi polovici lanskega leta.

Po povečanju števila brezposelnih v zadnjih mesecih v nadaljevanju leta ne pričakujemo bistvenega poslabšanja, v povprečju leta pa bo brezposelnih 124 tisoč oseb. Ob takšnih gibanjih zaposlenosti in brezposelnosti se bosta letos povečali tudi stopnja registrirane (13,4 %) in anketne (10,0 %) brezposelnosti. Prihodnje leto se bo zaposlenost še nekoliko zmanjšala, povprečno število brezposelnih pa bo ostalo na podobni ravni kot letos.

Letos in prihodnje leto pričakujemo le skromno nominalno povišanje povprečne bruto plače v dejavnostih

zasebnega sektorja, v dejavnostih javnih storitev pa se bo zaradi javnofinančnih omejitev letos še

zmanjševala. V dejavnostih zasebnega sektorja ob nadaljnjem krčenju gospodarske aktivnosti, težnji po

ohranjanju konkurenčnega položaja in visoki brezposelnosti tudi letos pričakujemo le skromno rast povprečne

bruto plače, podobno lanski. V dejavnostih javnih storitev bo zaradi lanskega junijskega znižanja bruto plača

v povprečju leta nominalno nižja. Ob predvideni postopni krepitvi gospodarske aktivnosti se bo nominalna

rast povprečne bruto plače v zasebnem sektorju v prihodnjih dveh letih postopno krepila, v dejavnostih javnih

storitev pa bo rast plač zaradi zaostrenega javnofinančnega položaja ostala omejena.

(6)

Zaradi krčenja gospodarske aktivnosti letos pričakujemo nižjo inflacijo kot lani, cenovna gibanja pa bodo v primeru odsotnosti šokov iz tujine ostala umirjena tudi v prihodnjih dveh letih. Osnovna inflacija se bo letos, ob pričakovanem nadaljevanju padca gospodarske aktivnosti in zaostrovanja razmer na trgu dela, še dodatno upočasnila. Tudi letos pa bodo na rast cen vplivali nekateri enkratni dejavniki (dvig prispevka za proizvodnjo obnovljivih virov energije, cene komunalnih storitev). V prihodnjih dveh letih se bo rast cen ob odsotnosti večjih cenovnih šokov iz mednarodnega okolja in dodatnih davčnih sprememb gibala okoli 2 %.

Tudi v letošnjem in prihodnjih letih se ohranjajo visoka tveganja, da bo gospodarska aktivnost nižja od

pričakovane. Tveganja za večji padec gospodarske aktivnosti od pričakovanega so tudi v letošnjem letu povezana

z razmerami v mednarodnem okolju, tako glede okrevanja gospodarske aktivnosti v naših najpomembnejših

partnericah kot tudi glede razmer na finančnih trgih. Umiritev padca aktivnosti pa je odvisna predvsem od

uspešnosti uveljavitve sprejetih ukrepov za sanacijo bančnega sistema in drugih načrtovanih ukrepov, ki naj

bi oživili kreditno aktivnost ter pomagali razbremeniti gospodarstvo in zagnati nov investicijski ciklus. Ključno

ostaja tudi nadaljevanje konsolidacije javnih financ, kjer bi večja odstopanja od začrtanega dodatno otežila

dostop do sredstev na mednarodnih trgih ne samo državi, ampak tudi bančnemu in podjetniškemu sektorju.

(7)

Pomladanska napoved glavnih makroekonomskih agregatov Slovenije

2012 2013 2014 2015

Pomladanska napoved (mar. 13) GOSPODARSKA AKTIVNOST

BDP, realna rast v % ‑2,3 ‑1,9 0,2 1,2

BDP, v mio EUR, tekoče cene 35.466 35.255 35.735 36.810

Zaposlenost, statistika nacionalnih računov, rast v % ‑1,3 ‑1,6 ‑0,8 0,0

Št. registriranih brezposelnih, povprečje leta, v tisoč 110,2 123,5 124,1 120,0

Stopnja registrirane brezposelnosti v % 12,0 13,4 13,6 13,2

Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili v % 8,9 10,0 10,0 9,4

Bruto plače na zaposlenega, realna rast v % ‑2,4 ‑1,8 ‑0,6 0,3

‑ dejavnosti zasebnega sektorja ‑1,7 ‑1,3 ‑0,2 0,3

‑ dejavnosti javnih storitev ‑4,7 ‑3,1 ‑1,6 0,0

Produktivnost dela (BDP na zaposlenega), realna rast v % ‑1,1 ‑0,2 1,0 1,2

MENJAVA S TUJINO

Izvoz proizvodov in storitev, realna rast v % 0,3 1,2 3,3 4,9

Izvoz proizvodov ‑0,1 0,9 3,4 5,2

Izvoz storitev 2,1 2,4 3,0 3,6

Uvoz proizvodov in storitev, realna rast v % ‑4,3 ‑0,7 2,4 4,4

Uvoz proizvodov ‑4,6 ‑0,8 2,4 4,5

Uvoz storitev ‑2,4 ‑0,4 2,5 4,2

TEKOČI RAČUN PLAČILNE BILANCE

SALDO tekočega računa plačilne bilance v mio EUR 874 1.545 1.375 1.423

‑ v primerjavi z BDP v % 2,5 4,4 3,8 3,9

Saldo blagovno‑storitvene menjave s tujino v mio EUR 1.403 1.952 2.151 2.401

‑ v primerjavi z BDP v % 4,0 5,5 6,0 6,5

DOMAČE POVPRAŠEVANJE

Domača potrošnja, realna rast v % ‑5,7 ‑3,4 ‑0,6 0,6

v tem:

Zasebna potrošnja ‑2,9 ‑4,0 ‑1,3 0,5

Državna potrošnja ‑1,6 ‑2,9 ‑0,6 ‑0,1

Investicije v osnovna sredstva ‑9,3 ‑0,5 0,8 1,5

Sprememba zalog, prispevek k rasti BDP v o.t. ‑1,9 ‑0,2 0,2 0,1

TEČAJ IN CENE

Razmerje USD za 1 EUR 1,286 1,335 1,336 1,336

Realni efektivni tečaj ‑ deflator CPI ‑1,1 1,0 ‑0,5 ‑0,1

Inflacija (dec./dec.) 2,7 1,9 1,7 2,1

Inflacija (povprečje leta) 2,6 2,1 1,6 1,9

Cena nafte Brent v USD / sodček 111,7 113,7 106,4 106,4

Vir: Leto 2012 SURS, BS, ECB, EIA, 2013−2015 napoved UMAR.

Pri pripravi Pomladanske napovedi so bile upoštevane usmeritve iz Programa stabilnosti – dopolnitev 2012 (april 2012) ter statistični podatki, informacije in sprejeti ukrepi, znani do 8. marca 2013.

(8)

(9)

pomladansk a nap ov gosp odarsk ih gibanj 2013

(10)

(11)

Slika 1: Sprememba napovedi gospodarske rasti v evrskem območju v letu 2013

Predpostavke Pomladanske napovedi

Mednarodno okolje

Gospodarska aktivnost v evrskem območju se bo letos še zmanjšala. Po dveh letih okrevanja se je bruto domači proizvod v evrskem območju v letu 2012 zmanjšal za 0,6 %. Zmanjšanje je bilo največje v zadnjem četrtletju, kljub stabilizaciji razmer na finančnih trgih v drugi polovici lanskega leta. Slednje je bilo posledica ukrepov ECB in ukrepov za izboljšanje institucionalne infrastrukture na ravni EU.

¹

Negotovost na finančnih trgih se je v začetku letošnjega leta zaradi nestabilnosti v Italiji in na Cipru znova povečala, vendar naj bi predvsem nadaljnja krepitev svetovnih trgovinskih tokov omogočila okrevanje gospodarstva evrskega območja v drugi polovici letošnjega leta. V celem letu 2013 pa se bo, tudi zaradi relativno velikega negativnega prenosa

²

, BDP po zimski napovedi EK še zmanjšal (‑0,3 %). Na ravni evrskega območja bo izvoz letos ostal najpomembnejši dejavnik gospodarske aktivnosti, predvsem zaradi nadaljnje rasti povpraševanja izven evrskega območja, čeprav se bo njegova rast tudi zaradi krepitve evra nekoliko upočasnila.

Ob nadaljevanju razdolževanja zasebnega sektorja in fiskalne konsolidacije bo domača potrošnja ostala šibka. Zasebna potrošnja se bo ob nadaljnjem padcu razpoložljivega dohodka, ki bo posledica slabšanja razmer na trgu dela, tudi letos zmanjšala. Poslovne investicije pa se

1 ECB je v začetku septembra 2012 napovedal ukrep OMT (Outright Monetary Transactions oz. dokončne denarne transakcije), kjer gre za nakup obveznic posameznih držav članic evrskega območja na sekundarnem trgu pod določenimi pogoji. Na ravni EU je bil septembra vzpostavljen ESM (European Stability Mechanism oz. Evropski mehanizem za stabilnost), začeli so se tudi dogovori o enotnem bančnem nadzoru, ki naj bi bil eden prvih korakov k bančni uniji, in sprejet je bil dogovor o novem programu pomoči Grčiji.

2 V primeru, da bi se BDP evrskega območja v celem letu 2013 ohranil na ravni iz četrtega četrtletja 2012, bi bil v letu 2013 za 0,6 % manjši kot lani.

bodo zaradi nizke izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti, slabega razpoloženja in omejenih finančnih virov začele postopno krepiti šele proti koncu leta. Gospodarsko okrevanje naj bi se po mnenju EK v letu 2014 postopno krepilo in domača potrošnja naj bi zamenjala izvoz v vlogi glavnega dejavnika gospodarske rasti. Pri cenah surovin

-0,4 -0,2 0,0 0,2 0,4 0,6 0,8 1,0 1,2

jan. 12 feb. 12 mar. 12 apr. 12 maj 12 jun. 12 jul. 12 avg. 12 sep. 12 okt. 12 nov. 12 dec. 12 jan. 13 feb. 13 mar. 13

Realna sprememba BDP, v %

Vir: Consensus Forecasts.

Napoved za 2013

Tabela 1: Predpostavke glede gospodarske aktivnosti v najpomembnejših trgovinskih partnericah

Realne stopnje rasti, v % 2012

2013 2014 2015

Jesenska napoved (sept. 12)

Pomladanska napoved (mar. 13)

EU ‑0,3 0,3 0,1 1,7 1,2 1,7

Evrsko območje ‑0,6 0,0 ‑0,3 1,5 1,0 1,5

Nemčija 0,7 0,9 0,5 1,7 1,5 1,8

Italija ‑2,2 ‑0,8 ‑1,0 0,6 0,5 1,0

Avstrija 0,8 0,8 0,7 1,7 1,5 1,5

Francija 0,0 0,2 0,1 1,5 0,9 1,4

Združeno kraljestvo 0,2 1,1 0,9 2,2 1,7 1,9

Češka ‑1,1 0,8 0,0 2,6 1,8 2,5

Madžarska ‑1,7 0,4 ‑0,1 2,6 1,3 2,0

Poljska 2,0 2,2 1,2 4,0 2,4 3,5

Hrvaška ‑1,8 0,5 ‑0,4 2,0 1,0 2,2

BiH ‑0,8 1,2 0,7 3,0 2,0 2,5

Srbija ‑1,8 1,2 1,7 3,0 2,0 2,5

ZDA 2,2 2,1 1,9 3,2 2,8 3,0

Rusija 3,4 3,7 3,7 4,2 3,9 3,7

Vir: Eurostat (za leto 2012); Consensus Forecasts, februar 2013; Eastern Consensus Forecasts, februar 2013; EC Forecast Winter 2013, februar 2013; IMF World Economic Outlook update, januar 2013; WIIW Current Analyses and Forecasts, marec 2013; ocena UMAR.

(12)

Slika 3: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki (po metodologiji denarnega toka GFS)

7 Napoved Ministrstva za finance. Nova ocena primanjkljaja za leto 2012 (mednarodno primerljivi podatki po metodologiji ESA‑95) bo objavljena 31. marca 2013.

8 Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. list. štev. 40/2012), ki posega v 39 področnih zakonov, je bil v Državnem zboru sprejet 11. maja 2012.

9 Prispevek javnofinančnih prihodkov h konsolidaciji javnih financ je bil v letu 2012 zelo skromen. Oblikovali so se na le za malenkost višji nominalni ravni kot leto prej, pri čemer so se davčni prihodki nominalno zmanjšali (‑0,7 %), povečali pa so se predvsem nedavčni prihodki in prihodki iz sredstev EU. Konsolidacija je lani vključevala tudi povečanja trošarinskih stopenj vseh trošarinskih proizvodov ter ukrepe za izboljšanje učinkovitosti pobiranja in kakovosti javnofinančnih prihodkov. Po ZUJF pa so bili uvedeni tudi višji davki na nepremičnine večje vrednosti, na motorna vozila in na dobiček od spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Sprejete so bile tudi razbremenitve pri davku na dohodek pravnih oseb, ki naj bi spodbudile gospodarsko aktivnost.

Slika 2: Donosnost 10-letnih obveznic izbranih držav

3 Pomladanska napoved temelji na predpostavki, da se cene nafte in ostalih surovin letos in prihodnji dve leti ne bodo bistveno spremenile.

Cena soda nafte Brent je v prvih dveh mesecih letos v povprečju znašala 114 USD/sod in predpostavili smo, da se bo cena na tej ravni ustalila tudi do konca leta. Za prihodnji dve leti pričakujemo znižanje povprečne letne cene soda nafte na 106 USD. V povprečju letošnjega in prihodnjih dveh let pa se tudi dolarske cene neenergetskih surovin ne bodo bistveno spremenile. Pomladanska napoved upošteva tečaj evra do ameriškega dolarja v razmerju 1,336 USD za 1 EUR, predpostavka pa je narejena na podlagi povprečne vrednosti tečaja februarja letos.

4 Avgusta 2012 so vse tri pomembnejše bonitetne agencije znižale oceno Slovenije, Standard&Poor's pa februarja letos še enkrat. V primerjavi z letom 2008 so bonitetne ocene Slovenije treh največjih bonitetnih hiš nižje med 4 in 6 stopnjami.

5 Stanje na dan 31. januarja 2013 (Ministrstvo za finance).

6 Lani je državi zapadlo v plačilo 2,0 mrd EUR obveznic in zakladnic menic.

smo upoštevali tehnične predpostavke, ki so skladne s pričakovanji mednarodnih institucij.

³

Razmere na trgih državnih obveznic ostajajo negotove, kar bo Sloveniji skupaj z njeno poslabšano percepcijo tudi letos oteževalo dostop do virov financiranja.

Zaradi kombinacije zunanjih in domačih dejavnikov se je percepcija Slovenije na mednarodnih finančnih trgih v zadnjih dveh letih poslabšala, znižala se je bonitetna ocena države

⁴

in posameznih finančnih institucij ter povečala zahtevana donosnost državnih obveznic.

Slednja se je od avgusta lani, ko je znašala 7,5 %, do začetka letošnjega leta sicer zmanjšala na raven okoli 5 %, a je višja kot v nekaterih najbolj izpostavljenih članicah evrskega območja z javnofinančnimi težavami.

Zmanjšanje zahtevane donosnosti je v veliki meri posledica napovedi ECB o odkupu državnih obveznic na sekundarnem trgu, pa tudi ukrepov za javnofinančno konsolidacijo in sprejetih reform. Država je tako lani oktobra izdala 10‑letno obveznico na ameriškem trgu v višini 1,66 mrd EUR

⁵

po 5,5‑odstotni obrestni meri. Letos zapade v plačilo 1,86 mrd EUR obveznic in zakladnih menic

⁶

, velika večina že v prvi polovici leta, v letih 2014 in 2015 pa še 2,89 mrd EUR. Zato smo predpostavili, da bo dostop do virov financiranja za državo tudi letos ostal otežen.

0 1 2 3 4 5 6 7 8

jan. 11 apr. 11 jul. 11 okt. 11 jan. 12 apr. 12 jul. 12 okt .12 jan. 13

Donosnost 10-letnih državnih obveznic, v %

Vir: Bloomberg.

Slovenija Italija Španija Nemčija

Javne finance

Javnofinančne razmere v Sloveniji ostajajo zaostrene, predvidena konsolidacija pa bo pomembno vplivala na dinamiko gospodarske aktivnosti tudi v prihodnjih letih. Slovenija je bila v letu 2011 poleg Cipra edina država članica evrskega območja, kjer se je javnofinančni primanjkljaj še povečal (na ‑6,4 % BDP). Slovenija je aprila lani v Programu stabilnosti – dopolnitev 2012 potrdila zavezo, da bo skladno s priporočil Sveta EU v okviru postopka presežnega primanjkljaja tega odpravila do leta 2013, do leta 2015 pa naj bi se primanjkljaj postopno zmanjševal do izravnanega položaja javnih financ. Velik del predvidenega fiskalnega napora je bil skoncentriran v letu 2012. V septembrskem Poročilu o primanjkljaju in dolgu države je bil primanjkljaj javnih financ za leto 2012 napovedan v višini 4,2 % BDP.

⁷

Njegovo predvideno znižanje je bilo doseženo z nadaljnjimi posegi v proračunske izdatke, predvsem z uveljavitvijo sprememb in ukrepov iz Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)

⁸

, pa tudi z manjšimi specifičnimi transakcijami (dokapitalizacije, prevzemi terjatev, poroštva) kot leto prej. Javnofinančna konsolidacija je temeljila predvsem na zniževanju javnofinančnih odhodkov

⁹

, ki so se prvič

14.000 14.500 15.000 15.500 16.000 16.500 17.000

2008 2009 2010 2011 2012

V mio EUR

Vir: MF.

Prihodki Odhodki

(13)

znižali tudi nominalno. To je bilo doseženo z racionalizacijo delovanja javnega sektorja, vključno z znižanjem plač in drugih stroškov dela ter omejevanjem zaposlovanja, omejevanjem investicij, subvencij in drugih programov trošenja ter s prilagoditvami politik trga dela in socialne varnosti. Pri pripravi napovedi smo predpostavili nadaljevanje konsolidacije, skladno z usmeritvami iz sprejetih državnih proračunov za leti 2013 in 2014 ter finančnih načrtov ZZZS in ZPIZ. Po teh dokumentih bo predvidena konsolidacija letos in prihodnje leto počasnejša kot lani, dokumenti pa vsebujejo tudi nadaljnje ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti.

Predvsem je predvideno znatno povečanje izdatkov za državne investicije v letu 2013, ki se bodo sofinancirale z načrtovanim pospešenim črpanjem EU sredstev.

Bančni sistem

Razmere na medbančnem trgu evrskega območja ostajajo negotove, do stabilizacije razmer v domačem bančnem sistemu pa bi ob izvedbi načrtovanih ukrepov lahko prišlo ob koncu leta. Številni kazalniki stanja na evrskem medbančnem trgu so se od poletja 2012 sicer izboljšali, vendar se je kreditna aktivnost v evrskem območju še zmanjšala. Ob vnovič večji negotovosti v začetku letošnjega leta ocenjujemo, da bo dostop do tujih virov financiranja, ki so bili v obdobju pred krizo najpomembnejši dejavnik financiranja slovenskih bank, tudi letos ostal omejen. Banke so od septembra 2008 do konca lanskega leta tujini neto odplačale 9,13 mrd EUR

¹⁰

obveznosti, likvidnost sistema pa v zadnjem letu poleg vlog države zagotavljajo s sredstvi, ki so jih pridobile od ECB v operacijah dolgoročnejšega financiranja.

¹¹

Do konca letošnjega leta jim sicer zapade v plačilo še 2,14 mrd EUR tujih obveznosti, do konca leta 2015 pa še nadaljnjih 3,14 mrd EUR, kar bo tudi v prihodnje oteževalo dostop do finančnih virov celotnemu gospodarstvu. Banke se še naprej soočajo tudi s povečanjem obsega slabih terjatev

¹²

, ki so konec leta 2012 dosegle 14 % vseh razvrščenih terjatev. Zaradi nadaljnjega slabšanja kakovosti bančne aktive pa še naprej pospešeno oblikujejo dodatne rezervacije in oslabitve, ki so v zadnjih štirih letih znašale okoli 4 mrd EUR, njihov celotni obseg pa je po naši oceni znašal okoli 4,5 mrd EUR, kar dosega približno dve tretjini vrednosti slabih terjatev. Ob sprejetju ukrepov za čiščenje bančnih bilanc smo predpostavili, da se v primeru njihove učinkovite in hitre implementacije razmere v domačem bančnem sektorju proti koncu leta 2013 ne bodo več poslabševale.

Slika 4: Neto odplačila tujih obveznosti slovenskih bank

10 Od tega so banke samo lani tujini neto odplačale 3,25 mrd EUR obveznosti.

11 Banke, ki poslujejo v Sloveniji, so po naši oceni na dveh ECB operacijah dolgoročnejšega financiranja decembra 2011 in februarja 2012 skupaj pridobile 3 mrd EUR.

12 Terjatve, razvrščene v bonitetne razrede C, D in E.

0 500 1.000 1.500 2.000 2.500 3.000 3.500

sep.-dec. 2008 2009 2010 2011 2012

V mio EUR

Vir: BS.

(14)

Gospodarska rast v Sloveniji Agregati potrošnje

Lanski padec bruto domačega proizvoda (‑2,3 %) je bil posledica poslabšanja v mednarodnem okolju, nadaljnjega slabšanja razmer na trgu dela in sprejetih ukrepov, ki so imeli vpliv na upad končne potrošnje.

Izvoz se je po dveh letih hitrejše rasti ob upočasnitvi rasti oz. padcu gospodarske aktivnosti v glavnih trgovinskih partnericah iz evrskega območja lani povečal le za 0,3 %.

Ob zmanjšanju proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je zmanjšala tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, kar je prispevalo k vnovičnemu padcu investicij v stroje in opremo. Tako je bil kljub sicer nekoliko manjšemu znižanju gradbenih investicij kot v predhodnih treh letih skupni padec investicijske aktivnosti lani podoben kot v letu 2011. Pomembno je k lanskemu znižanju BDP prispeval tudi padec končne potrošnje. Ob sprejetih ukrepih za omejevanje rasti javne porabe (znižanje plač in racionalizacija izdatkov za blago in storitve) se je padanje Slika 5: BDP, domača potrošnja in izvoz v času krize

76 80 84 88 92 96 100 104 108

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

Desezoniran realni indeks BDP, Q3 2008=100

Vir: SURS.

BDP Domača potrošnja Izvoz blaga in storitev

državne potrošnje (‑1,6 %) lani poglobilo. Še večji je bil padec zasebne potrošnje (‑2,9 %), ki se je zmanjšala prvič po letu 1992. To je bila predvsem posledica realnega znižanja povprečne bruto plače in nadaljnjega zmanjšanja zaposlenosti, zaradi sprejetih ukrepov za omejitev javne porabe in sprememb v kriterijih upravičenosti pa so se zmanjšali tudi socialni transferji. Ob splošni negotovosti se je lani občutno poslabšalo tudi razpoloženje potrošnikov.

K znižanju BDP je pomembno prispevala še sprememba zalog in vrednostnih predmetov (‑1,9 o. t.).

Letos se bo bruto domači proizvod zmanjšal še za 1,9 %.

Nadaljevanje slabih razmer v mednarodnem okolju in strukturne slabosti domačega gospodarstva ne bodo omogočale občutnega okrevanja izvoza. Dejavniki, ki so vplivali na lanski padec domače potrošnje, bodo prisotni tudi letos, saj pričakujemo nadaljnje padanje razpoložljivega dohodka prebivalstva in nadaljnje ukrepe za konsolidacijo javnih financ. Dostopnost do virov financiranja države bo ostala omejena, v bančnem sistemu pa se bo nadaljevalo razdolževanje v tujini in slabšanja terjatev doma. Zato kljub pričakovani uveljavitvi ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema še ne bodo vzpostavljeni pogoji za krepitev kreditne aktivnosti.

Posledično pričakujemo, da se bo padec končne potrošnje letos še poglobil, investicije pa bodo ostale na podobni ravni kot lani, in sicer zaradi državnih investicij kot posledica načrtovanega pospešenega črpanja EU sredstev in večjega infrastrukturnega projekta.

Izvoz se bo letos le skromno povečal, in sicer predvsem zaradi pričakovanega postopnega izboljšanja v mednarodnem okolju v drugi polovici leta. Po lanski stagnaciji se bo izvoz blaga letos nekoliko povečal, saj bodo gospodarske razmere v glavnih trgovinskih partnericah iz EU manj slabe kot lani. Tako letos ne pričakujemo nadaljevanja padca izvoza blaga v EU.

Skupna rast blagovnega izvoza pa bo tudi letos temeljila na rasti izvoza izven EU, vendar se bo ta letos še nekoliko upočasnila. Sicer šibko okrevanje izvoza bo temeljilo na izvozu tehnološko zahtevnejših proizvodov, med katerimi pa bo izvoz cestnih vozil še naprej upadal. Po lanskem padcu naj bi se nekoliko okrepil izvoz električne energije,

Tabela 2: Napoved gospodarske rasti

Realne stopnje rasti, v % 2012

2013 2014 2015

Bruto domači proizvod ‑2,3 ‑1,4 ‑1,9 0,9 0,2 1,2

Izvoz 0,3 1,9 1,2 4,7 3,3 4,9

Uvoz ‑4,3 ‑1,0 ‑0,7 3,8 2,4 4,4

Saldo menjave s tujino (prispevek k rasti v o.t.) 3,3 2,1 1,4 0,9 0,8 0,6

Zasebna potrošnja ‑2,9 ‑3,6 ‑4,0 0,2 ‑1,3 0,5

Državna potrošnja ‑1,6 ‑6,9 ‑2,9 ‑1,9 ‑0,6 ‑0,1

Bruto investicije v osnovna sredstva ‑9,3 1,3 ‑0,5 1,5 0,8 1,5

Sprememba zalog in vrednostni predmeti

(prispevek k rasti v o.t.) -1,9 -0,2 -0,2 0,0 0,2 0,1

Vir: SURS, 2013−2015 napoved UMAR.

(15)

Slika 6: Izvoz blaga – geografska porazdelitev*

Slika 7: Razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG ter zasebna potrošnja

a bo rast predvidoma precej nižja kot v letih 2010–2011, ko je ta komponenta pomembno prispevala k okrevanju skupnega izvoza blaga.

¹³

Letos se bo rahlo okrepil tudi izvoz storitev, kar bo predvsem posledica izvoza skupine ostalih poslovnih storitev, deloma pa tudi izvoza potovanj in transportnih storitev.

13 Leta 2010 se je kot posledica različnih cen na posameznih regionalnih trgih in povečanih prenosnih zmogljivosti na meji z Italijo občutno povečal tranzit električne energije tako iz smeri Hrvaške kot Avstrije proti Italiji. Zaradi večjega obsega trgovanja sta se v letih 2010 in predvsem 2011 občutno povečala uvoz in izvoz električne energije.

14 V primeru, da bi zasebna potrošnja celo letošnje leto ostala na ravni, ki jo je dosegla v zadnjem četrtletju 2012, bi bila v povprečju letošnjega leta za 2,1 % nižja kot lani.

-25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25

EU (69,1%) Države bivše

Jugoslavije (13,8%) Ostalo (17,1%)

Nominalna sprememba, v %

2009 2010 2011 2012

Vir: SURS. Opomba: *v oklepaju delež v skupnem izvozu blaga v letu 2012.

Padec zasebne (‑4,0 %) in državne (‑2,9 %) potrošnje se bo letos še poglobil. Letos pričakujemo nadaljnji realni padec razpoložljivega dohodka (‑3,7 %), kar bo ob vnovičnem realnem znižanju povprečne bruto plače na zaposlenega in še nekoliko močnejšem upadu zaposlenosti znova tudi posledica realnega zmanjšanja socialnih transferov. Gospodinjstva bodo še naprej zmanjševala nakupe trajnih dobrin, vedno bolj previdna bodo tudi pri nakupu netrajnih proizvodov.

Na pričakovano znižanje potrošnje gospodinjstev bo vplivala tudi velika negotovost in z njo povezano občutno poslabšanje vrednosti kazalnika zaupanja potrošnikov. Pomemben del pričakovanega letošnjega padca zasebne potrošnje bo sicer posledica visokega negativnega prenosa, saj se je upad zasebne potrošnje v zadnjem četrtletju lani še poglobil.

¹⁴

Podobno velja za državno potrošnjo, ki bo letos upadla bolj kot lani. Ob nadaljevanju fiskalne konsolidacije ter z njo povezane restriktivne plačne in kadrovske politike se bodo tudi letos zmanjšala sredstva za zaposlene v sektorju država, zmanjšali se bodo tudi ostali izdatki, povezani z delom.

Nadaljevalo se bo tudi zmanjševanje izdatkov za blago in storitve v vseh javnofinančnih blagajnah.

-6 -4 -2 0 2 4 6 8

2007 2008 2009 2010 2011 2012

Realna sprememba, v %

Vir: SURS.

Razpoložljivi dohodek Zasebna potrošnja

Letošnji padec investicij (‑0,5 %) bo bistveno manjši kot v predhodnih štirih letih, predvsem zaradi državnih investicij, povezanih s pospešenim črpanjem EU sredstev, in gradnje energetskega objekta. Zaradi bližanja konca evropske finančne perspektive je v državnem proračunu za leto 2013 načrtovana občutna pospešitev črpanja EU sredstev, s katerimi naj bi se po treh letih upadanja povečale državne investicije v infrastrukturo. Na področju stanovanjske gradnje še ne pričakujemo izboljšanja, saj zaloge neprodanih stanovanj ostajajo visoke, lani pa se je peto leto zapored nadaljevalo padanje izdanih gradbenih dovoljenj za stanovanja. Ob nadaljevanju zaostrenih finančnih razmer, razdolževanju visoko zadolženega podjetniškega sektorja in nizki izkoriščenosti proizvodnih

30 40 50 60 70 80 90 100 110

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

Desezoniran realni indeks 2008=100

Vir: SURS

Stanovanja Druge zgradbe in objekti

Oprema in stroji

Slika 8: Bruto investicije v osnovna sredstva

(16)

zmogljivosti tudi ne pričakujemo krepitve investicij v stroje in opremo. Bo pa na gibanje investicij v stroje in opremo v letu 2013 vplivala večja investicija v elektro‑energetsko infrastrukturo.

¹⁵

Ob nadaljevanju velike negotovosti v domačem in tujem okolju najverjetnejši scenarij za leti 2014 in 2015 predvideva postopno in skromno okrevanje gospodarstva. Okrevanje gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju, ki naj bi se začelo v drugi polovici letošnjega leta, naj bi se v prihodnjih dveh letih postopno krepilo. To bi omogočilo tudi postopno krepitev našega izvoza. Nadaljevala bi se lahko tudi sicer skromna rast investicij. Državne investicije se bodo prihodnji dve leti ohranjale na letošnji ravni, povečevale pa naj bi se investicije v energetsko infrastrukturo. Ob postopnem izboljšanju v mednarodnem okolju in ustavitvi slabšanja razmer v domačem bančnem sistemu bi se lahko izboljšali tudi pogoji za investicije podjetniškega sektorja.

Zaradi zamika v prilagajanju trga dela in nadaljevanja restriktivne plačne politike predvsem v sektorju država se bodo sredstva za zaposlene tudi prihodnje leto realno še zmanjšala. To bo imelo za posledico nadaljnje zmanjšanje zasebne in državne potrošnje, vendar pričakujemo precej manjše padce kot letos.

Dodana vrednost po dejavnostih

Dodana vrednost se je lani znižala v vseh dejavnostih, znova najbolj v gradbeništvu, prvič odkar so razpoložljivi podatki pa tudi v javnih storitvah. Padec dodane vrednosti v gradbeništvu je bil lani četrto leto zapored večji od desetih odstotkov. Ob nižjem obsegu proizvodnje se je po okrevanju v predhodnih dveh letih nekoliko znižala tudi dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih (‑0,9 %).

Lani se je namreč povečala le proizvodnja tehnološko zahtevnejših proizvodov, proizvodnja večine tehnološko manj zahtevnih panog, ki so bolj usmerjene na domači trg, pa se je znižala. Ob takšnih gibanjih v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu ter upadu zasebne potrošnje se je lani zmanjšala tudi dodana vrednost v vseh tržnih storitvah. Poslabšanje glede na leto 2011 je bilo največje v dejavnosti trgovine in gostinstva, kar so nakazovali že kratkoročni kazalniki gibanja prihodka. Prvič, odkar so razpoložljivi podatki, so ob ukrepih za racionalizacijo delovanja javnega sektorja lani padec dodane vrednosti beležile tudi javne storitve.

15 Njen vpliv na spremembo BDP bo manjši kot na spremembo investicij, ker bo oprema v celoti uvožena.

Tudi letos se bo dodana vrednost zmanjšala, a bo padec v večini dejavnosti manjši kot lani, v letu 2014 pa pričakujemo začetek postopnega okrevanja. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih se bo tudi letos zmanjšala, saj se bo ob pričakovanem nadaljnjem padcu domače potrošnje znova zmanjšala proizvodnja panog, usmerjenih na domači trg. Tako tudi letos pričakujemo rast le v proizvodnji tehnološko zahtevnejših panog, z izjemo proizvodnje vozil. Ob vnovičnem padcu zaposlenosti in zasebne potrošnje se bodo razmere letos poslabšale predvsem v trgovini in gostinstvu. Nekoliko manjši padec aktivnosti pričakujemo v finančni in zavarovalniški dejavnosti ter dejavnosti poslovanja z nepremičninami, kjer bi učinkovita in hitra implementacija ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema lahko prispevala k postopnemu izboljšanju razmer v drugi polovici leta.

Zaradi pričakovane občutne pospešitve državnih investicij, financiranih pretežno z EU sredstvi, bi bil lahko padec dodane vrednosti v gradbeništvu letos manjši kot v predhodnih štirih letih. Ob predpostavki restriktivne kadrovske politike se bo padec dodane vrednosti v dejavnostih javnih storitev letos nekoliko poglobil.

Njegovo rahlo zmanjšanje pričakujemo tudi v letu 2014, ko bo ob okrevanju tujega povpraševanja in manjšem padcu domačega dodana vrednost v pretežno tržno usmerjenih storitvah in predelovalnih dejavnostih začela okrevati.

Slika 9: Sprememba dodane vrednosti

-10 -8 -6 -4 -2 0 2 4

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

napoved

Prispevek k spremembi dodane vrednosti, v o.t.

Vir: SURS, napoved UMAR.

Predelovalne dejavnosti Gradbeništvo

Tržne storitve (G-N; R, S, T) Dej. javnih storitev (O-Q) Ostalo (A,B,D,E)

(17)

19 Predpostavili smo, da bo odliv iz registrirane brezposelnosti zaradi kršitev obveznosti podoben kot lani, podoben pa bo tudi priliv iskalcev prve zaposlitve, saj bodo možnosti zaposlitve za mlade, ki bodo zaključili šolanje, letos podobno omejene kot lani.

Trg dela

Zaposlenost in brezposelnost

Razmere na trgu dela so se izraziteje poslabšale proti koncu leta 2012. Zaradi padca gospodarske aktivnosti se je zaposlenost po statistiki nacionalnih računov tudi lani zmanjšala (‑1,3 %), padec pa je bil znova največji v gradbeništvu. V sektorju država se je lani nadaljevala upočasnjena rast števila zaposlenih (0,5 %)

¹⁶

, vendar se je njihovo število v drugi polovici leta začelo zmanjševati.

Število zaposlenih se je tudi v vseh ostalih dejavnostih začelo pospešeno zmanjševati proti koncu leta, kar se je odrazilo tudi v povečanju števila registriranih brezposelnih. Zaradi znižanja njihovega števila v prvi polovici leta pa je bilo število registriranih brezposelnih v povprečju lanskega leta (110,2 tisoč) sicer nekoliko manjše kot leto prej. Znižanje je bilo povezano predvsem z večjim odlivom iz brezposelnosti zaradi kršitev obveznosti, večjim vključevanjem brezposelnih v javna dela in večjim umikom s trga dela v neaktivnost

¹⁷

. V zadnjem četrtletju lani se je priliv v brezposelnost povečal predvsem zaradi večjega obsega izteka pogodb za določen čas in manjših možnosti za zaposlitev iskalcev prve zaposlitve.

¹⁸

Večji je

16 Rast števila zaposlenih v sektorju država je leta 2011 znašala 2,8 %, vendar je v tem letu zaradi reorganizacije Slovenskih železnic prišlo do uvrstitve dveh njenih družb s skupaj 3.756 zaposlenimi v sektor država. Če te zaposlene izvzamemo se je rast zaposlenih v sektorju država upočasnila že leta 2011, in sicer na 0,5 %.

17 Lani je bilo iz evidence registriranih brezposelnih odjavljenih 4.610 oseb (4,8 %) več kot v letu 2011. Odjavljenih oseb, ki so dobile delo, je bilo 2.695 (4,4 %) manj kot v predhodnem letu. Zaradi kršitev obveznosti je bilo odjavljenih 5.919 (43,6 %) oseb več, 2.383 oseb (177,7 %) več je bilo vključenih v javna dela, 1.072 oseb (23,2 %) več se jih je samostojno odjavilo iz evidence, 805 oseb (8,3 %) več pa se je upokojilo.

18 V letu 2012 se je zaradi izteka pogodbe za določen čas registriralo kot brezposelnih 5.757 (12,7 %) oseb več kot v predhodnem letu, iskalcev prve zaposlitve pa je bilo 1.881 (13,1 %) več. Ta povečanja so bila večinoma realizirana v zadnjem četrtletju leta.

Slika 10: Zaposleni in registrirani brezposelni

bil tudi priliv oseb, starejših od 55 let, tako da je bil del povečanja števila brezposelnih po naši oceni povezan tudi z napovedano pokojninsko reformo. Konec lanskega leta je število registriranih brezposelnih tako doseglo 118 tisoč. Stopnja registrirane brezposelnosti se je lani nekoliko povišala (12,0 %), občutnejše pa je bilo povišanje anketne stopnje brezposelnosti (8,9 %), na kar je po naši oceni vplivalo zmanjšanje povpraševanja po delu, zlasti po študentskem delu in drugih neformalnih oblikah dela.

V letu 2013 se bo zaposlenost zaradi prilagajanja nižji gospodarske aktivnosti še znižala, visoko število registriranih brezposelnih z začetka letošnjega leta pa se bo ohranilo do konca leta. Padec zaposlenosti (‑1,6 %) bo letos večji kot lani, ob nadaljnjem zmanjšanju gospodarske aktivnosti se bo zaposlenost zmanjšala v vseh dejavnostih zasebnega sektorja. Predpostavili smo, da bo do zmanjšanja zaposlenosti zaradi javnofinančnih omejitev in posledično predvidenega zmanjšanja mase plač prišlo tudi v sektorju država. Ob pričakovanem zmanjšanju zaposlenosti bo večje tudi število registriranih brezposelnih. Do slednjega je prišlo že v začetku leta, do konca februarja je bilo registriranih 124 tisoč brezposelnih oseb. Pričakujemo, da se bo ob sezonskih nihanjih ter podobni dinamiki tokov v brezposelnost in iz nje njihovo število proti koncu leta nekoliko povišalo.

¹⁹

Posledično bo v povprečju letošnjega leta število registrirano brezposelnih občutno večje kot lani. Občutno se bosta povišali tudi stopnja registrirane in anketne brezposelnosti. Zaradi zamika pri prilagajanju trga dela gospodarski aktivnosti in strukturnih neskladij se razmere na trgu dela tudi v prihodnjih dveh letih ne bodo vidneje izboljšale. Tudi Slika 11: Zaposlenost po dejavnostih (statistika nacionalnih računov)

65 70 75 80 85 90 95 100 105 110

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

Desezoniran indeks 2008=100

Vir: SURS.

Predelovalne dej. Gradbeništvo

Tržne storitve (G-N; R, S, T) Dej. javnih storitev (O-Q)

40 60 80 100 120 140 160 180 200 220 240

840 860 880 900 920 940 960 980 1.000 1.020

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12 jan.-feb. Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano

Zaposlenost po SNA, v 1.000, desezonirano

Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR.

Zaposlenost po statistiki nacionalnih računov (leva os) Registrirani brezposelni (desna os)

2013

(18)

Slika 12: Povprečna bruto plača na zaposlenega iz brezposelnosti zaradi upokojevanj, fleksibilnejše oblike pogodbenih delovnih razmerij pa bodo delodajalcem omogočile večjo odzivnost v prilagajanju dejanskim gospodarskim razmeram.

Tabela 3: Napoved zaposlenosti in brezposelnosti

v % 2012

2013 2014 2015

Zaposlenost po SNA, rast ‑1,3 ‑2,3 ‑1,6 ‑0,4 ‑0,8 0,0

Število registriranih brezposelnih, povprečje v letu 110,2 120,0 123,5 119,5 124,1 120,0

Stopnja registrirane brezposelnosti 12,0 13,1 13,4 13,1 13,6 13,2

Stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili 8,9 9,1 10,0 9,1 10,0 9,4

20 Skupaj z gradbeništvom (v dejavnostih B‑F).

1.200 1.300 1.400 1.500 1.600 1.700 1.800

Q1 08 Q1 09 Q1 10 Q1 11 Q1 12

V EUR, desezonirano

Vir: SURS, desezoniranje UMAR.

Skupaj Dej. zasebnega sektorja Dej. javnih storitev

Plače

Bruto plača na zaposlenega se je v letu 2012 realno znižala prvič v zadnjih dvajsetih letih, nadaljnje znižanje pričakujemo tudi v letošnjem in prihodnjem letu. Po dveh letih stagnacije so se plače v dejavnostih javnih storitev lani nominalno znižale za 2,2 %, realno so bile nižje že tretje leto zapored. Z ZUJF so bile junija linearno znižane plače v dejavnostih javnih storitev za 8 %, hkrati sta bili izplačani preostali dve četrtini odprave plačnih nesorazmerij, tako da je bilo znižanje plač v povprečju 3‑odstotno. V dejavnostih zasebnega sektorja se je nominalna rast povprečne bruto plače lani še upočasnila (0,8 %). V industriji

²⁰

se je rast plač prepolovila (1,9 %), v tržno‑storitvenih dejavnostih pa povsem zastala. Letošnje nadaljnje krčenje gospodarske aktivnosti in predvideno počasno okrevanje v naslednjih dveh letih bodo ob težnji po ohranjanju konkurenčnega položaja podjetij, visoki brezposelnosti in relativno nizki inflaciji vplivali na nizko nominalno rast plač v dejavnostih zasebnega sektorja.

Letos bo ta predvidoma 0,8‑odstotna, v prihodnjih dveh letih pa bo ob postopni krepitvi gospodarske aktivnosti nekoliko višja (1,4 % oz. 2,2 %). Zaradi zaostrenega fiskalnega položaja predpostavljamo, da se bodo v dejavnostih javnih storitev v tem obdobju omejitve za rast

Tabela 4: Napoved povprečne rasti bruto plače na zaposlenega

Stopnje rasti, v % 2012

2013 2014 2015

Bruto plača na zaposlenega ‑ nominalno 0,1 0,9 0,3 1,7 1,0 2,2

‑ dejavnosti zasebnega sektorja 0,8 1,6 0,8 2,1 1,4 2,2

‑ dejavnosti javnih storitev ‑2,2 ‑0,3 ‑1,0 0,8 0,0 1,9

Bruto plača na zaposlenega ‑ realno ‑2,4 ‑1,3 ‑1,8 ‑0,1 ‑0,6 0,3

‑ dejavnosti zasebnega sektorja ‑1,7 ‑0,6 ‑1,3 0,3 ‑0,2 0,3

‑ dejavnosti javnih storitev ‑4,7 ‑2,5 ‑3,1 ‑1,0 ‑1,6 0,0

Vir: SURS, preračuni in napoved 2013−2015 UMAR.

Opomba: Dejavnosti zasebnega sektorja vključujejo dejavnosti A−N, R−S, dejavnosti javnih storitev pa dejavnosti O−Q.

plač nadaljevale. Letos bo povprečna plača v dejavnostih javnih storitev nominalno nižja (‑1,0 %), kar bo v veliki meri izhajalo iz lanskega junijskega znižanja plač, v prihodnjem letu pa bo ostala nominalno nespremenjena.

sprejeta pokojninska reforma in reforma trga dela ob

nadaljnjem upadanju gospodarske aktivnosti na kratek

rok ne bosta bistveno vplivali na izboljšanje stanja na trgu

dela. Letos in prihodnje leto tako pričakujemo večji odliv

(19)

21 Največ je k temu prispevala ukinitev subvencije na šolsko prehrano (0,4 o. t.), poleg tega pa še zmanjšanje subvencije za drugega otroka v vrtcu (0,1 o. t.) in povišanje letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu (0,1 o. t.).

22 Cene električne energije so se v prvih dveh mesecih letos povišale za 11,5 %.

Inflacija

Po štirih letih skromne rasti se je rast cen življenjskih potrebščin v letu 2012 zaradi enkratnih dejavnikov povišala, osnovna inflacija pa je ob nizki gospodarski aktivnosti ostala umirjena. Lanska rast cen (2,7 %) je bila znova predvsem posledica višjih cen energentov in hrane, višja skupna rast kot v predhodnih letih pa je izhajala predvsem iz rasti cen storitev. Rast cen nafte na svetovnih trgih je bila sicer nižja kot v letu 2011, so se pa povišale trošarine, tako da je bil prispevek cen tekočih goriv k skupni rasti podoben kot v letu 2011. Prispevek vseh energentov (0,7 o. t.) k skupni rasti cen bi bil še višji, če ne bi ob koncu leta prišlo do znižanja cen zemeljskega plina. Prispevek cen hrane (0,7 o. t.) je bil podoben kot v Slika 13: Cene življenjskih potrebščin in osnovna inflacija

-1,0 -0,5 0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0 3,5

jan. 09 jul. 09 jan. 10 jul. 10 jan. 11 jul. 11 jan. 12 jul. 12 jan. 13

Medletna sprememba, v %

Vir: SURS. Opomba: *Tehtana oz. uravnotežena mediana je srednja vrednost, ki padajoče urejene mesečne indekse podskupin ICŽP v posameznem mesecu glede na seštevek

pripadajočih uteži razdeli na dva enaka dela.

ICŽP Osnovna inflacija (tehtana mediana)*

Tabela 5: Napoved inflacije

v % 2012

2013 2014 2015

Inflacija – povprečje leta 2,6 2,2 2,1 1,8 1,6 1,9

Inflacija − dec./dec. 2,7 1,9 1,9 1,8 1,7 2,1

predhodnem letu, njihova rast pa je izvirala predvsem iz rasti cen sveže zelenjave in sadja. Rast cen storitev se je zaradi enkratnih dejavnikov, ki so bili posledica ukrepov ekonomske politike, lani pospešila, k skupni rasti pa so cene storitev prispevale 0,8 o. t.

²¹

. Osnovna inflacija je ostala skromna, kar kaže odsotnost inflacijskih pritiskov, povezanih z gospodarsko aktivnostjo.

Letos bo medletna inflacija nižja kot lani, saj ob nizki gospodarski aktivnosti pričakujemo dodatno upočasnitev osnovne inflacije, umirjena cenovna gibanja pa pričakujemo tudi v prihodnjih dveh letih. Osnovna inflacija se bo letos, ob pričakovanem nadaljevanju padca gospodarske aktivnosti in zaostrovanja razmer na trgu dela, še dodatno upočasnila. Podobno kot v preteklih letih pa bodo na rast cen pomembno vplivale enkratne spremembe predvsem na davčnem področju.

Kljub odsotnosti šokov iz mednarodnega okolja letos

pričakujemo višjo rast cen energentov, ki pa bo v veliki

meri posledica višjih cen električne energije zaradi dviga

prispevka za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije.

²²

Znova bodo k inflaciji pomembno prispevale cene hrane,

vendar bo njihova rast nižja kot lani. Podobno velja za rast

cen storitev, na njihovo rast pa bodo zaradi spremembe

načina regulacije vplivale predvsem cene komunalnih

storitev. Te se v prvih dveh mesecih letos sicer niso

občutno povišale, nadaljnja povišanja pričakujemo v

prihodnjih mesecih, morebitna pospešitev njihove rasti

do konca leta pa predstavlja eno glavnih tveganj za

letošnjo napoved inflacije. Ob odsotnosti večjih cenovnih

šokov iz mednarodnega okolja in nadaljevanju šibke

gospodarske aktivnosti bo rast cen tudi v letih 2014–2015

ostala umirjena, na ravni okoli 2 %. Pomembno tveganje

za pričakovano rast cen v teh treh letih pa še naprej

predstavljajo morebitni dodatni ukrepi na davčnem

področju.

(20)

Slika 14: Saldo tekočega računa plačilne bilance

-4.000 -3.000 -2.000 -1.000 0 1.000 2.000 3.000

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

napoved

V mio EUR

Vir : BS, napoved UMAR.

Blagovna menjava Storitvena menjava Faktorski dohodki Tekoči transferi Tekoči račun

Tekoči račun plačilne bilance

Presežek na tekočem računu plačilne bilance se bo v letu 2013 še povečal, visok bo ostal tudi v letih 2014–

2015. Potem ko je bil v obdobju 2009–2011 tekoči račun približno izravnan, je v letu 2012 beležil največji presežek doslej, kar je bila ob občutnem padcu uvoza blaga predvsem posledica manjšega primanjkljaja v blagovni bilanci. Letos se bo blagovna bilanca ob pričakovanem nadaljnjem padcu uvoza in skromnem okrevanju izvoza blaga ter skoraj nespremenjenih pogojih menjave prevesila v presežek. Pričakujemo tudi še povečanje presežka v menjavi storitev, ki bo ob nadaljnjem padcu uvoza in rasti izvoza tudi letos predvsem posledica povečanja presežka v menjavi potovanj. Pomembno bo k letošnjemu povečanju presežka na tekočem računu prispevalo povečanje presežka v bilanci tekočih transferov zaradi pričakovanega občutnega izboljšanja črpanja evropskih sredstev. Po drugi strani v letu 2013 pričakujemo povečanje primanjkljaja v bilanci faktorskih dohodkov, ki se je v obdobju 2010–2012 ohranjal na doseženi ravni. Na primanjkljaj pri dohodkih od kapitala bodo vplivala zlasti višja neto plačila obresti na zunanji dolg ob nadaljnjem neto izplačilu dividend in drugih dobičkov tujim neposrednim vlagateljem. Ob nadaljevanju razdolževanja in nižjih obrestnih merah na medbančnem trgu se bodo plačila obresti zasebnega sektorja sicer še znižale, vendar se bodo neto plačila obresti državnega sektorja še povečala. Povečanje primanjkljaja od

Tabela 6: Tekoči račun plačilne bilance

v % 2012

2013 2014 2015

Tekoči račun, v mio EUR 874 1.363 1.545 1.142 1.375 1.423

Tekoči račun, v % BDP 2,5 3,8 4,4 3,2 3,8 3,9

Vir: BS, SURS, 2013−2015 napoved UMAR.

dohodkov od kapitala bo tudi letos blažil relativno visok presežek od dohodkov od dela, ki je povezan z večjim številom dnevnih migrantov na delo v tujino. V letih 2014 in 2015 se bo ob nadaljevanju večinoma podobnih gibanj kot letos presežek na tekočem računu plačilne bilance nekoliko zmanjšal, in sicer predvsem zaradi pričakovanega manjšega neto črpanja EU sredstev.

Tveganja za uresničitev napovedi

Tudi v letošnjem in prihodnjih letih se ohranjajo visoka tveganja, da bo gospodarska aktivnost nižja od pričakovane, s tem pa slabše tudi razmere v celotni ekonomiji. Tveganje za večji padec gospodarske aktivnosti od pričakovanega v letošnjem letu so povezana z razmerami v mednarodnem okolju, tako glede okrevanja gospodarske aktivnosti v naših najpomembnejših partnericah, kot tudi zmanjšanja negotovosti na finančnih trgih. Predvsem je umiritev padca aktivnosti odvisna od uspešnosti uveljavitve sprejetih ukrepov za sanacijo

bančnega sistema in drugih načrtovanih ukrepov, ki naj

bi oživili kreditno aktivnost ter pomagali razbremeniti

gospodarstvo in zagnati nov investicijski ciklus. Ključno

ostaja tudi nadaljevanje konsolidacije javnih financ, kjer bi

večja odstopanja od začrtanega dodatno otežila dostop

do sredstev na mednarodnih trgih ne samo državi, ampak

tudi bančnemu in podjetniškemu sektorju. Dodatna

tveganja pa so povezana s sposobnostjo podjetniškega

sektorja za dvig konkurenčne sposobnosti, kar lahko še

poveča njihov razvojni zaostanek.

(21)

Slika 15: Rast potencialnega BDP, primerjava različnih izračunov

Slika 16: Prispevki posameznih komponent k potencialni rasti BDP

23 Za ocenjevanje ciklične komponente TFP in nezaposlenosti (izračune NAWRU) smo uporabili program GAP (Christophe Planas in Alessandro Rossi, Evropska komisija, Joint Research Centre, 2010). Program je dosegljiv na eemc.jrc.ec.europa.eu/Software‑GAP.htm. NAWRU in ciklična komponenta TFP sta ocenjena z uporabo serij rasti plač in izkoriščenosti kapacitet v bivariatnem modelu neopazljivih komponent.

24 Za podrobnejši opis metodologije glej F. D'Auria, Cécile Denis, K.

Havik, K. Mc Morrow, C. Planas, R. Raciborski, W. Röger and A. Rossi: »The production function methodology for calculating potential growth rates and output gaps«, Economic Papers 420, July 2010, DG ECFIN.

25 Pri seriji zaposlenosti po statistiki nacionalnih računov upoštevamo popravek zaradi preloma v seriji v letu 2002. Pri izračunu UMAR uporabljamo lastno demografsko projekcijo (15‑74), EK uporablja Eurostatovo Europop (15–74).

-2 -1 0 1 2 3 4 5

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Vir: UMAR, EK

UMAR marec 2013 EK februar 2013

Realna sprememba, v %

Rast potencialnega BDP

Na podlagi Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj UMAR smo z metodo produkcijske funkcije (PF) pripravili ocene potencialne rasti. Izračun potencialne rasti temelji na metodi produkcijske funkcije, pri kateri za izločitev ciklične komponente skupne faktorske produktivnosti uporabljamo bivariatni Kalmanov filter (KF).

²³

Za primerjavo je prikazan tudi zadnji izračun rasti potencialnega BDP, ki ga je februarja 2013 pripravila EK.

Izračun EK temelji na metodi produkcijske funkcije, ki se v bistvenih značilnostih ne razlikuje od metode UMAR.

²⁴

Razlike med našimi izračuni in izračuni EK so posledica različne upoštevane napovedi (zimske napovedi EK iz 2013 in zadnje pomladanske napovedi UMAR), ki je pri UMAR tudi za daljše časovno obdobje ter deloma tudi razlik v vhodnih podatkih

²⁵

.

-2 -1 0 1 2 3 4 5

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Vir: UMAR, EK DeloKapital

Skupna faktorska produktivnost Rast potencialnega BDP

Prispevki k spremembi potencialnega BDP, v o.t.

26 V izračunih naravne stopnje brezposelnosti (NAWRU) upoštevamo napovedi anketne brezposlenosti, ki na srednji rok kažejo na poslabšanje (glej tudi poglavje Trg dela). NAWRU je ocenjen z bivariatnim modelom neopazljivih komponent, kjer poleg serije brezposelnosti uporabimo tudi serijo rasti plač. Izračuni kažejo na naraščanje NAWRU krepko nad 10 % in na srednji rok ne pričakujemo izboljševanja. Na naraščanje NAWRU, ki je sicer ne moremo direktno opazovati, posredno kaže tudi naraščanje dolgotrajne brezposelnosti.

Izračuni kažejo, da je potencialna rast za prihodnje obdobje močno oslabljena. Izračuni rasti potencialnega BDP z uporabo PF kažejo, da je potencialna rast z ravni blizu 4 % v obdobju pred krizo, začela močno upadati v letu 2008 in se bo znižala celo na negativnih ‑1,1 % v letu 2013, pozitivne ravni pa naj bi dosegla šele po letu 2015.

Med posameznimi komponentami izračunane potencialne rasti se v prihodnjih letih glede na predkrizno obdobje najbolj znižuje prispevek kapitala.

Prispevek kapitala se je po močnem znižanju v letu 2009

namreč še dodatno zniževal (do ‑0,1 o. t. v letu 2012) in

pričakujemo, da bo tudi na srednji rok ostal blizu ničelnega

prispevka. Prispevek dela k potencialni rasti je relativno

nizek že skozi celotno preteklo obdobje do krize v 2008,

od leta 2008 pa je konstantno negativen. Največji vpliv ima

naraščanje naravne stopnje brezposelnosti

²⁶

(NAWRU),

negativni pa so tudi prispevki stopnje participacije,

opravljenih delovnih ur na zaposlenega in prispevek

zaradi vpliva zmanjševanja populacije v delovno aktivni

starosti, glede na upoštevane projekcije demografskih

gibanj (UMAR). Ob nastopu krize smo beležili znižanje

prispevka skupne faktorske produktivnosti. Tu lahko v

prihodnjih letih pričakujemo postopno okrevanje, vendar

ne do predkriznih ravni.

(22)

27 Aritmetično povprečje napak, povprečna absolutna napaka, koren povprečne kvadratne napake, standardizirana povprečna absolutna napaka in standardizirani koren povprečne kvadratne napake. Podrobni rezultati so prikazani v statistični prilogi v tabeli 13.

28 Poleg Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) so v analizo vključene še napovedi, ki jih pripravljajo: Banka Slovenije (BS) in Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko pri GZS (SKEP), iz tujine pa Evropska komisija (EC), Mednarodni denarni sklad (IMF), in Wiener Institut fuer Internationale Wirtschaftsvergleiche (WIIW).

29 Poleg naštetih šestih še Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Consensus.

30 Pomladanske napovedi za prihodnje leto (PNt+1), jesenske napovedi za prihodnje leto (JNt+1), pomladanske napovedi za tekoče leto (PNt) in jesenske napovedi za tekoče leto (JNt).

Slika 17: Gibanje spremenljivk, vključenih v analizo ocene uspešnosti

-8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8 10

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

Sprememba, v %

BDP Inflacija (povprečna)

Ocena uspešnosti napovedi

Primerjave ocen uspešnosti napovedi UMAR in ostalih institucij kažejo, da napovedi UMAR v daljšem obdobju ne kažejo sistematičnega precenjevanja ali podcenjevanja. Po objavi podatkov za gospodarsko aktivnost in inflacijo v letu 2012 smo pripravili oceno uspešnosti napovedi domačih in tujih institucij, ki se ukvarjajo z napovedmi. Za presojo glede točnosti napovedi je ključno, da je njihova povprečna napaka v daljšem obdobju čim manjša. Za obdobje od leta 1997 do 2012 povprečje absolutnih napak napovedi realne gospodarske rasti pri jesenskih napovedih UMAR za prihodnje leto znaša 1,87 o. t., pri pomladanskih napovedih za tekoče leto pa 1,13 o. t. Povprečje absolutne napake pomladanske napovedi inflacije za tekoče leto znaša 0,51 o. t., pri jesenskih napovedih za prihodnje leto pa je nekoliko višja, 1,01 o. t. Takšne vrednosti kazalnikov kažejo na nepristanskost napovedi UMAR.

Uspešnost napovedi makroekonomskih kazalnikov pripravljamo na osnovi večjega števila statističnih kriterijev

²⁷

kakovosti napovedovanja in za različna časovna obdobja. Za dve instituciji (UMAR in SKEP) ocena zajema daljše obdobje, in sicer od leta 1997 do 2012. Za obdobje 2002 do 2012 analize vsebujejo napovedi šestih

²⁸

in za preteklo leto napovedi osmih

²⁹

institucij. V analizi je zajeto obdobje, v katerem je slovensko gospodarstvo beležilo relativno stabilno visoko konjunkturo, napake

Slika 18: Časovnica objav napovedi posameznih institucij v letu 2012

EC BS UMAR

WIIW OECD EC BS UMAR

OECD SKEP Consensus

Forecasts IMF Consensus

Forecasts

IMF

WIIW SKEP

dec.

nov.

okt.

sep.

avg.

jul.

jun.

maj apr.

mar.

feb.

jan.

Vir: napovedi institucij.

napovedi v tem obdobju so bile relativno majhne. V času od začetka svetovne gospodarske in finančne krize pa so se kazalniki uspešnosti napovedi poslabšali. Vse napovedi

³⁰

primerjamo s prvo statistično letno oceno, ki za gospodarsko rast temelji na osnovi četrtletnih podatkov. Sistematična primerjava odstopanj napovedi od statistične ocene v daljšem časovnem obdobju kaže na točnost napovedi oz. povprečne napake, ki jih institucije naredijo pri napovedovanju posameznega agregata. Če so napake enakomerno porazdeljene, je vrednost te mere blizu nič.

Institucije, ki objavljajo napoved kasneje, imajo določeno informacijsko prednost, ki se lahko kaže v manjših napakah napovedi. Ob napovedovanju gibanja ekonomskih spremenljivk se napovedovalci srečujemo z različnimi omejitvami, kot npr. razpoložljivostjo podatkov ob napovedi, ki se s časom spreminjajo. Pri napovedih je zelo pomembno, kdaj so narejene, saj kasnejše napovedi omogočajo vključitev novih informacij, ki lahko bistveno spremenijo gospodarsko sliko. Te nove informacije so lahko nadaljnji podatki o gibanju kazalnika v posameznem mesecu ali četrtletju, revizije že objavljenih podatkov, pa tudi spremembe predpostavk o gibanjih v mednarodnem okolju, ki za Slovenijo kot odprto gospodarstvo predstavljajo močan dejavnik negotovosti.

Vse institucije, vključene v našo analizo, svoje napovedi

praviloma objavljajo dvakrat letno, večina pa jih svoje

napovedi objavi kasneje kot UMAR.

(23)

Povečana napaka napovedi za leti 2009 in 2011 je močno vplivala na mere točnosti napovedi za daljše obdobje.

Uspešnost napovedovanja merimo s povprečno napako, ki mora biti preko daljšega obdobja čim manjša. Ko je analizirano obdobje relativno kratko, lahko vsaka napaka v pozitivno ali v negativno smer bistveno spremeni

Tabela 7 : Napake v napovedani realni gospodarski rasti posameznih institucij za leto 2012 Realizacija: -2,3 %

Pomladanska napoved za prihodnje leto

Jesenska napoved za prihodnje leto

Pomladanska napoved za tekoče leto

Jesenska napoved za tekoče leto Napoved Napaka v o.t. Napoved Napaka v o.t. Napoved Napaka v o.t. Napoved Napaka v o.t.

UMAR 2,6 ‑4,9 2,0 ‑4,3 ‑0,9 ‑1,4 ‑2,0 ‑0,3

BS 2,7 ‑5,0 1,7 ‑4,0 ‑1,2 ‑1,1 ‑1,8 ‑0,5

SKEP 2,4 ‑4,7 0,8 ‑3,1 ‑1,2 ‑1,1 ‑2,5 0,2

EC 2,5 ‑4,8 1,0 ‑3,3 ‑1,4 ‑0,9 ‑2,3 0,0

IMF 2,4 ‑4,7 2,0 ‑4,3 ‑1,0 ‑1,3 ‑2,2 ‑0,1

WIIW 2,5 ‑4,8 2,5 ‑4,8 ‑1,0 ‑1,3 ‑1,5 ‑0,8

OECD 2,6 ‑4,9 0,3 ‑2,6 ‑2,0 ‑0,3 ‑2,4 0,1

Consensus Forecasts 2,5 ‑4,8 1,9 ‑4,2 ‑0,2 ‑2,1 ‑1,4 ‑0,9

Vir: napovedi posameznih institucij, preračuni UMAR.

Slika 19: Povprečna absolutna napaka UMAR pri napovedih realne stopnje rasti BDP za različna obdobja

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0

PNt+1 JNt+1 PNt JNt

Vir: preračun UMAR.

1997-2008 1997-2009 1997-2010 1997-2011 1997-2012

0,0 0,5 1,0 1,5 2,0 2,5 3,0

PNt+1 JNt+1 PNt JNt

Vir: preračun UMAR.

2002-2008 2002-2009 2002-2010 2002-2011 2002-2012

ugotovitve predhodnih analiz točnosti napovedi. V napovedih za leto 2009 in 2011 je prišlo do bistveno višje vrednosti napak, ki so zelo vplivale na izračun povprečnih napak v celotnem obdobju (v krajšem obdobju 2002–

2012 večja napaka kot za obdobje 1997–2012).

Realno gospodarsko rast za leto 2012 so vse institucije v svojih napovedih precenile. Napovedi za leto 2012 so bile najbolj precenjene spomladi 2011, in sicer za 4,7 do 5,0 o. t. Vse tri naslednje napovedi so se realizaciji bolj

približale, saj so bile napake nižje, še vedno pa so jeseni 2012 znašale od 0,1 do ‑0,9 o. t. Točno napoved je jeseni 2012 za tekoče leto naredila EK.

Inflacijo za tekoče leto so vse institucije spomladi 2012 pri svojih napovedih nekoliko podcenile, jeseni pa je večina svoje napovedi popravila navzgor. Napake v napovedih spomladi so po absolutni vrednosti znašale med 0,2 in 0,8 o. t., napake jesenske napovedi pa so bile