Univerza v Ljubljani
Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za računalništvo in informatiko
AJDA MARKIČ
APLIKACIJA ZA NADZOR PSIHOFIZIČNEGA STANJA
VOZNIKA
Diplomsko delo
Univerzitetni študijski program prve stopnje Multimedija
Mentor: prof. dr. Jaka Sodnik
Ljubljana, 2021
Zahvala
Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Jaku Sodniku za pomoˇc, nasvete in podporo pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi prijateljem in druˇzini, ki so sodelovali v ˇstudiji za pridobitev uporabniˇskih mnenj, in me podpirali pri izdelavi diplomskega dela.
v
vi
Povzetek
Stevilo prometnih nesreˇˇ c skupaj s ˇstevilom udeleˇzencev prometa vsako leto naraˇsˇca. Med glavnimi razlogi za smrtne nesreˇce so utrujeni vozniki, vozniki pod stresom ali vplivom alkohola in vozniki, ki doˇzivijo srˇcni napad. Hkrati pa se merilne naprave in pametni pripomoˇcki, s pomoˇcjo katerih lahko psihofiziˇcna stanja merimo in doloˇcamo, izboljˇsujejo.
To nam je omogoˇcilo, da smo izdelali preprosto aplikacijo, ki preko tehnologije ANT+ pridobi podatke iz nosljivega senzorja za merjenje srˇcnega utripa in doloˇci trenutno psihofiziˇcno stanje voznika.
Diplomska naloga se zaˇcne z raziskavo podroˇcja, ki je bila nujna za razume- vanje nevarnih psihofiziˇcnih stanj in dosedanjih reˇsitev za ukrepanje v takˇsnih primerih. V nadaljnjih poglavjih so predstavljeni moˇzni ukrepi, zbrani na pod- lagi raziskave in uporabniˇskih predlogov. Sledi opis razvoja in delovanja izdelane aplikacije, naloga pa se zakljuˇci s kratko uporabniˇsko ˇstudijo, v kateri smo zbrali razliˇcna mnenja in odzive uporabnikov.
Kljuˇcne besede: mobilna aplikacija, Android, ANT+, psihofiziˇcno stanje voz- nika
vii
viii Povzetek
Abstract
The number of traffic accidents is rising consistently with the number of drivers.
Some of the main reasons for fatal accidents are stressed or tired drivers, drunk drivers and drivers that suffer from heart attack. At the same time, wearable sensors and smart devices are better than ever.
The latter allowed us to develop a simple application based on ANT+ tech- nology. The application acquires data from a wearable sensor for measuring heart rate and assesses the current psychophysical state of a driver.
The thesis starts with an overview of the researched field that is necessary to understand the dangerous psychophysical states and the current solutions in such cases. The following chapter presents various possible measures, some of which originate from the users’ suggestions and input. This is followed by a description of the application. The thesis ends with a short user study in which we gathered users’ opinions and feedback.
Key words: mobile app, Android, ANT+, psychophysical state of a driver
ix
x Abstract
Vsebina
1 Uvod 1
2 Merjenje psihofiziˇcnega stanja voznika 3
2.1 Psihofiziˇcna stanja, pomembna za voˇznjo . . . 4
2.2 Fiziˇcni dejavniki za doloˇcitev stanj . . . 6
2.3 Senzorji, primerni za uporabo v vozilu . . . 8
3 Moˇzni ukrepi 11 3.1 Ukrepanje ob stresu . . . 11
3.2 Ukrepanje ob utrujenosti . . . 12
3.3 Ukrepanje ob prisotnosti alkohola . . . 12
3.4 Ukrepanje ob srˇcnem zastoju ali srˇcni kapi . . . 13
4 Aplikacija 15 4.1 Opis arhitekture . . . 15
4.2 Uporabljene naprave . . . 17
4.2.1 Pametna ura . . . 17 xi
xii Vsebina
4.2.2 Mobilni telefon . . . 19
4.3 Uporabljene tehnologije . . . 19
4.3.1 ANT+ . . . 20
4.3.2 Android . . . 20
4.4 Moˇzna uporaba aplikacije v avtomobilu . . . 21
4.5 Opis delovanja . . . 21
4.5.1 Povezovanje s senzorjem . . . 21
4.5.2 Pridobivanje in procesiranje podatkov . . . 22
4.5.3 Shranjevanje v bazo podatkov . . . 23
4.5.4 Ukrepanje aplikacije ob neprimernem stanju . . . 24
4.5.5 Prikazovanje grafa . . . 26
4.6 Grafiˇcni uporabniˇski vmesnik . . . 28
4.6.1 Prikaz psihofiziˇcnih stanj . . . 30
5 Mnenje uporabnikov 33
6 Zakljuˇcek 39
Literatura 41
A Vpraˇsalnik za ˇstudijo uporabniˇskega mnenja 49
Seznam slik
2.1 Oura ring [28] . . . 8
2.2 Koncept zapestnice, ki meri alkohol preko koˇze [21] . . . 9
4.1 Arhitektura aplikacije . . . 15
4.2 Uporabljena ura in telefon . . . 17
4.3 Nastavitev, ki mi omogoˇci oddajanje srˇcnega utripa . . . 18
4.4 Ura je v stanju oddajanja . . . 18
4.5 Sporoˇcilo, da telefon ne podpira tehnologije ANT . . . 19
4.6 Metoda za shranjevanje v bazo . . . 24
4.7 Metoda za odziv aplikacije glede na procesirane podatke . . . 25
4.8 Primer grafa, ki prikazuje naraˇsˇcanje stresa . . . 27
4.9 Primer grafa, kjer pametna ura ni merila srˇcnega utripa . . . 27
4.10 Glavna aktivnost . . . 28
4.11 Nastavitve . . . 29
4.12 Prikaz aplikacije med normalnim psihofiziˇcnim stanjem voznika . . 30
4.13 Animacija srˇcnega utripa . . . 31 xiii
xiv Seznam slik
4.14 Animacija stresnega simbola . . . 31
4.15 Animacija simbola za utrujenost . . . 31
4.16 Animacija prehoda iz normalnega v stresno stanje . . . 31
5.1 Razliˇcna prikaza podatkov med katerima so izbirali uporabniki . . 34
5.2 Simbol nevtralnega stanja . . . 34
5.3 Stresni simbol . . . 35
5.4 Simbol utrujenosti . . . 35
5.5 Nov gumb, ki prekine trenutni ukrep aplikacije . . . 38
Seznam tabel
4.1 Izpisano sporoˇcilo uporabniku glede na sprejeti rezultat . . . 22
xv
xvi Seznam tabel
1 Uvod
Vsaka oseba bo vsaj enkrat v ˇzivljenju doˇzivela prometno nesreˇco. V Sloveniji je registriranih veˇc kot milijon in pol motornih vozil, kar pomeni pribliˇzno tri vo- zila na ˇstiri drˇzavljane. Povpreˇcno se vsak dan zgodi veˇc kot petdeset prometnih nesreˇc, od tega pribliˇzno sedemnajst na dan s telesnimi poˇskodbami ali smrtnim izidom. Veliko veˇcino prometnih nesreˇc povzroˇcijo vozniki osebnega avtomo- bila, pri ˇcemer je najpogostejˇsi vzrok za nesreˇce s smrtnim izidom neprilagojena hitrost.[1] To je spodbudilo proizvajalce vozil, da v novejˇsih vozilih preko zaslo- nov opozarjajo voznika na prekoraˇceno omejitev hitrosti. Zanimiv je tudi drugi najpogostejˇsi vzrok: nepravilna stran/smer voˇznje, kamor po besedah policije po- leg nestrpnega prehitevanja na nepreglednih predelih ceste spadajo tudi nesreˇce, kjer je voznik zaspal za volanom ali pa uporabljal mobilni telefon. Za te nesreˇce je tako pogosto vzrok slabo psihofiziˇcno stanje voznika, kar bi se dalo prepreˇciti z opazovanjem, merjenjem, opozarjanjem in primernim ukrepanjem. Merjenje fiziˇcnih dejavnikov postaja preprostejˇse vsako leto. Merimo lahko vse od srˇcnega utripa do moˇzganske dejavnosti brez povzroˇcanja motenj vozniku. Ustrezni sen- zorji so cenovno dostopni ˇsirˇsi javnosti, velikokrat ˇze kot sestavni del pametne ure. Za obdelavo podatkov, za katero je bila ˇse nekaj let nazaj potrebna posebna centralna procesna enota, zdaj preprosto uporabimo pametni mobilni telefon. Za ukrepanje se lahko uporabi zaslon vozila, pri ˇcemer je treba paziti, da opozorilo ne ogrozi voznika z odvraˇcanjem pozornosti od prometa in dogajanja okoli vozila.
Prav to je cilj moje diplomske naloge – razvoj aplikacije, ki bi zbrala podatke iz merilnika (npr. pametne ure), iz njih razbrala psihofiziˇcno stanje voznika in pri- merno ukrepala. Psihofiziˇcna stanja, ki jih aplikacija lahko zbira in ovrednoti, so bila izbrana na podlagi raziskave o razliˇcnih stanjih ter o posledicah, ki jih imajo na voznika in voˇznjo. Izbrani so bili stres, utrujenost in srˇcni zastoj. Po raziskavi
1
2 Uvod
podroˇcja je bil dodan tudi alkohol. ˇCeprav ga zaradi pomanjkanja primernih sen- zorjev ˇse ne moremo uˇcinkovito meriti v vozilu, je izredno pomemben za nadaljnji razvoj, saj so vozniki pod vplivom alkohola najpogostejˇsi povzroˇcitelji nesreˇc s smrtnim izidom. Aplikacija na podlagi pridobljenih podatkov z zelo preprostimi algoritmi doloˇci, ˇce gre za eno izmed raziskanih psihofiziˇcnih stanj. Ukrepa na dva naˇcina. Prvi je prikaz na grafiˇcnem uporabniˇskem vmesniku, ki z enim samim simbolom uporabnika opozori na situacijo. Drugi ukrep aplikacija sproˇzi glede na razbrano psihofiziˇcno stanje. Najpomembnejˇsi dejavnik ukrepov je, da nikakor ne motijo voznika ter da na voˇznjo delujejo izkljuˇcno pozitivno. Namenjeni so izboljˇsanju varnosti na cesti. Konˇcni cilj so tako raziskava ˇskodljivih psihofiziˇcnih stanj, primerni moˇzni ukrepi za dana stanja in sistem, ki jih bo uˇcinkovito povezal v delujoˇco celoto.
2 Merjenje psihofiziˇ cnega stanja voznika
Merjenje psihofiziˇcnega stanja voznika med voˇznjo je pomembno za izboljˇsanje varnosti, saj nam daje moˇznost, da pravilno razberemo trenutno dogajanje in pravoˇcasno primerno ukrepamo. Voˇznja je psihiˇcno zelo zahtevna dejavnost, ki terja pozorno in zbrano spremljanje okolice, zato ni presenetljivo, da je slabo psihofiziˇcno stanje voznika eden izmed najpogostejˇsih vzrokov za nesreˇce.[2] Po ameriˇskih raziskavah je v enem mesecu za volanom zaspal vsak petindvajseti anketirani voznik, 45% odraslih pa je ˇze kinkalo med voˇznjo.[3, 4]
Zelo pomembno motnjo med voˇznjo predstavlja tudi stres. Stres lahko pov- zroˇci in ojaˇca negativna ˇcustva, ki vplivajo na voznikovo presojo. Poveˇca moˇznost nevarnega obnaˇsanja na cesti, kot je prehitevanje na neprimernih mestih, izsilje- vanje prednosti, voˇznjo skozi rdeˇco luˇc in predvsem prehitro voˇznjo.[5] Neprilago- jena hitrost je s 45% najpogostejˇsi razlog za prometne nesreˇce s smrtnim izidom.
Prav tako lahko stres poslabˇsa zdravstveno stanje voznika.[1]
Bolezni srca in oˇzilja so najpogostejˇsi povzroˇcitelj smrti na svetu, ˇse posebej v razvitih drˇzavah. Udeleˇzba v prometu poveˇca moˇznost srˇcnega napada za veˇc kot trikrat in ˇceprav predstavljajo teˇzave s srcem med voˇznjo kot vzrok za nesreˇco s smrtnim izidom le majhen odstotek vseh primerov, so zaradi izgube zavesti voznika med najnevarnejˇsimi.[6]
Veliko bolj pogost krivec je alkohol, ki je dovolj pomemben povzroˇcitelj pro- metnih nesreˇc, da ima v poroˇcilu o stanju varnosti v cestnem prometu svoje podpoglavje. Povzroˇci vsako tretjo smrt v prometu in vsako deseto nesreˇco s telesnimi poˇskodbami. Alkoholizirani udeleˇzenci sicer povzroˇcijo manj kot dese- 3
4 Merjenje psihofiziˇcnega stanja voznika
tino nesreˇc, a se polovica teh konˇca s telesnimi poˇskodbami in vsaka petdeseta s smrtjo.[1]
2.1 Psihofiziˇ cna stanja, pomembna za voˇ znjo
Izmed psihofiziˇcnih stanj je stres najpogosteje prisoten pri voznikih med voˇznjo in ima hkrati najmanj nevarne kratkotrajne posledice. Stres je odziv telesa na groˇznjo in povzroˇci stanje, ki ga poznamo kot ≫boj ali beg≪. Pomaga nam pre- magati nevarne ali zahtevne situacije z odzivom ˇzivˇcnega sistema, ki povzroˇci spremembe v delovanju telesa. Srˇcni utrip se pospeˇsi, miˇsice se zategnejo, krvni pritisk se dvigne in pogostost vdihov se poveˇca s poveˇcanjem prostornine v pljuˇcih, s ˇcimer se poveˇca moˇc in vzdrˇzljivost, izboljˇsa se koncentracija in zmanjˇsa se od- zivni ˇcas. Prav tako se poveˇca koliˇcina kisika v moˇzganih in sladkorja v krvi, kar povzroˇci izboljˇsanje ˇcutil in dvigne nivo energije. Posameznik lahko tako ostane ob uspeˇsnem delovanju stresa zbran in pozoren, ter pripravljen na premagovanje dane situacije.[7] Teˇzava se pojavi, ko stres postane stalno prisoten, kakor se to pogosto zgodi pri voˇznji. ˇCe je stres prisoten dovolj pogosto, da se ga navadimo, postane kroniˇcni stres, ki zmoti skoraj vsak sistem v telesu, poveˇca moˇznosti srˇcne in moˇzganske kapi, depresije ter ostalih duˇsevnih bolezni. Za zdravljenje kroniˇcnega stresa ga je potrebno najprej uspeˇsno prepoznati in doloˇciti na podlagi sprememb, ki se ob stresni situaciji zgodijo v telesu.[8]
Drugo izmed (za voˇznjo pomembnih) psihofiziˇcnih stanj je utrujenost, ki jo pogosto spremlja zaspanost. Vozniki so v tem psihofiziˇcnem stanju manj zbrani, manj pozorni in imajo slabˇsi reakcijski ˇcas. Vpliva na njihove sposobnosti ko- ordinacije in sprejemanja odloˇcitev. V primeru, ko je povzroˇcitelj pomanjka- nje spanja, lahko utrujenost ali zaspanost vpliva na telo enako kot alkohol. Po ˇstiriindvajsetih urah brez spanja je negativni uˇcinek na sposobnost voˇznje celo veˇcji kot v primeru najveˇcje dovoljene mere alkohola v krvi v Sloveniji. Znaki prekomerne utrujenosti ali zaspanosti med voˇznjo so pozabljanje prevoˇzene poti, vijuganje izven voznega pasu, zehanje in pogosto meˇzikanje.[3] Moˇzni razlogi za kroniˇcno utrujenost in/ali zaspanost so ˇstevilˇcni in raznoliki. Lahko so vse od bo- lezni metabolizma, srca, pljuˇc ali uma do raka, infekcij in motenj spanja.[9] Seveda se utrujenost in zaspanost lahko pojavita tudi kot posledica zunanjih vplivov, kot
2.1 Psihofiziˇcna stanja, pomembna za voˇznjo 5
so razliˇcne delovne izmene, zdravila ali pomanjkanje spanja.[4] Fiziˇcno gledano se obˇcutek zaspanosti pojavi zaradi adenozina, kemikalije, ki se zaˇcne nabirati v moˇzganih in vpliva na posameznikovo obnaˇsanje.[10] Zdravljenje kroniˇcne utru- jenosti je zelo odvisno od vzroka za pojavitev tega stanja. Najprej je potrebno preveriti fiziˇcno in psihiˇcno zdravje posameznika, ter ugotoviti, ali gre za motnjo spanca. ˇCe posameznik nima teh teˇzav, je priporoˇcljiva sprememba vsakdana.
Pomaga lahko izboljˇsanje spalnih navad, zdrava prehrana, telovadba ali joga in dovolj ˇcasa za sprostitev.[9, 11]
Podobno kot utrujenost je tudi alkoholiziranost neposredni povzroˇcitelj pro- metnih nesreˇc. Prekomerno uˇzivanje alkohola ne ˇskoduje le telesu in ima tako kratkotrajne kot dolgotrajne posledice, ampak je lahko katastrofalno, ko se posa- meznik znajde za volanom. Alkohol upoˇcasni reflekse, s ˇcimer zmanjˇsa reakcijski ˇ
cas voznika. Prav tako negativno vpliva na voznikov vid, zbranost in koordinacijo.
Vpliva na sposobnost razumnega odloˇcanja in oteˇzi spremljanje prometne signa- lizacije, poloˇzaja lastnega ter drugih vozil.[12] Alkohol direktno in nemudoma vpliva na moˇzgane. Kratkotrajni uˇcinki so posledica upoˇcasnjenih kemikalij in povezav v moˇzganih, dolgotrajno pa se moˇzgani skrˇcijo, kar povzroˇci teˇzave z miˇsljenjem, uˇcenjem in spominom.[13] V Sloveniji je dovoljeno imeti do 0,24 mg alkohola v litru izdihanega zraka ali do 0,50 miligramov alkohola na kilogram krvi, kar za moˇskega povpreˇcne velikosti in teˇze pri 30 letih pomeni dva kozarca vina, za ˇzensko pa enega in pol. Ob tej koliˇcini alkohola v krvi se ˇze kaˇzejo vsi zgoraj navedeni uˇcinki. Zdravljenje je potrebno v primeru, da gre za alkoholiziranost, torej za nadpovpreˇcno in pogosto uˇzivanje alkohola.[14]
Najredkejˇsi vzrok za prometno nesreˇco, toda najnevarnejˇsi, je srˇcni zastoj.
Tukaj moramo loˇciti dva pojma, ki se ju pogosto zamenja. Srˇcni zastoj je nena- dna prekinitev delovanja srca, ki jo povzroˇci odmiranje srˇcne miˇsice ali pa priro- jena srˇcna napaka, in pomeni kliniˇcno smrt. Odmiranje srˇcne miˇsice je posledica zamaˇsitve koronarnih ˇzil in je predvsem prisoten pri ljudeh starejˇsih od 35 let, pri smrti zaradi prirojene srˇcne napake pa gre za mlajˇse ljudi, predvsem ˇsportnike.
Ob srˇcnem zastoju posameznik pade v nezavest in nima veˇc utripa. Takojˇsnje ukrepanje je nujno potrebno za moˇznost preˇzivetja in okrevanja brez veˇcjih po- sledic na moˇzganih.[15, 16] Drugi pojem je miokardni infarkt ali srˇcna kap, znan tudi kot srˇcni napad, ki lahko vodi v srˇcni zastoj. Gre za prekinjen dotok krvi do dela srca, do katerega pride zaradi krvnega strdka ali krˇcenja koronarne arterije
6 Merjenje psihofiziˇcnega stanja voznika
in moˇcno poˇskoduje srˇcno miˇsico. Znaki srˇcne kapi so boleˇcina v prsih, ki traja veˇc minut ali mine in se vrne, vrtoglavica, slabost, ˇsibkost in teˇzave z dihanjem.
Potrebna je nujna zdravniˇska pomoˇc, ki je veˇcinoma pravoˇcasna.[17, 18] Posame- znik, ki doˇzivlja srˇcno kap, naj ne bi nikoli sedel za volan, ˇceprav seveda lahko do tega fiziˇcnega stanja (srˇcne kapi) nepriˇcakovano pride tudi med samo voˇznjo.
2.2 Fiziˇ cni dejavniki za doloˇ citev stanj
Vsako izmed psihofiziˇcnih stanj neposredno vpliva na ˇcloveˇsko telo in povzroˇci spremembe v delovanju le tega, kar nam omogoˇci, da ta stanja tudi merimo.
Pri stresu lahko merimo srˇcni utrip, ki se pospeˇsi, lahko doloˇcimo spre- membe v variabilnosti srˇcnega utripa (HRV), krvnem volumnu, prevodnosti koˇze in moˇzganski dejavnosti. Srˇcna aktivnost je eden izmed najbolj izrazitih signalov, saj stres neposredno vpliva na srˇcni utrip, s poveˇcanjem stresa in srˇcnega utripa pa se spremenita tudi krvni volumen in krvni tlak. Med ˇcustvenim vznemirjenjem se telesno znojenje in prevodnost koˇze poveˇcata. Najboljˇse rezultate za doloˇcanje stresa dobimo z upoˇstevanjem vseh senzorjev, ki jih imamo na voljo.[7, 19]
Utrujenost se lahko meri s prevodnostjo koˇze in moˇzgansko aktivnostjo, ˇceprav za najbolj osnovno preverjanje zadostuje srˇcni utrip.[20]
Alkohol lahko merimo iz zraka ali s sodobnejˇsimi senzorji skozi koˇzo. Pri merjenju preko koˇze alkohol pride do senzorja na dva naˇcina, na pasivni ali na aktivni, skozi potenje. Druga moˇznost je standardno merjenje alkohola iz izdi- hanega zraka, ki je veliko bolj dostopno, preizkuˇseno in natanˇcno, vendar precej teˇzje uporabno za neprestano merjenje v vozilu, saj tudi pasivni merilci omogoˇcajo merjenje le do petnajst centimetrov stran od obraza.[21, 22]
Srˇcni napad ali srˇcno kap lahko zaznamo s kombinacijo razliˇcnih senzorjev, iz katerih pridobimo podatke in izraˇcunamo verjetnost, da voznik potrebuje nujno zdravniˇsko pomoˇc. Uporabimo lahko fotopletizmografijo (PPG) in elektrokardi- ogram (EKG), da pridobimo srˇcni utrip in variabilnost srˇcnega utripa, iz katerih lahko doloˇcimo kap, srˇcne bolezni ali druga nujna stanja. Za doloˇcanje srˇcnega zastoja je dovolj merilec srˇcnega utripa.[23]
2.2 Fiziˇcni dejavniki za doloˇcitev stanj 7
Variabilnost srˇcnega utripa pridobimo iz sprememb dolˇzin ˇcasa med posame- znimi utripi. Podatke lahko za analizo uporabimo v dveh domenah: ˇcasovni in frekvenˇcni domeni. Za ˇcasovno domeno podatke pridobimo iz ˇcasovne dolˇzine med dvema srˇcnima utripoma. Za pridobitev podatkov v frekvenˇcni domeni upo- rabimo Fourierjevo transformacijo na ˇcasovni domeni. Vrednosti variabilnosti srˇcnega utripa je potrebno primerjati z referenˇcnimi vrednostmi, da lahko ugo- tovimo, ˇce gre za nadpovpreˇcne, povpreˇcne ali podpovpreˇcne vrednosti. Na re- ferenˇcne vrednosti vpliva veˇc dejavnikov, kot so starost, zdravje, spol in fiziˇcne sposobnosti. Prav tako vpliva duˇsevno zdravje. Vsak posameznik ima edinstveno variabilnost srˇcnega utripa.[19, 24]
Fotopletizmografija je nizkocenovna optiˇcna tehnologija, ki jo uporabljamo za merjenje sprememb krvnega volumna. Za pridobivanje podatkov uporablja in- frardeˇco svetlobo, ki se vpije v koˇzo, kosti in predvsem v kri. Razliˇcna koliˇcina krvi in drugaˇcen tok povzroˇcita drugaˇcno koliˇcino absorbirane svetlobe. Na toˇcnost meritev vplivata poloˇzaj merjenja in moˇc stika med koˇzo in senzorjem.[7, 25]
Prevodnost koˇze se meri precej preprosto. Na koˇzo se namestita dve elektrodi, lahko na dva izmed prstov ali drugam, ki povzroˇcita, da skozi koˇzo teˇce ˇsibek elektriˇcni tok. Za merjenje prevodnosti koˇze se uporabi upor, ki ga pridobimo s padcem napetosti med elektrodama. Za analizo se uporabijo statistiˇcne vrednosti, kot so povpreˇcje, standardno odstopanje in podobno.[7, 26]
Pri moˇzganski aktivnosti gre za delovanje velikega ˇstevila nevronov razliˇcnih delov moˇzganske skorje. Aktivnost merimo s pomoˇcjo elektroencefalograma (EEG), ki je sestavljen iz veˇc elektrod, nameˇsˇcenih na lasiˇsˇcu posameznika. Za doloˇcanje stanja posameznika so uporabni ritmiˇcni EEG signali, ki jih predsta- vljajo razliˇcni frekvenˇcni pasovi: alfa (8 – 13 Hz), beta (13 – 30 Hz), gama (26 – 70 Hz), delta (0.1 – 4 Hz) in teta (4 – 8 Hz). Aktivnosti alfa so znak mirnega in uravnoteˇzenega stanja uma in se zmanjˇsajo v stresnih situacijah. Beta aktivnosti so soodvisno povezane z ˇcustvenimi in kognitivnimi dejavnostmi, zato v stresnih situacijah narastejo.[7, 27]
8 Merjenje psihofiziˇcnega stanja voznika
2.3 Senzorji, primerni za uporabo v vozilu
Pri doloˇcanju senzorjev za uporabo v vozilu je potrebno paziti na zanesljivost senzorja v neidealnih okoliˇsˇcinah, na zmoˇznost merjenja podatkov in njihovega poˇsiljanja v realnem ˇcasu ter na to, da predstavljajo ˇcim manjˇso motnjo voz- niku. Vedno veˇc raziskav je narejenih na temo nosljivih neinvazivnih senzorjev, ki postajajo stalnica v naˇsih ˇzivljenjih. Mobilni telefoni, pametne ure in pametni merilniki so danes del vsakdana.
Za merjenje variabilnosti srˇcnega utripa tako ni malo moˇznosti. ˇCe ˇzelimo zadostiti prej navedenim pogojem za uporabo med voˇznjo, lahko uporabimo na- prsni trak, prstan, zapestnico ali pametno uro. Primeri dobro ocenjenih naprsnih trakov so Polar H10, Polar H7 in Garmin Premium Heart Rate Monitor. ˇSe manj moteˇce so zapestnice, kot so Whoop Strap ali Biostrap in pametne ure – Polar Ignite in VIITA Watch. Zanimiv je tudi prstan Oura ring, ki se kljub majhni povrˇsini lahko pohvali z dobro baterijo in zanesljivimi meritvami.
Slika 2.1: Oura ring [28]
Prav tako se z zapestnicami lahko meri krvni volumen. Primeri tovrstnih senzorjev so Empatica E3 in E4, ter Biopac Bionomadix PPGED-R.[29, 30]
2.3 Senzorji, primerni za uporabo v vozilu 9
Veliko teˇzje je najti merilnike za prevodnost koˇze in moˇzgansko dejavnost, vsaj za komercialne namene. Za namene testiranja in raziskav se jih je moˇzno izposoditi pri podjetju QiMotions, kot na primer napravo Shimmer3 GSR+ za merjenje prevodnosti koˇze. Za merjenje moˇzganske aktivnosti je moˇzno kupiti Emotiv EPOC+.[31, 32]
Teˇzavno je tudi merjenje alkohola v zraku ali v krvi. Aktivni merilci niso zmoˇzni neprestano meriti in sporoˇcati podatke. So tudi izjemno moteˇci in nika- kor niso primerni za uporabo med voˇznjo. Pasivni merilci so boljˇsa moˇznost, saj bi manj motili voznika. Nekatere raziskave navajajo moˇznost, da jih je moˇzno pri- trditi na volan. Vseeno je razdalja za uˇcinkovito merjenje (do 15 cm) premajhna.
Prav tako gre za manjˇso zanesljivost kot pri aktivnem merjenju. Najboljˇsa reˇsitev je zapestnica, ki meri alkohol v krvi preko koˇze, vendar jih ˇse ni na voljo za sploˇsno prodajo.[21, 22]
Slika 2.2: Koncept zapestnice, ki meri alkohol preko koˇze [21]
10 Merjenje psihofiziˇcnega stanja voznika
3 Moˇ zni ukrepi
Ljudje veˇcinoma ˇze sami opazijo, da so zaspani, stresa (predvsem dolgotrajnega) pa ne zaznajo vedno. ˇSe slabˇsa je samokritiˇcnost v primeru alkoholiziranosti, predvsem ker veˇcja koliˇcina zauˇzite alkoholne pijaˇce moˇcno spremeni zavedanje o (ne)sposobnosti varne voˇznje. Vozniki, pri kateri zaˇcne prihajati do teˇzav s srcem, zaznajo posamezne znake (boleˇcina v prsnem koˇsu, vrtoglavica in slabost), vendar jih ne znajo povezati s srˇcnim napadom. Pomembno je, da aplikacija uporabno in pravilno ukrepa in pripomore k veˇcji varnosti na cesti. Ukrepi morajo biti za uporabnika ˇcim manj moteˇci in so s trenutno tehnologijo bolj ali manj izve- dljivi. Predlagani ukrepi so zasnovani na preuˇcenih navedenih virih in predlogih uporabnikov iz poglavja 5.
3.1 Ukrepanje ob stresu
Osnovni ukrep aplikacije ob izmerjenem prekomernem stresu bi bilo predva- janje sproˇsˇcujoˇce glasbe s pravimi frekvencami za sprostitev in podzavestnim sporoˇcilom.[33, 34] Bolj napredno bi bilo omogoˇciti uporabniku, da sam izbere predvajano vsebino, kot na primer zvoke narave (zvoki deˇzja, nevihte ali gozda so znani kot pomirjujoˇci), beli ˇsum ali najljubˇso glasbo. Aplikacija bi prav tako lahko omogoˇcala preproste dihalne vaje, ki bi se izvedle po uporabnikovi potrditvi.[7]
Potrditev je pomembna, da vaje ne motijo voznika v situaciji, ki zahteva popolno pozornost. ˇCe bi uporabnik uporabljal navigacijo, bi aplikacija lahko omogoˇcila preusmeritev na manj obremenjene ceste in tako zmanjˇsala stresne dejavnike. Za- radi resne nevarnosti, ki jo predstavlja prekomerni stres skupaj z nepremiˇsljeno voˇznjo uporabniku in ostalim udeleˇzencem prometa, bi ob kombinaciji hudega 11
12 Moˇzni ukrepi
stresa in prehitre ali sunkovite voˇznje aplikacija predlagala kraj, kjer bi se lahko voznik varno ustavil in sprostil dovolj, da ne bi veˇc ogroˇzal svojega ˇzivljenja in ˇ
zivljenj ostalih.[5]
3.2 Ukrepanje ob utrujenosti
Mnenja, ali pitje kave in posluˇsanje glasbe vpliva pozitivno na zaspanega voz- nika in prepreˇci padec pozornosti, so deljena.[35, 36] Predvsem se je priporoˇcljivo ustaviti na varnem mestu, na kratko poˇciti in nato nadaljevati pot.[3, 4] Zani- mivo reˇsitev so vkljuˇcili v Volkswagnova in ˇstevilna druga vozila. ˇCe avtomobil zazna, da je voznik utrujen, mu prikaˇze simbol kave, s ˇcimer ga ˇzeli pripraviti do postanka.[37] Podobno bi aplikacija ob zaznani utrujenosti ali zaspanosti voznika sproˇzila alarm, ki bi sporoˇcil vozniku, da mora vozilo na primernem kraju ustaviti in si vzeti nekaj minut za poˇcitek. ˇZe dvajset minut poˇcitka zadostuje za veˇcjo varnost pri voˇznji. Aplikacija bi lahko tudi usmerila voznika na najbliˇzje varno mesto za poˇcitek, kot so na primer poˇcivaliˇsˇca na avtocesti ali javna parkiriˇsˇca v mestu. Do prihoda na mesto za poˇcitek bi aplikacija lahko sproˇzila pogovor z voznikom in s tem poskrbela, da ne zaspi za volanom.
3.3 Ukrepanje ob prisotnosti alkohola
Ena najveˇcjih ˇsibkosti ukrepanja aplikacije v primeru, ko je uporabnik pod vpli- vom alkohola, je moˇznost izbire, ali bo uporabnik uporabil aplikacijo ali ne. Vsi ukrepi morajo torej biti ne le v najboljˇsem interesu uporabnika, ampak tudi v skladu z njegovimi ˇzeljami. Veˇcina konceptov sistemov merjenja in ukrepanja v primeru prekomerne koliˇcine alkohola v izdihanem zraku voznika predlaga klic na ˇstevilko za nujne primere oziroma klic policiji, kar bi uporabnika ˇze v osnovi odvrnilo od uporabe aplikacije.[38] Boljˇsi ukrep bi bil klic na v naprej izbrano ˇstevilko, kateremu bi sledilo SMS sporoˇcilo z informacijami o osebi pod vplivom alkohola, kot so na primer lokacija in promili v krvi. Aplikacija bi na zaslonu vo- zila prikazala sporoˇcilo, da vsekakor odsvetuje voˇznjo in ˇstevilo promilov v krvi, ˇ
ce bi le ti presegali zakonsko doloˇceno mejo. Prikazovala bi lahko kazen v evrih,
3.4 Ukrepanje ob srˇcnem zastoju ali srˇcni kapi 13
ki bi doletela voznika, ˇce ga med voˇznjo ustavi policija.[14] Prav tako bi upo- rabila merjene podatke, da bi dinamiˇcno preraˇcunavala in na zaslon prikazovala predviden ˇcas do treznosti. ˇCe se uporabnik ne bi zmenil za sporoˇcila in bi se odpeljal, kar bi aplikacija zaznala glede na spremembo lokacije voznika, bi vseeno lahko sledil klic na policijo, saj v tem primeru uporabnik ogroˇza tako sebe kot tudi ostale udeleˇzence v prometu.
3.4 Ukrepanje ob srˇ cnem zastoju ali srˇ cni kapi
Med voˇznjo lahko pride do srˇcne kapi in srˇcnega zastoja. Osnovno delovanje aplikacije je pri obeh enako. Aplikacija na 112 sporoˇci podatke voznika, torej ime in priimek, ˇstevilko zdravstvene kartice, lokacijo in trenutno stanje.[38] Podobne podatke (ime in priimek, lokacijo in trenutno stanje) sporoˇci tudi na v naprej doloˇceno ˇstevilko, da o dogajanju obvesti bliˇznjega (starˇse, partnerja, otroke, . . . ) voznika. ˇCe gre za srˇcno kap, bi aplikacija lahko vozniku sporoˇcila varno lokacijo, kjer lahko ustavi, in najbliˇzjo lokacijo defibratorja za primer, da v avtu ni sam. Ob srˇcnem zastoju bi aplikacija o tem obvestila vse bliˇznje uporabnike in jih prosila za pomoˇc, saj je za preˇzivetje voznika potrebno takojˇsnje oˇzivljanje.
14 Moˇzni ukrepi
4 Aplikacija
4.1 Opis arhitekture
Arhitektura aplikacije je prikazana na naslednji sliki. V osnovi je sestavljena iz treh elementov – iz senzorja, procesne enote in grafiˇcnega uporabniˇskega vme- snika. Tehnologiji prenosa podatkov med elementi sta razliˇcni.
Slika 4.1: Arhitektura aplikacije
15
16 Aplikacija
Pri senzorju gre za merilec srˇcnega utripa, za katerega smo uporabili pa- metno uro. Za polno uporabnost bi moralo biti ˇstevilo senzorjev veˇcje, vendar izdelani sistem, namenjen prikazu uporabnosti aplikacije, vsebuje le enega. Za poˇsiljanje podatkov bi senzor lahko uporabljal tehnologijo Bluetooth ali ANT+.
Izdelani sistem uporablja ANT+ zaradi preprostosti uporabe, cenovne dostopno- sti in razˇsirjenosti med razliˇcnimi senzorji. Veˇc o ANT+ na [39].
Za procesno enoto smo uporabili mobilni telefon. Aplikacija, ki deluje v oko- lju Android, prevzame podatke in jih procesira. S preprostimi algoritmi doloˇci, ali gre za eno izmed priˇcakovanih psihofiziˇcnih stanj. Ce uporabnik ni veˇˇ c v normalnem stanju in pride do priˇcakovanega poslabˇsanja psihofiziˇcnega stanja, aplikacija sproˇzi ukrep, ki se izvede preko mikrofona telefona.
Za grafiˇcni uporabniˇski vmesnik naˇcrtovani sistem uporabi zaslon na dotik v vozilu, do katerega pride prikaz na dva naˇcina, lahko preko kabla USB-C ali tehnologije Bluetooth. Za izdelani sistem sem za grafiˇcni uporabniˇski vmesnik uporabila zaslon telefona zaradi teˇzav, navedenih v poglavju 4.4. Prenos podatkov do grafiˇcnega uporabniˇskega vmesnika tako ni potreben.
4.2 Uporabljene naprave 17
4.2 Uporabljene naprave
Slika 4.2: Uporabljena ura in telefon
4.2.1 Pametna ura
Za pametno uro smo uporabili Garmin Forerunner 645 Music. Ura podpira tehno- logijo Bluetooth, za katero uporablja Garminov aplikacijski programski vmesnik (ang. API), in tehnologijo ANT+. Preko ANT+ je zmoˇzna zagotoviti podatke iz senzorjev za temperaturo okolja, srˇcni utrip, hitrost premikanja, kisik v miˇsicah in ˇstevilo narejenih korakov.[40]
Za oddajanje podatkov iz senzorja za srˇcni utrip preko tehnologije ANT+
je potrebno to moˇznost omogoˇciti. Do nje pridemo preko Meni - Nastavitve - Merilnik srˇcnega utripa na zapestju - Oddajanje srˇcnega utripa. Imamo tudi
18 Aplikacija
moˇznost, da omogoˇcimo, da se srˇcni utrip neprestano oddaja, vendar tega ne izberemo zaradi varnostnih razlogov, ki so pomanjkljivost tehnologije ANT+.
Bolj natanˇcno, ˇce oddajamo podatke preko tehnologije ANT+, jih lahko pridobi kdorkoli, ki je dovolj blizu.
Slika 4.3: Nastavitev, ki mi omogoˇci oddajanje srˇcnega utripa
Slika 4.4: Ura je v stanju oddajanja
Baterija pametne ure zdrˇzi povpreˇcno okoli 5 dni, zato je primerna za vsako- dnevno uporabo med voˇznjo.
4.3 Uporabljene tehnologije 19
4.2.2 Mobilni telefon
Za testiranje aplikacije smo uporabili telefon Samsung S6. Izbrani telefon je moral zadostiti dvema pogojema. Moral je podpirati tehnologijo ANT+ in imeti hkrati za operacijski sistem najmanj Android 6.
Slika 4.5: Sporoˇcilo, da telefon ne podpira tehnologije ANT
Za delovanje pridobivanja podatkov preko ANT+ je telefon potreboval ˇse dve aplikaciji (ANT+ Plugins Service in ANT Radio Service), ki sta veˇcinoma ˇze nameˇsˇceni na telefonih s podprtim ANT+.
4.3 Uporabljene tehnologije
Pred odloˇcitvijo, katero tehnologijo bomo uporabili, smo najprej preverili, kaj sploh imamo na voljo. Torej, imamo Garminovo uro, kar nam omogoˇca uporabo tehnologije Bluetooth preko Garminovega API-ja ter tehnologijo ANT+ in imamo dostop do Samsungove pametne ure z operacijskim sistemom Android, kar nam omogoˇca uporabo Googlovega API-ja. Naˇsa prva odloˇcitev je bil Garminov API.
Ko nam ga ni uspelo pridobiti, smo se odloˇcili za tehnologijo ANT+. Na spletni strani [39] smo naˇsli dokumentacijo, primere, razlago in potrebne knjiˇznice. V konˇcni razliˇcici smo uporabili izboljˇsano verzijo knjiˇznice iz leta 2019 [41].
Izbrani operacijski sistem telefona je Android.
20 Aplikacija
4.3.1 ANT+
ANT+ je ANT omreˇzje, ki uporablja profile naprav, da definira poslane podatke preko omreˇzja. Profili naprav doloˇcajo specifiˇcne parametre kanala, kot so na pri- mer format poslanih podatkov, hitrost in pogostost poˇsiljanja. ANT je brezˇziˇcni protokol, Ki najbolje deluje na najniˇzjem, fiziˇcnem nivoju. Za oddajanje upora- blja frekvenco 2.4 GHz. Narejen je bil za uporabo v senzorjih, ki jih lahko nosimo na sebi in imajo majhno baterijo. ANT senzor vzpostavi kanal s telefonom, preko katerega poˇsilja podatkovne pakete. Vsi paketi so enako veliki in dokler je kanal vzpostavljen, jih bo senzor neprestano poˇsiljal z doloˇceno frekvenco. ˇCe ANT senzor zazna druge kanale, ki poˇsiljajo podatke v istem trenutku, se ˇcasovno prilagodi, da se ne prekrivajo, kar omogoˇca, da komunicira hkrati veˇc kot 300 senzorjev. Uporabo in razvoj ANT in ANT+ nadzira zveza ANT, ki je v lasti Garmina.[39]
4.3.2 Android
Android je najpopularnejˇsi mobilni operacijski sistem. Nahaja se na 2.5 mili- jarde aktivnih napravah in ima preko 3 milijarde uporabnikov. Nameˇsˇcen je na telefonih, tablicah, pametnih urah, televizijah (Android TV) in vozilih (Android Automotive). Del operacijskega sistema Android je tudi Android Auto.[42]
Android Auto je sistem, ki poveˇze pametni telefon z zaslonom vozila in omogoˇca uporabo nekaterih funkcij telefona uporabnikom, kot na primer po- sluˇsanje glasbe, navigacijo in izvajanje klicev.[43]
Android in Android Auto vzdrˇzuje in razvija Google. Proizvajalci mobilnih naprav lahko spremenijo izgled operacijskega sistema s tem, da nanj namestijo svojo programsko opremo.[42]
4.4 Moˇzna uporaba aplikacije v avtomobilu 21
4.4 Moˇ zna uporaba aplikacije v avtomobilu
Naˇcrtovana aplikacija bi za grafiˇcni uporabniˇski vmesnik uporabljala Android Auto in zaslon vozila. ˇZal Android Auto podpira le ˇse tri kategorije aplikacij in sicer multimedijske aplikacije (za predvajanje glasbe, radia, avdio knjig in podob- nega), aplikacije za branje sporoˇcil (omogoˇca tudi odgovarjanje preko glasovnih posnetkov) in aplikacije za navigacijo, parkiranje in iskanje polnilnic.[44] Ker naˇsa aplikacija ne sodi med te, smo morali poiskati drugo reˇsitev. V avtomobilu bi bilo moˇzno uporabljati naˇso aplikacijo preko zrcaljenja zaslona, ki deluje do razliˇcice Androida 10. Od Androida 10 naprej je moˇzno preko zrcaljenja le prikazovati podatke in uporaba aplikacij ni mogoˇca. Tako zrcaljenje bi delovalo preko opera- cijskega sistema podobnega Android Autu, kot je na primer OpenAuto podjetja Blue Wave. Google ponovno omogoˇca izdelavo aplikacij za Android Auto izven zgoraj navedenih kategorij posebno izbranim partnerjem, pri ˇcemer ponovno na- vajajo moˇznost, da bo izdelava v prihodnosti dostopna tudi ˇsirˇsi javnosti.
4.5 Opis delovanja
4.5.1 Povezovanje s senzorjem
Ko pritisnemo na gumb ≫Zaˇcetek≪, se najprej sproˇzi preverjanje, ali ˇze obstaja povezava s senzorjem. ˇCe obstaja, se zapre. S pomoˇcjo ANT+ knjiˇznice aplikacija nato poiˇsˇce obstojeˇce in ˇze povezane naprave ter jih izpiˇse v dveh seznamih, da lahko izberemo ˇzeleni senzor. Sledi vzpostavitev povezave z izbranim senzorjem z uporabo ANT+ knjiˇznice. Aplikacija sprejme rezultat povezovanja in izpiˇse sporoˇcilo uporabniku.
22 Aplikacija
Tabela 4.1: Izpisano sporoˇcilo uporabniku glede na sprejeti rezultat Sprejeti rezultat Sporoˇcilo uporabniku Dodatna akcija aplikacije CHANNEL NOT
AVAILABLE Kanal ni na voljo. Ni dodatne akcije.
ADAPTER NOT DETECTED
ANT adapter ni na voljo.
Potreben je vgrajeni ali zu- nanji ANT adapter.
Ni dodatne akcije.
DEPENDENCY
NOT INSTAL-
LED
Manjka zahtevana apli- kacija [ime aplikacije].
Potrebno jo je namestiti ali posodobiti, ˇce je ˇze nameˇsˇcena. Zelite odpretiˇ Google Store, da jo dobite?
Preden lahko uporabljamo aplikacijo, moramo name- stiti dve ANT aplikaciji, zato dobimo moˇznost za preusmeritev na Goo- gle Store, kjer ju lahko prenesemo.
SUCCESS Ni sporoˇcila.
Vzpostavi kanal in priˇcakuje podatke sen- zorja za srˇcni utrip.
4.5.2 Pridobivanje in procesiranje podatkov
Podatke se iz ANT+ senzorja pridobi s pomoˇcjo ANT knjiˇznice. Tako se v metodi naroˇcimo na vsak srˇcni utrip in takoj uporabimo podatek. Metoda nam poda srˇcni utrip kot ˇstevilko in ˇcas meritve kot datum. Srˇcni utrip uporabimo v metodi za izraˇcun nivoja stresa, za katerega uporabljamo metodo, znano kot HrTSS.
HrT SS = sum(t·HRR·0.64·e(F·HRR))·100/N N = 60·T HRR·0.64·e(F·HRR)
HRR = (HR−HRnajmanjˇsi)/(HRnajveˇcji−HRpovpreˇcni)
(4.1)
4.5 Opis delovanja 23
Neznanke v enaˇcbah so:
• HR = srˇcni utrip
• THRR = HRR pri povpreˇcnem srˇcnem utripu
• F = konstanta (1,92 za moˇske in 1,67 za ˇzenske)
To metodo uporabljajo za doloˇcanje nivoja stresa aplikacije za pametne ure, ki merijo uporabnikovo fiziˇcno stanje, kot sta na primer Strava in Garmin Connect IQ.[45, 46] Okvirno metoda deluje za merjenje v daljˇsem ˇcasovnem obdobju, saj je sestavljena kot vsota vrste, ki se deli s povpreˇcjem za celo ˇcasovno obdobje.
Ker mora aplikacija pridobivati podatke dinamiˇcno, smo metodo poenostavili, da namesto v vrstah, nivo preraˇcuna takoj. S tem se je zmanjˇsala natanˇcnost.
Poleg tega je potreben vnos najmanjˇsega, najveˇcjega in povpreˇcnega srˇcnega utripa uporabnika. Prav tako spola, saj se v formuli uporabi razliˇcna konstanta (1,92 za moˇske in 1,67 za ˇzenske). ˇCe srˇcni utrip naraste nad najveˇcji ali pade pod najmanjˇsi doloˇceni, se nastavitve prilagodijo. Nivo stresa tako ni nikoli nad vrednostjo 100 ali pod 0.
4.5.3 Shranjevanje v bazo podatkov
Za shranjevanje podatkov smo uporabili SQLite bazo podatkov. Za osnovne metode smo si naredili razred SQLHelper, ki razˇsirja SQLiteOpenHelper. V tem razredu smo definirali ime baze in ime tabele, ter imena stolpcev v tabeli. Razred vsebuje poleg konstruktorja tudi metodo onCreate, ki ustvari tabelo, in metodo onUpgrade, ki izbriˇse obstojeˇco tabelo in jo ponovno ustvari. Trenutna verzija naˇse baze je 3, saj smo najprej naredili tabelo izkljuˇcno za shranjevanje srˇcnega utripa, kasneje pa smo dodali ˇse stres in na koncu utrujenost. Tabela vsebuje ˇstiri stolpce: stolpec za datum, ki je tipa Date, in stolpce za srˇcni utrip, stres in utrujenost, ki so tipa Integer. Srˇcni utrip vsebuje ˇstevilo utripov srca v minuti, nivo stresa od 0 do 100 in utrujenost dejstvo, ali je bil uporabnik v danem trenutku utrujen, z 0 ali 1.
Na koncu metode, ki procesira podatke, kliˇcemo metodo za shranjevanje po- datkov v bazo. Metoda sprejme tri parametre: srˇcni utrip, nivo stresa in utruje-
24 Aplikacija
nost (0, ˇce uporabnik ni utrujen in 1, ˇce je). Metoda najprej odpre podatkovno bazo, nato napolni vrednosti in jih vstavi v tabelo. Na koncu zapre bazo. Datum, ki se vpiˇse v stolpec datum, se pridobi iz trenutnega ˇcasa v gregorijanskem kole- darju (GregorianCalendar) z nemˇskim lokalnim ˇcasom. Formatira se v naslednji format: ≫dd.MM.yyyy HH:mm:ss≪.
Slika 4.6: Metoda za shranjevanje v bazo
4.5.4 Ukrepanje aplikacije ob neprimernem stanju
Dokler je izmerjeni srˇcni utrip med 0 in 250 in nobeno izmed priˇcakovanih psi- hofiziˇcnih stanj ni prisotno, aplikacija v osnovi prikazuje animacijo utripajoˇcega srˇcnega simbola. ˇCe pri procesiranju podatkov pride do preraˇcunanega nivoja stresa nad 80, se sproˇzi metoda za prikaz stresa. Metoda najprej preveri ali prikaz stresnega simbola ˇse ni viden, ter da nismo trenutno v prehodu v stre- sno stanje. ˇCe to drˇzi, metoda najprej izklopi alarm utrujenosti, ˇce je trenutno vklopljen, in skrije vse animacije. Nato nastavi vrednost predvajalniku (Media- Player) in sicer nastavi pomirjujoˇco pesem z umirjenimi frekvencami in podzave- stnim sporoˇcilom iz mape Raw v mapi Res.[49] Metoda za tem sproˇzi predvajanje animacije za prehod iz utripanja srˇcnega simbola v bolj hektiˇcen simbol stresa.
Nastavljen je zamik, ki po 2400 milisekundah skrije animacijo prehoda in prikaˇze simbol stresa. V primeru, da je nivo stresa pod 80 in je prikazan stresni simbol, se sproˇzi metoda, ki skrije prikaz stresa. Metoda najprej ugasne pomirjajoˇco melodijo in skrije vse animacije, nato pa prikaˇze prehod iz stresnega simbola v utripajoˇci srˇcni simbol. Po 1700 milisekundah zamika, kolikor traja prehod, se
4.5 Opis delovanja 25
animacija prehoda skrije in prikaˇze se simbol utripajoˇcega srca.
Ce je srˇˇ cni utrip pod 60 utripov na minuto, se sproˇzi metoda za prikaz utru- jenosti. Metoda najprej preveri ali simbol utrujenosti ˇse ni prikazan. ˇCe to drˇzi, nadalje preveri, ˇce se predvaja umirjena melodija za pomiritev stresa in jo ugasne, nato pa skrije vse animacije. Prikaˇze simbol utrujenosti in nastavi predvajalnik na shranjeni alarm iz mape Raw.[50] Alarm vklopi. ˇCe je prikaz utrujenosti viden in je srˇcni utrip nad 60 utripov na minuto, se izklopi alarm in prikaz se zamenja s prikazom srˇcnega utripa.
Slika 4.7: Metoda za odziv aplikacije glede na procesirane podatke
26 Aplikacija
4.5.5 Prikazovanje grafa
Prikazovanje grafov poteka v dveh korakih. Ko se aktivnost zaˇzene, se doloˇci par dveh seznamov, ki vsebujeta zaˇcetne in konˇcne ˇcase. Metoda za doloˇcitev parov najprej odpre povezavo do baze in sestavi poizvedbo. Poizvedba bere samo stolpec z datumom in ˇcasom in nima pogojev. Datume shrani v skupni seznam in preveri, ˇ
ce je seznam na koncu prazen. ˇCe je, metoda vrne par praznih vrednosti. Za prvi zaˇcetni datum se nastavi prvi datum v seznamu, nato se primerja datume med seboj in se nastavlja konˇcne in zaˇcetne datume, ˇce so datumi v seznamu ˇcasovno oddaljeni med seboj za veˇc kot 60.000 milisekund. Pred primerjanjem se datuma pretvorita v ˇstevilo milisekund od prvega januarja leta 1970 do danega datuma.
Zadnji datum se nastavi kot zadnji konˇcni datum v seznamu in metoda vrne par seznama zaˇcetnih datumov in seznama konˇcnih datumov.
Ce metoda ni vrnila praznih vrednosti, se nastavi adapter za seznam moˇˇ znih grafov. Nastavi se s pomoˇcjo modela za graf, ki lahko vsebuje zaˇcetni in konˇcni datum, ter ostale podatke v obliki HashMap. HashMap je podatkovna struktura, ki preslika kljuˇce v vrednosti. Modeli se v metodi za nastavitev adapterja napol- nijo z zaˇcetnimi in konˇcnimi datumi, ki nam jih je doloˇcila prej opisana metoda.
Seznam se postavi horizontalno. V adapter za seznam moˇznih grafov (GraphA- dapter) se poˇslje seznam modelov. V adapterju se nastavijo vrednosti seznama za datum, toˇcni ˇcas in postavitev posameznega vnosa v seznamu. Za datum se v seznamu izpiˇse zaˇcetni datum, saj aplikacija predvideva, da bo voˇznja in z njo meritev veˇcinoma izvedena v istem dnevu. Datum je v formatu ≫dd.MM.yyyy≪. Polje za ˇcas se napolni na naslednji naˇcin: ≫zaˇcetni ˇcas – konˇcni ˇcas≪. ˇCas je v formatu ≫HH:mm≪. Sekunde niso prikazane. Postavitvi (RelativeLayout) se nastavi, da ob kliku sproˇzi metodo, ki sprejme izbrani model in zanj izriˇse graf.
Na koncu metode ob zagonu aktivnosti se izbere prva vrednost v seznamu (torej zadnja shranjena) in se zanjo izriˇse graf. Za izris grafa se najprej pridobijo podatki. Iz baze se berejo stres, srˇcni utrip in datum. Poizvedba je omejena z zaˇcetnim in konˇcnim datumom. ˇStevila za stres in za srˇcni utrip smo uredili v dva seznama, ki ju vrnemo kot par. Za izris smo uporabili LineChart iz githuba [47]. Graf vsebuje dve liniji, eno za srˇcni utrip in eno za stres. Prvo linijo smo pobarvali z rdeˇco, drugo z rumeno barvo. X os in levo os smo pobarvali z belo,
4.5 Opis delovanja 27
desno os smo skrili. Ne prikazujemo ˇsablone. Ob kliku na drugo vrednost v seznamu voˇzenj se prikaˇze graf za izbrano voˇznjo.
Slika 4.8: Primer grafa, ki prikazuje naraˇsˇcanje stresa
Slika 4.9: Primer grafa, kjer pametna ura ni merila srˇcnega utripa
28 Aplikacija
4.6 Grafiˇ cni uporabniˇ ski vmesnik
Prva aktivnost ob odprtju aplikacije je glavna aktivnost (MainActivity). Ima dva gumba, ki ob kliku odpreta drugo aktivnost. Prvi gumb je≫Zaˇcetek≪in ob kliku zaˇzene aktivnost za merjenje srˇcnega utripa (HeartRateActivity). Drugi gumb je
≫Zgodovina≪, ki vodi na grafiˇcni prikaz shranjenih podatkov. Ima ˇse tretji gumb, ki ga predstavlja ikona nastavitev, ki odpre nastavitve podatkov.
Slika 4.10: Glavna aktivnost
Preden se prikaˇze glavna stran aktivnosti za merjenje srˇcnega utripa, se znaj- demo na strani za izbiro merilne naprave. Na vrhu strani se nam izpiˇse ≫Iˇsˇcem naprave za merjenje srˇcnega utripa ...≪ in se prikaˇze indikator iskanja, torej vrteˇci se krog. Spodaj se nam prikaˇzeta dva seznama, eden z ˇze povezanimi napravami in eden z napravami, ki so na voljo. Ko izberemo napravo, ki jo ˇzelimo upora- bljati za merjenje srˇcnega utripa, nas aplikacija spusti naprej na prikaz trenutnega stanja.
Aktivnost za merjenje srˇcnega utripa je sestavljena iz zgornje orodne vrstice, kjer se nahaja gumb za vrnitev na glavno aktivnost. Pod njo je prikaz trenu-
4.6 Grafiˇcni uporabniˇski vmesnik 29
tnega psihofiziˇcnega stanja v obliki animiranega GIFa. Za prikaz GIFa uporabim GifImageView iz github knjiˇznice [48]. Vsako stanje in prehod ima svoj Gi- fImageView. Vedno je viden najveˇc eden, ostali so skriti s pomoˇcjo lastnosti
≫android:visibility≪.
Aktivnost za prikaz grafov ima na vrhu seznam shranjenih podatkov voˇzenj.
Razporejene so od najnovejˇse proti najstarejˇsi po datumu in ˇcasu. Narisani graf ima na y osi za rdeˇci graf srˇcni utrip (0 navzgor) in za rumeni graf nivo stresa (0 do 100). X os je ˇcas.
Nastavitve podatkov imajo ˇstiri izbirne sezname, kjer lahko doloˇcimo spol, najmanjˇsi, najveˇcji in povpreˇcni srˇcni utrip. Izbirni seznam za najmanjˇsi srˇcni utrip nam da na izbiro ˇstevila od 0 do 70, povpreˇcni od 60 do 120 in najveˇcji od 70 navzgor.
Slika 4.11: Nastavitve
30 Aplikacija
4.6.1 Prikaz psihofiziˇcnih stanj
Za prikaz psihofiziˇcnih stanj se uporabljajo animacije preprostih simbolov, ki vozniku sporoˇcajo trenutno situacijo. ˇCe utrip ni zaznan, se ne prikazuje nobena animacija. ˇCe je psihofiziˇcno stanje normalno, se prikaˇze animacija rdeˇcega srca z belim gradientom, ki se poveˇcuje in zmanjˇsuje. ˇCe psihofiziˇcno stanje preide v stresno, se srce skozi prehod preoblikuje v kroglo, ki se spremeni v oranˇzni krog stresnega simbola. Stresni simbol je zasnovan na obˇcutku ˇzivˇcnosti in nervoznosti.
Prikazuje negativna ˇcustva in zbuja obˇcutek nelagodja. V animaciji iz kroga pridejo ˇspice, ki se nato vrnejo v krog. Ko se psihofiziˇcno stanje pomiri in se nivo stresa vrne pod doloˇceno mejo, stresni simbol preide nazaj v utripajoˇce srce.
Za simbol utrujenosti in zaspanosti smo uporabili vijoliˇcni polmesec, prav tako z belim gradientom. Simbol ponazarja noˇc in spanje ter je animiran, da se ziblje gor in dol.
Slika 4.12: Prikaz aplikacije med normalnim psihofiziˇcnim stanjem voznika
4.6 Grafiˇcni uporabniˇski vmesnik 31
Slika 4.13: Animacija srˇcnega utripa
Slika 4.14: Animacija stresnega simbola
Slika 4.15: Animacija simbola za utrujenost
Slika 4.16: Animacija prehoda iz normalnega v stresno stanje
32 Aplikacija
5 Mnenje uporabnikov
Pripravili smo vpraˇsalnik z desetimi vsebinskimi vpraˇsanji glede aplikacije in za odgovore zaprosili deset posameznikov (vsi so vozniki razliˇcnih starosti, spola, z razliˇcnimi vozniˇskimi izkuˇsnjami). Povpreˇcna starost udeleˇzencev ˇstudije je znaˇsala petintrideset let z razponom od dvajset do osemdeset let. Vozniˇski izpit so pridobili med osemnajstim in ˇstiriindvajsetim letom. Najmlajˇsa udeleˇzenka ˇstudije je bila edina voznica zaˇcetnica. Iz odgovorov smo razbrali njihov sploˇsni vtis o aplikaciji in ugotovili moˇzne izboljˇsave. Dva predloga, s katerima so se vsi strinjali, smo tudi uporabili.
Prvo vpraˇsanje se je nanaˇsalo na prikaz psihofiziˇcnega stanja voznika. Po- kazali smo sliko prve osnovne postavitve, ki ima v vsakem izmed ˇstirih kotov zaslona ˇstevilko druge barve. Vsaka ˇstevilka predstavlja enega od pokazateljev psihofiziˇcnega stanja voznika. Druga osnovna postavitev je animiran simbol na sredini zaslona, ki prikazuje trenutno psihofiziˇcno stanje. ˇCe gre za normalno psihofiziˇcno stanje, je to utripajoˇce srce, ki se ob spremembi stanja spremeni v opozorilni simbol.
33
34 Mnenje uporabnikov
Slika 5.1: Razliˇcna prikaza podatkov med katerima so izbirali uporabniki
Drugo vpraˇsanje se je nanaˇsalo na animiran simbol nevtralnega stanja.
Slika 5.2: Simbol nevtralnega stanja
Ob tretjem vpraˇsanju smo prikazali simbol za stresno stanje. Udeleˇzenci ˇstudije so morali opisati, na kaj jih simbol spominja, ter ob tem poskuˇsati raz- brati, katero psihofiziˇcno stanje predstavlja.
35
Slika 5.3: Stresni simbol
Cetrto vpraˇsanje je bilo povezano s prikazom utrujenosti oziroma zaspanostiˇ voznika. Ponovno so morali udeleˇzenci ˇstudije poskusiti prepoznati animirani simbol.
Slika 5.4: Simbol utrujenosti
Ob petem vpraˇsanju so morali udeleˇzenci povedati, kakˇsne ukrepe aplikacije bi si ˇzeleli ob stresni voˇznji.
Pred ˇsestim vpraˇsanjem smo udeleˇzencem pokazali ukrepanje aplikacije v pri- meru stresa. Aplikacija je zaˇcela prikazovati stresni simbol in predvajala umirjene
36 Mnenje uporabnikov
frekvence, namenjene pomiritvi posluˇsalca. Udeleˇzenci ˇstudije so morali povedati, kaj si mislijo o ukrepu in kako uspeˇsen bi bil po njihovem mnenju.
Sedmo vpraˇsanje je bilo, kaj bi si udeleˇzenci ˇzeleli kot ukrep aplikacije v primeru utrujenosti ali zaspanosti med voˇznjo.
Pred osmim vpraˇsanjem smo udeleˇzencem ponovno pokazali delovanje aplika- cije, v tem primeru ob zaspanosti. Aplikacija je prikazala simbol utrujenosti in zaˇcela predvajati poˇcasni alarm z namenom, da se voznik ustavi in se spoˇcije.
Deveto vpraˇsanje udeleˇzencem ˇstudije je bilo preprosto – bi jih aplikacija motila med voˇznjo?
Pred desetim vpraˇsanjem smo udeleˇzencem ˇstudije dovolili, da aplikacijo pre- izkusijo z nekaj kliki, in jih nato prosili za sploˇsno mnenje.
Veˇcini (osmim od desetih) se je zdela reˇsitev z enim simbolom boljˇsa, saj voznik hitreje zazna, kaj se dogaja, je manj moteˇc med voˇznjo. Bolje je, ˇce je prikazan samo en podatek, saj voznika ne zanima, kako hitro mu bije srce, temveˇc le, ali bije prehitro. En simbol ponazarja ˇze procesirane podatke, med tem ko veˇc ˇstevil nakazuje na surov prikaz. Vpraˇsani so imeli tudi teˇzave z doloˇcanjem, kaj ˇstevilke sploh pomenijo. Dvema izmed desetih so bolj ustrezale ˇstevilke, ker omogoˇcajo prikaz veˇc podatkov. Uporabniˇski predlog je bil, da se novejˇsi prikaz uporablja kot osnovni, ob pritisku ali drugaˇcni nastavitvi pa se (naknadno) omogoˇci prikaz s ˇstevili.
Veˇcino bi animacija simbola nevtralnega stanja med voˇznjo motila, saj je bila prehitra. Animacijo smo zato prilagodili, da se odvija poˇcasneje. Sedem izmed desetih udeleˇzencev ˇstudije je menilo, da bi upoˇcasnjena animacija zadostovala.
Enemu se je zdelo bolje, da srce sploh ne bi utripalo. Dve osebi je zmotila barva, saj rdeˇca pri obiˇcajnem prikazu opozoril v vozilu pomeni nevarnost ali ˇzeli zbuditi pozornost. Predlagali sta, da se uporabi zelena barva. Ker sta bili v manjˇsini, smo obdrˇzali rdeˇco barvo srca.
Stresni simbol jih je zaradi barve in oblike spominjal na sonce, zaradi animacije na eksplozijo. Spominjal jih je na nevarnost, na razdraˇzenost, na stres in nervozo.
Obˇcutek so imeli, da prikazuje nenormalno, vznemirjeno in napeto stanje. Osem
37
od desetih ga je takoj povezalo s stresom oziroma s stresom povezanimi ˇcustvi.
Simbol utrujenosti je pravilno razumelo devet izmed desetih udeleˇzencev, de- seti pa delno (prepriˇcan je bil, da se je aplikacija prestavila v naˇcin spanja).
Simbol so prepoznali kot luno, spominjal jih je na spanje, zaspanost, lagodnost, utrujenost in na noˇc.
Kot ukrep v stresni situaciji jih je veˇcina ˇzelela, da bi aplikacija vkljuˇcila umirjeno glasbo ali glasbo po izbiri, morda zvoˇcno opozorilo, da so pod stresom.
Predlog je bil tudi, da bi aplikacija preusmerila voznika na manj zasedeno cesto ali priporoˇcila kratek postanek z vodenjem do poˇcivaliˇsˇca s pomoˇcjo navigacije.
Poudarek je bil na dejstvu, da ukrep ne sme biti moteˇc. Izvedbo preusmeritve ali vodenja do poˇcivaliˇsˇca naj bi aplikacija izvedla ˇsele po izrecnem strinjanju uporabnika, torej voznika, z dejanjem. Eden izmed udeleˇzencev ni ˇzelel nobenega ukrepa.
Po prikazu dejanskega ukrepa so bila mnenja deljena. Med tem ko je veˇcina podprla ukrep aplikacije kot dober, so nekateri imeli tudi kritiˇcne pripombe. ˇStirje izmed desetih bi si ˇzeleli, da bi se pred glasbo predvajalo opozorilo ali vsaj pisk, ki bi nakazal, da bo aplikacija priˇcela z ukrepom. Trije udeleˇzenci se s tem niso strinjali. Med drugim so tudi opozarjali, da pretirano pomirjajoˇca glasba lahko vodi v uspavanje voznika. Eden izmed udeleˇzencev bi se z ukrepom strinjal le, ˇce bi bila glasba v naprej doloˇcena s strani uporabnika.
Veˇcina jih je za ukrep aplikacije ob utrujenosti in zaspanosti predlagala ˇ
zivahno ali glasno glasbo. Eden je predlagal, da aplikacija glasovno opozori na ne- varno stanje in navede smiselne ukrepe, kot je na primer odprto okno ali zniˇzana temperatura v notranjosti vozila, kar sta podprla ˇse dva izmed udeleˇzencev. Po- dobno kot pri stresu bi si tudi tukaj udeleˇzenci ˇzeleli vodenja do najbliˇzje moˇzne lokacije za poˇcitek, kot je obcestno poˇcivaliˇsˇce ali javno parkiriˇsˇce.
S tem ukrepom so bili udeleˇzenci ˇstudije bistveno manj zadovoljni. Zvok se jim je zdel preveˇc moteˇc in nepotreben, ˇceprav so priznali, da bi prav to znalo uˇcinkovati ob zaspanosti med voˇznjo. Sedmim se je zdel vseeno primeren, ˇce bi se ga dalo izklopiti. Enega izmed udeleˇzencev je zmotilo, da bi zvok budil tudi sopotnike v vozilu. Skladno z mnenji smo v aplikacijo dodali gumb, ki prekine ukrep in povrne prikaz v nevtralno stanje.
38 Mnenje uporabnikov
Osem izmed desetih udeleˇzencev je menilo, da jih aplikacija ne bi motila med voˇznjo, ˇce bi popravila prikaz srca (poˇcasnejˇse utripanje) in bi bil omogoˇcen izklop ukrepov. Enega izmed udeleˇzencev bi motil izkljuˇcno alarm, le enega pa vsakrˇsna tovrstna aplikacija.
Slika 5.5: Nov gumb, ki prekine trenutni ukrep aplikacije
Aplikacija se jim je zdela primerna, uporabna. Strinjali so se, da je uporabniku prijazna. Mnenja so bila deljena pri sploˇsni uporabi aplikacije. Med tem, ko se je nekaterim zdelo, da lahko pripomore k izboljˇsanju psihofiziˇcnega stanja voznikov v prometu in je dober zaˇcetek za izboljˇsanje varnosti vsakodnevne voˇznje, so drugi poudarjali, da je usmerjena v ozko ciljno publiko, ki se mnogokrat ne posluˇzuje uporabe aplikacij. Ena izmed udeleˇzenk je dodala, da se ji zdi stres velik problem, saj se ga med voˇznjo ne zaveda.
6 Zakljuˇ cek
Prvotna ideja o aplikaciji, ki bi sporoˇcila, ko se srce zaˇcne nenavadno obnaˇsati, se je precej razˇsirila. Pri razvoju aplikacije je bila kljuˇcna raziskava podroˇcja.
Ugotovili smo, da so ˇstiri izmed najbolj nevarnih psihofiziˇcnih stanj za voznike stres, utrujenost in zaspanost, alkoholiziranost in srˇcni zastoj. Dve izmed ˇstirih nam je uspelo vkljuˇciti v naˇso aplikacijo. Glede na izvedeno uporabniˇsko ˇstudijo smo ugotovili, da bi moralo biti ukrepanje odvisno od uporabnika in njegovih potreb. Ugotovili smo, da bi pred resno uporabo aplikacija potrebovala nadaljnji razvoj. Za boljˇso in bolj natanˇcno razpoznavo psihofiziˇcnega stanja bi bilo po- trebno vkljuˇciti veˇc senzorjev, saj sta krajˇse testiranje in raziskava pokazala, da je natanˇcnost premajhna in predvsem za utrujenost meji na nakljuˇcje. Dodati bi bilo potrebno ˇse algoritem za doloˇcanje znakov srˇcne kapi, ki bi pravoˇcasno opozoril uporabnika na nevarnost. Po naslednji razvojni stopnji lahko zaˇcnem z obseˇznim testiranjem, ki bi vkljuˇcevalo testiranje v dejanskem vozilu in preko simulatorja.
Zanimivo bi bilo preveriti razlike vpliva aplikacije na voznika v obiˇcajnem ter v avtonomnem vozilu. Testiralo bi se ne le natanˇcnost doloˇcanja psihofiziˇcnih stanj, temveˇc predvsem uspeˇsnost predlaganih ukrepov za izboljˇsanje psihofiziˇcnega sta- nja med voˇznjo. Menimo, da bo aplikacija pripomogla h kvaliteti voˇznje in veˇcji varnosti na cesti.
39
40 Zakljuˇcek
Literatura
[1] Javna agencija republike Slovenije za varnost prometa, “ANALIZA IN PRE- GLED STANJA VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ZA LETO 2019”.
Dosegljivo: https://www.avp-rs.si/wp-content/uploads/2020/12/
analiza-in-pregled-stanja-varnosti-v-cestnem-prometu-za-leto-2019.
pdf. [Dostopano: 06.09.2021].
[2] Timotej Gruden, Kristina Stojmenova, Jaka Sodnik in Grega Jakus, “Asses- sing Drivers’ Physiological Responses Using Consumer Grade Devices”, Vo- lume 9, 2019. Dosegljivo: https://www.mdpi.com/2076-3417/9/24/5353.
[Dostopano: 06.09.2021].
[3] National Center for Chronic Disease Prevention and Health Promo- tion, Division of Population Health, “Drowsy Driving”, 21. marec 2017.
Dosegljivo: https://www.cdc.gov/sleep/about_sleep/drowsy_driving.
html. [Dostopano: 06.09.2021].
[4] AASM SLEEP EDUCATION, “Prevent Drowsy Driving: Stay Awake at the Wheel!”. Dosegljivo: https://sleepeducation.org/get-involved/
campaigns/prevent-drowsy-driving-stay-awake-at-the-wheel/. [Do- stopano: 06.09.2021].
[5] Kitay Law, “Can Stress Lead to Car Accidents?”, 12. november 2019. Do- segljivo: https://kitaylaw.com/can-stress-lead-to-car-accidents/.
[Dostopano: 06.09.2021].
[6] American Heart Association, “Traffic Exposure May Trigger Heart Attacks.”
ScienceDaily, 14. marec 2009. Dosegljivo: https://www.sciencedaily.
com/releases/2009/03/090313171310.htm. [Dostopano: 06.09.2021].
41
42 Literatura
[7] Yekta Said Can, Bert Arnrich, Cem Ersoy, “Stress detection in da- ily life scenarios using smart phones and wearable sensors: A sur- vey, Journal of Biomedical Informatics”, Volume 92, 2019, ISSN 1532- 0464. Dosegljivo: https://www.sciencedirect.com/science/article/
pii/S1532046419300577. [Dostopano: 06.09.2021].
[8] Jeanne Segal, Melinda Smith, Robert Segal in Lawrence Ro- binson, “Stress Symptoms, Signs, and Causes”, maj 2020.
Dosegljivo: https://www.helpguide.org/articles/stress/
stress-symptoms-signs-and-causes.htm#. [Dostopano: 06.09.2021].
[9] Charles Patrick Davis, “Fatigue”. Dosegljivo: https://www.
emedicinehealth.com/fatigue/article_em.htm. [Dostopano:
06.09.2021].
[10] Live Science Staff, “Study: Why We Get Sleepy”, 28. januar 2009. Do- segljivo: https://www.livescience.com/5269-study-sleepy.html. [Do- stopano: 06.09.2021].
[11] Markus MacGill, “Why am I so tired, and how do I beat fatigue?”, 18. julij 2017. Dosegljivo: https://www.medicalnewstoday.com/articles/8877#
treatment. [Dostopano: 06.09.2021].
[12] Carol Galbicsek, “Drinking and Driving (DUI)”, 22. junij 2021. Do- segljivo: https://www.alcoholrehabguide.org/alcohol/crimes/dui/.
[Dostopano: 06.09.2021].
[13] “How Alcohol Affects Your Body”, 13. oktober 2019. Dose- gljivo: https://www.webmd.com/mental-health/addiction/ss/
slideshow-alcohol-body-effects. [Dostopano: 06.09.2021].
[14] B&B, “Koliko lahko spijem?”, 8. november 2016. Dosegljivo: https://bb.
si/blog/koliko-lahko-spijem/. [Dostopano: 06.09.2021].
[15] Matej Jenko, ˇSpela Baznik, “Zbirka odgovorov na najpogostejˇsa vpraˇsanja o oˇzivljanju (namenjeno tistim, ki bi o tem radi zvedeli veˇc)”, Slovenski reanimacijski svet 2016. Dosegljivo: https://www.rks.si/f/docs/Novice/
Kaj-je-srcni-zastoj.pdf. [Dostopano: 06.09.2021].
Literatura 43
[16] “Srˇcni zastoj”. Dosegljivo: https://sl.wikipedia.org/wiki/Sr%C4%
8Dni_zastoj. [Dostopano: 06.09.2021].
[17] “Srˇcna kap – znaki in posledice”. Dosegljivo: https://www.zdravje.si/
srcna-kap. [Dostopano: 06.09.2021].
[18] “Miokardni infarkt”. Dosegljivo: https://sl.wikipedia.org/wiki/
Miokardni_infarkt. [Dostopano: 06.09.2021].
[19] Davorin Kofjaˇc, Radovan Stojanovi´c, Nedeljko Leki´c in Andrej ˇSkraba,
“Pregled metodologij in tehnologij za merjenje stresa z nosljivimi napravami”, 37. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti: Organizacija in negotovosti v digitalni dobi, 21. - 23. ma- rec 2018. Dosegljivo: https://www.researchgate.net/profile/
Zivko-Bergant/publication/325910206_Druzbena_odgovornost_
in_poslovna_odlicnost/links/5b41a9aaa6fdccbcf90a8f8f/
Druzbena-odgovornost-in-poslovna-odlicnost.pdf#page=445. [Dosto- pano: 06.09.2021].
[20] G. Rebolledo-Mendez, A. Reyes, S. Paszkowicz, M. C. Domingo in L. Skryp- chuk, “Developing a Body Sensor Network to Detect Emotions During Dri- ving”, IEEE Transactions on Intelligent Transportation Systems, vol. 15, no.
4, pp. 1850-1854, avgust 2014. Dosegljivo: https://ieeexplore.ieee.org/
abstract/document/6869114. [Dostopano: 06.09.2021].
[21] Bob Lansdorp,William Ramsay, Rashad Hamid, in Evan Strenk, “Wearable Enzymatic Alcohol Biosensor”, Volume 19, 2019. Dosegljivo: https://www.
mdpi.com/1424-8220/19/10/2380/htm. [Dostopano: 06.09.2021].
[22] Nave DWI Defense Attorneys, “Passive Alcohol Sensors”. Dose- gljivo: https://www.nysdwi.com/passive-alcohol-sensors/. [Dosto- pano: 06.09.2021].
[23] GiriBabu Sinnapolu in Shadi Alawneh, “Intelligent wearable heart rate sen- sor implementation for in-vehicle infotainment and assistance,” Internet of Things, Volume 12, 2020, ISSN 2542-6605. Dosegljivo: https://www.
sciencedirect.com/science/article/pii/S2542660520301104. [Dosto- pano: 06.09.2021].
44 Literatura
[24] Pulse Performance, “HRV - Variabilnost srˇcnega utripa.”, 16. maj 2020. Dosegljivo: https://www.pulse-performance.com/post/
hrv-variabilnost-sr%C4%8Dnega-utripa. [Dostopano: 29.08.2021].
[25] Susha Cheriyedath, “Photoplethysmography (PPG)”, 27. fe- bruar 2019. Dosegljivo: https://www.news-medical.net/health/
Photoplethysmography-(PPG).aspx. [Dostopano: 06.09.2021].
[26] Gregor Gerˇsak, “Enostavni nizkocenovni merilniki prevodnosti koˇze”, ELE- KTROTEHNIˇSKI VESTNIK 80(1-2): 64-72, 2013. Dosegljivo: https:
//ev.fe.uni-lj.si/1-2-2013/Gersak.pdf. [Dostopano: 06.09.2021].
[27] “Moˇzganski ritmi”, 25. februar 2009. Dosegljivo: http://www.sinapsa.
org/rm/poljudno.php?id=70. [Dostopano: 06.09.2021].
[28] “Your health journey starts with sleep. And a ring.”. Dosegljivo: https:
//ouraring.com/meet-oura. [Dostopano: 06.09.2021].
[29] Ivan Jovin, “Best wearables to track recovery with heart rate variability”, 8. februar 2021. Dosegljivo: https://gadgetsandwearables.com/2021/02/
08/hrv-trackers/. [Dostopano: 06.09.2021].
[30] BioHackers Lab, “What’s The Best Heart Rate Variability Monitor?”. Dose- gljivo: https://www.biohackerslab.com/reviews/best-hrv-monitor/.
[Dostopano: 06.09.2021].
[31] EMOTIV, “EMOTIV — EMOC+”. Dosegljivo: https://www.emotiv.com/
epoc/. [Dostopano: 06.09.2021].
[32] QImotions, “EDA / GSR”. Dosegljivo: https://imotions.com/
biosensor/gsr-galvanic-skin-response-eda-electrodermal-activity/.
[Dostopano: 06.09.2021].
[33] Jacquelyn Cafasso, “What health benefits are binaural beats claimed to have?”, 18. september 2018. Dosegljivo: https://www.healthline.com/
health/binaural-beats#potential-benefits. [Dostopano: 06.09.2021].
[34] Rania Karam, Mohamad Abou Haidar, Abbas Khawaja in Ghida Al La- ziki, “Effectiveness of Subliminal Messages and Their Influence on Peo-
Literatura 45
ple’s Choices”, junij 2017. Dosegljivo: https://core.ac.uk/download/
pdf/236410021.pdf. [Dostopano: 06.09.2021].
[35] Human Factors and Ergonomics Society, ”Feeling fatigued while dri- ving? Don’t reach for your music”, 29. september 2014. Dosegljivo:
https://www.sciencedaily.com/releases/2014/09/140929123936.htm.
[Dostopano: 06.09.2021].
[36] Michael Goldberg, “How to Stay Awake While Driving”, 2. de- cember 2016. Dosegljivo: https://www.friedgoldberg.com/blog/
tips-for-staying-awake-and-alert-on-the-road/. [Dostopano:
06.09.2021].
[37] “Driver Fatigue Detection”. Dosegljivo: https://www.milescontinental.
co.nz/news/features/driver-fatigue-detection/. [Dostopano:
06.09.2021].
[38] N. Pughazendi, R. Sathishkumar, S. Balaji, S. Sathyavenkateshwaren, S. S.
Chander in V. Surendar,“Heart attack and alcohol detection sensor moni- toring in smart transportation system using Internet of Things”, 2017 In- ternational Conference on Energy, Communication, Data Analytics and Soft Computing (ICECDS), 2017. Dosegljivo: https://ieeexplore.ieee.org/
document/8389564. [Dostopano: 06.09.2021].
[39] Thisisant, “ANT+ ”. Dosegljivo: https://www.thisisant.com/. [Dosto- pano: 06.09.2021].
[40] Thisisant, ̇̇FORERUNNER 645 Music”. Dosegljivo: https:
//www.thisisant.com/directory/forerunner-645-music/. [Dostopano:
06.09.2021].
[41] “Android ANT+ SDK”, 3. december 2019. Dosegljivo: https:
//github.com/ant-wireless/ANT-Android-SDKs/tree/development/C.
B6-P.B6RC/ANT%2B_Android_SDK. [Dostopano: 06.09.2021].
[42] C. Scott Brown, “What is Android? Here’s everything you need to know”, 1. avgust 2021. Dosegljivo: https://www.androidauthority.com/
what-is-android-328076/. [Dostopano: 06.09.2021].
46 Literatura
[43] Darren Moss, “What is Android Auto?”, 19 maj 2017. Dosegljivo: https:
//www.whatcar.com/advice/owning/what-is-android-auto/n1194. [Do- stopano: 06.09.2021].
[44] Android Developers, “Android for Cars overview”, 19. avgust 2021. Do- segljivo: https://developer.android.com/training/cars. [Dostopano:
06.09.2021].
[45] “Formula to Calculate HrTSS”, oktober 2019. Dosegljivo: https:
//www.trainerroad.com/forum/t/formula-to-calculate-hrtss/22982.
[Dostopano: 06.09.2021].
[46] Rider68, “Heart Rate Stress Score”, Garmin Connect IQ. [Dostopano:
06.09.2021].
[47] Philipp Jahoda, “MP Android Chart”. Dosegljivo: https://github.com/
PhilJay/MPAndroidChart/blob/master/MPChartLib/src/main/java/
com/github/mikephil/charting/charts/LineChart.java. [Dostopano:
06.09.2021].
[48] “android-gif-drawable”, 11. avgust 2021. Dosegljivo: https://github.com/
koral--/android-gif-drawable. [Dostopano: 06.09.2021].
[49] The Meditation Manifesto, “Inner Calm — Subliminal Affirmations — Stress Relief — Sleep — Isochronic Tones”, 4. marec 2016. Dosegljivo: https:
//www.youtube.com/watch?v=dWjKZbkcYdA. [Dostopano: 06.09.2021].
[50] Sounds Recorded, “scanner beep Sound Effect”, 2. september 2016. Do- segljivo: https://www.youtube.com/watch?v=cyKQ2-5bT9o. [Dostopano:
06.09.2021].
Dodatek
47
48 Dodatek
A Vpraˇ salnik za ˇ studijo uporabniˇ skega mnenja
Vpraˇsanje 1 Kateri izmed prizov se vam zdi bolj primeren za prikazovanje psi- hofiziˇcnega stanja v vozilu in zakaj?
Vpraˇsanje 2 Kako moteˇc se vam zdi naslednji znak? Bi vas motil med voˇznjo?
Vpraˇsanje 3 Na kaj vas spominja naslednji prikaz? Katero stanje bi mu pripi- sali?
Vpraˇsanje 4 Na kaj vas spominja naslednji prikaz? Katero stanje bi mu pripi- sali?
Vpraˇsanje 5 Kakˇsno ukrepanje bi si ˇzeleli ob stresni voˇznji?
Vpraˇsanje 6 Pokazala sem vam ukrepanje aplikacije ob stresu. Kakˇsno se vam zdi?
Vpraˇsanje 7 Kakˇsno ukrepanje bi si ˇzeleli, ˇce bi bili utrujeni ali zaspani?
Vpraˇsanje 8 Pokazala sem vam ukrepanje aplikacije ob utrujenosti. Kakˇsno se vam zdi?
Vpraˇsanje 9 Vas bi aplikacija motila med voˇznjo?
Vpraˇsanje 10 Kakˇsen je vaˇs sploˇsni vtis o aplikaciji?
49
