NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
NINA ŠTANFEL
LJUBLJANA 2021
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE
NAČRTOVANJE IN OBLIKOVANJE PISAV Z ARHITEKTURNIMI ZNAČILNOSTMI SVETOVNIH MEST
DIPLOMSKO DELO
NINA ŠTANFEL
LJUBLJANA, september 2021
FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAPHIC ARTS AND DESIGN
DESIGNING TYPEFACE WITH ARCHITECTUAL FETURES OF WORLD CITIES
DIPLOMA THESIS
NINA ŠTANFEL LJUBLJANA, September 2021
Število listov: 77 Število strani: 64 Število slik: 41
Število preglednic: 15 Število literaturnih virov: 32 Število prilog: 3
Študijski program: univerzitetni študijski program (1. stopnja) Grafične in interaktivne komunikacije
Komisija za zagovor diplomskega dela:
Predsednica: doc. dr. Urška Vrabič Brodnjak Mentor: doc. dr. Nace Pušnik
Članica: prof. dr. Klementina Možina
Ljubljana, __________________________
Zahvaljujem se svoji družini za vso podporo in spodbudo tekom študija.
Za strokovno pomoč, nasvete in hitro odzivnost se zahvaljujem mentorju doc. dr. Nacetu Pušniku.
V
IZVLEČEK
Pisava je ena najbolj intuitivnih in učinkovitih elementov komunikacije, saj prenaša informacije in vzbuja čustveno zaznavo. Biti mora enostavna za razumevanje ter skladna z oblikovalsko temo. Poleg barv, slike in kompozicije predstavljajo pisave enega ključnih elementov grafičnega oblikovanja in prispevajo k neposredni komunikaciji med delom in bralcem.
Glavni cilj diplomske naloge je bilo izdelati deset pisav, ki odražajo arhitekturne značilnosti desetih svetovnih mest ter jih skupaj z digitalno ilustracijo upodobiti na posterjih. Mesta, ki smo jih vključili v proces izdelovanja, so Amsterdam, Atene, Havana, Istanbul, Kairo, Kjoto, Moskva, New York, Pisa in Sydney.
V teoretičnem delu smo se poglobili v teorijo o lastnostih barve in barvnih kontrastih, spoznavali delitev tipografije glede na njen namen ter zgodovinska obdobja pisav. Preučili smo tudi dele črk ter teorijo o posterju in njegovemu upodabljanju.
Eksperimentalni del je zajemal risanje ilustracij v črtni in barvni obliki, izdelavo spletne ankete, analizo njenih rezultatov ter oblikovanje pisav. Pisava za posamezno mesto je bila nato združena z ustrezno ilustracijo, ki smo jo pobarvali v skladu z rezultati ankete. Glavni izdelek eksperimentalnega dela predstavlja deset posterjev svetovnih mest, ki združujejo sliko mesta, njegovo pisavo in barve izbrane v anketi.
V razpravi smo nadalje analizirali rezultate ankete, opisali lastnosti izdelanih pisav ter ocenili njihovo povezanost s svetovnimi mesti. Pojasnili smo simbolni pomen barv, ki jih anketiranci najbolj povezujejo z mesti in njihovo upodobitvijo v ilustracijah. Nastale posterje smo na koncu likovno analizirali s pomočjo teorije, ki smo jo preučili v teoretičnem delu.
Ključne besede: barve, grafično oblikovanje, mesta, pisava, poster
VI
ABSTRACT
Typefaces are one of the most intuitive and effective elements of communication as they deliver information and entice an emotional perception. They must be simple to understand and harmonious with the design theme. Apart from the colours, the picture and the composition, the typefaces represent one of the key elements of graphic design and add to the direct communication between work and the reader.
The main goal of the diploma thesis was to create 10 typefaces which reflected the architectural characteristics of 10 renown world cities and depicted them on the posters alongside the digital illustration. The cities, which we've included in the process were Amsterdam, Athens, Cairo, Havana, Kyoto, Istanbul, Moscow, New York, Pisa and Sydney.
In the theoretical part of the diploma thesis, we dwelt into the theory of the properties of colour and colour contrasts, uncovered the division of typography based on its purpose and of the historical periods of typefaces. We've also studied the parts of letter forms as well as the theory of the poster and its depiction.
The experimental part included drawing the illustrations in both line work as well as a coloured version, the making of the online survey, the analysis of its results and the designing of the typefaces themselves. The typeface for a particular city was then combined with the corresponding illustration, which we coloured based on the results of the survey. The main product of the experimental part is the 10 posters of the world cities, which combine the city's depiction, its typeface and the colours chosen in the survey.
In the discussion, we further analyzed the survey results, described the characteristics of the created typefaces and gauged their corelation to the world cities. We explained the symbolic meaning of the colours, which the respondents associate most with the cities and their depiction in the illustrations. In the end the created posters were artistically analyzed with the help of the theories which we examined in the theoretical part.
Keywords: graphic design, colours, cities, typeface, poster
VII
VSEBINSKO KAZALO
IZVLEČEK ... V ABSTRACT ... VI SEZNAM SLIK ... X SEZNAM PREGLEDNIC ... XII
1 UVOD ... 1
1.1 NAMEN IN CILJI ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 BARVE ... 2
2.1.1 Barvni kontrast ... 2
2.2 TIPOGRAFIJA ... 3
2.2.1 Deli črk ... 4
2.2.2 Delitev pisav glede na njihove oblikovne značilnosti ... 5
2.2.3 Izbiranje pisave glede na namen ... 7
2.3 OBLIKOVANJE POSTERJA ... 8
2.3.1 Grafična ilustracija ... 9
2.3.2 Poster in tipografija ... 9
2.3.3 Elementi oblikovanja ... 10
2.3.4 Oblikovalska načela ... 11
3 EKSPERIMENTALNI DEL ... 13
3.1 MATERIALI ... 13
3.2 METODE ... 13
3.2.1 Oblikovanje ilustracij ... 13
3.2.2 Oblikovanje pisav ... 13
3.2.3 Spletno anketiranje ... 14
3.2.4 Izdelava posterjev ... 14
4 REZULTATI IN RAZPRAVA ... 15
VIII
4.1 REZULTATI ANKETE ... 15
4.2 AMSTERDAM ... 15
4.2.1 Oblikovanje pisave Amsterdam ... 15
4.2.2 Simbolni pomen izbranih barv za Amsterdam ... 16
4.2.3 Oblikovanje posterja mesta Amsterdam ... 17
4.3 ATENE ... 17
4.3.1 Oblikovanje pisave Athens ... 17
4.3.2 Simbolni pomen izbranih barv za Atene ... 18
4.3.3 Oblikovanje posterja mesta Atene ... 19
4.4 HAVANA ... 20
4.4.1 Oblikovanje pisave Havana ... 20
4.4.2 Simbolni pomen izbranih barv za Havano ... 21
4.4.3 Oblikovanje posterja mesta Havana ... 21
4.5 KAIRO ... 22
4.5.1 Oblikovanje pisave Cairo ... 22
4.5.2 Simbolni pomen izbranih barv za Kairo ... 23
4.5.3 Oblikovanje posterja mesta Kairo ... 23
4.6 KJOTO ... 24
4.6.1 Oblikovanje pisave Kyoto ... 24
4.6.2 Simbolni pomen izbranih barv za Kjoto ... 25
4.6.3 Oblikovanje posterja za mesto Kjoto ... 26
4.7 ISTANBUL ... 26
4.7.1 Oblikovanje pisave Istanbul ... 26
4.7.2 Simbolni pomen izbranih barv za Istanbul ... 27
4.7.3 Oblikovanje posterja za mesto Istanbul ... 28
4.8 MOSKVA ... 29
4.8.1 Oblikovanje pisave Moscow ... 29
IX
4.8.2 Simbolni pomen izbranih barv za Moskvo ... 30
4.8.3 Oblikovanje posterja za mesto Moskva ... 30
4.9 NEW YORK ... 31
4.9.1 Oblikovanje pisave New York ... 31
4.9.2 Simbolni pomen izbranih barv za New York ... 32
4.9.3 Oblikovanje posterja mesta New York ... 32
4.10 PISA ... 33
4.10.1 Oblikovanje pisave Pisa ... 33
4.10.2 Simbolni pomen izbranih barv za Piso ... 34
4.10.3 Oblikovanje posterja za mesto Pisa ... 34
4.11 SYDNEY ... 35
4.11.1 Oblikovanje pisave Sydney ... 35
4.11.2 Simbolni pomen izbranih barv za Sydney ... 36
4.11.3 Oblikovanje posterja mesta Sydney ... 36
5 ZAKLJUČKI ... 38
6 VIRI IN LITERATURA ... 39
7 PRILOGE ... 43
7.1 PRILOGA A: SPLETNA ANKETA ... 43
7.2 PRILOGA B: REZULTATI SPLETNE ANKETE ... 49
7.3 PRILOGA C: POSTERJI ... 55
X
SEZNAM SLIK
Slika 1: Sestavni deli črk ... 5
Slika 2: Napis Amsterdam ... 16
Slika 3: Prikaz izbora barv za mesto Amsterdam... 16
Slika 4: Črtna ilustracija mesta Amsterdam ... 17
Slika 5: Barvna ilustracija mesta Amsterdam ... 17
Slika 6: Napis Athens ... 18
Slika 7: Prikaz izbora barv za mesto Atene ... 19
Slika 8: Črtna ilustracija mesta Atene ... 20
Slika 9: Barvna ilustracija mesta Atene ... 20
Slika 10: Napis Havana ... 21
Slika 11: Prikaz izbora barv za mesto Havana ... 21
Slika 12: Črtna ilustracija mesta Havana ... 22
Slika 13: Barvna ilustracija mesta Havana ... 22
Slika 14: Napis Cairo ... 23
Slika 15: Prikaz izbora barv za mesto Kairo ... 23
Slika 16: Črtna ilustracija mesta Kairo... 24
Slika 17: Barvna ilustracija mesta Kairo ... 24
Slika 18: Napis Kyoto ... 25
Slika 19: Prikaz izbora barv za mesto Kjoto ... 25
Slika 20: Črtna ilustracija mesta Kjoto... 26
Slika 21: Barvna ilustracija mesta Kjoto ... 26
Slika 22: Napis Istanbul ... 27
Slika 23: Prikaz izbora barv za mesto Istanbul ... 27
Slika 24: Črtna ilustracija mesta Istanbul ... 29
Slika 25: Barvna ilustracija mesta Istanbul ... 29
Slika 26: Napis Moscow ... 29
Slika 27: Prikaz izbora barv za mesto Moskva ... 30
Slika 28: Črtna ilustracija mesta Moskva ... 31
Slika 29: Barvna ilustracija mesta Moskva ... 31
Slika 30: Napis New York ... 31
Slika 31: Prikaz izbora barv za mesto New York ... 32
Slika 32: Črtna ilustracija mesta New York ... 33
XI
Slika 33: Barvna ilustracija mesta New York ... 33
Slika 34: Napis Pisa ... 34
Slika 35: Prikaz izbora barv za mesto Pisa ... 34
Slika 36: Črtna ilustracija mesta Pisa ... 35
Slika 37: Barvna ilustracija mesta Pisa ... 35
Slika 38: Napis Sydney ... 36
Slika 39: Prikaz izbora barv za mesto Sydney ... 36
Slika 40: Črtna ilustracija mesta Sydney ... 37
Slika 41: Barvna ilustracija mesta Sydney ... 37
XII
SEZNAM PREGLEDNIC
Preglednica 1: Rezultati ankete (spol) ... 49
Preglednica 2: Rezultati ankete (starost) ... 49
Preglednica 3: Rezultati ankete (izobrazba 1) ... 49
Preglednica 4: Rezultati ankete (izobrazba 2) ... 50
Preglednica 5: Rezultati ankete (korekcijski pripomočki) ... 50
Preglednica 6: Rezultati ankete (Atene) ... 50
Preglednica 7: Rezultati ankete (Kjoto) ... 51
Preglednica 8: Rezultati ankete (Kairo) ... 51
Preglednica 9: Rezultati ankete (Sydney) ... 51
Preglednica 10: Rezultati ankete (Pisa) ... 52
Preglednica 11: Rezultati ankete (Amsterdam) ... 52
Preglednica 12: Rezultati ankete (Havana) ... 52
Preglednica 13: Rezultati ankete (Istanbul) ... 53
Preglednica 14: Rezultati ankete (New York) ... 53
Preglednica 15: Rezultati ankete (Moskva) ... 54
1
1 UVOD
Pisava je vizualizacija jezika. Kot orodje za posredovanje informacij prelamlja oblike časa in prostora ter ustvarja povezavo med bralcem in oblikovalcem. Pisava ne prinaša le informacij, ampak vzpodbuja čustveno zaznavo in prispeva k harmoniji dela. V procesu vizualne komunikacije je eden ključnih elementov v postavitvi strani. V kombinaciji s sliko, barvo ali drugimi elementi mora natančno prenašati emocije, delu dodati ekspresivno moč ali navdihovati (1).
Pisava je poleg slike ključno komunikacijsko orodje pri oblikovanju posterja. Kombinacija obeh elementov nam lahko pove veliko o vsebini dela, ki ga poster predstavlja (vsebina filma, informacije o dogodku, in podobno) (2). Naloga posterja je, da skozi barve, slike, tipografijo in način oblikovanja pritegne opazovalca do te mere, da ta iz njega razbere sporočilnost, simboličnost ali da v njem vzbudijo estetsko zadovoljstvo (3).
1.1 NAMEN IN CILJI
Glavni namen diplomskega dela je izdelava desetih pisav, ki prikazujejo svetovna mesta, ter jih upodobiti na posterjih v kombinaciji z grafičnimi ilustracijami. Slog pisave naj bi se pri vsakem mestu ujemal z arhitekturnimi značilnostmi in znamenitostmi, ki jih je v mestu mogoče opaziti.
Cilji diplomskega dela:
1. S pomočjo literature analizirati značilnosti in vrste pisav, karakteristike posterjev, pomen in uporabo barv ter analizirati likovne elemente, ki jih pri izdelavi pisave in posterjev uporabljamo.
2. Izdelati deset grafičnih ilustracij svetovnih mest, ki bodo zajemale njihove poglavitne značilnosti ali znamenitosti.
3. Izdelava desetih napisov oziroma pisav za naslov vsakega posameznega posterja.
4. Izvedba ankete, ki bo določila, katere barve bodo uporabljene na posterju.
5. Združevanje pisave, slike in barv na posterjih.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 BARVE
Uporaba barve je človeku nenujna za prepoznavo predmetov in okolja, v katerem je. Brez težav lahko gledamo črno-beli film in med seboj ločimo elemente, ki se prikazujejo na zaslonu. Barva je tesno povezana z vzbujanjem občutkov. Ljudje na barvo čustveno reagiramo, saj jo povezujejo z določenimi predmeti, preteklimi dogodki, kulturo, osebnimi izkušnjami in podobno (4).
Barve svetlobe ločimo po valovni dolžini žarkov, s katerimi svetloba osvetljuje predmet. To je kratkovalovna modra in vijolična, srednjevalovna rumenkasta svetloba in dolgovalovna oranžno - rdeča svetloba. Snovi okoli nas del svetlobnih žarkov vpijejo, druge pa odbijejo.
Slednje ljudje razberemo kot barvo snovi (4, 5).
Barvam pripisujemo tri osnovne lastnosti. Barvni ton ali barvitost (angl. hue) je definirana z razporeditvijo barv v barvnem krogu. Odvisna je od valovne dolžine vidne svetlobe. Z njo ločimo na primer med rumeno in rdečo barvo (6). Svetlost (angl. value) barve določi njeno svetlobno stopnjo in je odvisna od moči svetlobne energije. Nasičenost (angl. saturation) barve se nanaša na količino kromatične kvalitete v barvnem odtenku. Če barvi pri isti barvitosti spreminjamo svetlost in nasičenost, dobimo barvni odtenek (5).
2.1.1 Barvni kontrast Kontrast barve k barvi
Kontrast med dvema barvama se nanaša na barvitost barv. Največji kontrast se vidi med primarnimi barvami, rdečo, modro in rumeno, manjši pa med sekundarnimi barvami, oranžno, zeleno in vijolično (6).
Svetlo temni kontrast
Svetlo temni barvni kontrast tvori nasprotje med temno in svetlo barvo ter njune vsebnosti v kromatičnih barvah. Pri tem lahko omenimo tudi kontrast specifične svetlosti, ki jo ima vsaka barva. Rumena barva je na primer svetlejša od vijolične, ki je najtemnejša čista barva, zelena in rdeča imata skoraj enako specifično svetlost (6).
3
Toplo hladni kontrast
Svetle in tople barve naše telo aktivirajo, medtem ko temne in hladne barve na nas delujejo pomirjujoče. Stvari, ki so tople barve, se nam zato zdijo bližje in večje, medtem ko uporaba hladnih barv stvari optično oddaljuje. Johannes Itten je v knjigi The Art of Color (7) opisal preizkus, v katerem so ljudje ocenjevali toplino sobe, obarvane v različne barve. Dokazal je, da ljudje v okolju modrih in zelenih barv občutijo hlad, ko je v sobi 15 ⁰C, medtem ko v okolju rdečih in oranžnih odtenkov hladu ne občutijo, dokler se temperatura ne spusti pod 12 ⁰C (6).
Komplementarni kontrast
Komplementarni kontrast je kontrast med dvema nasprotnima barvama v barvnem krogu. Ko stojita druga poleg druge, se krepita v svojem učinku, če pa ju med seboj zmešamo, dobimo nevtralno barvo (sivo). Rumena je komplementarna barva vijolični, oranžna modri, rdeča pa zeleni barvi (6).
Simultani kontrast
Simultani kontrast je posledica človekove težnje k izravnavi. Je pojav, pri katerem naše oko barvi priredi njeno komplementarno barvo, saj želi doseči barvno harmonijo (6).
Kontrast barvne kvalitete
Kontrast barvne kvalitete je kontrast med čisto in žarečo barvo ter motno, nečisto barvo. Lahko ga dosežemo na več načinov, na primer z dodajanjem bele ali črne barve h kromatični barvi, z dodajanjem sive ali z mešanjem dveh komplementarnih barv (6).
Kontrast barvne kvantitete
Kontrast barvne kvantitete je kontrast med obsežnostjo površin, ki jo pokrivajo posamezne barve. Učinkovitost barve določata dva dejavnika, količina barve na površini in moč njenega sevanja. Nekatere barve so namreč vizualno težje od drugih. Na splošno velja, da se nam zdijo svetli in topli odtenki lažji od temnih in hladnih (6).
2.2 TIPOGRAFIJA
Tipografija je veda, ki se ukvarja z oblikovanjem črk, pisav in besedila (8). Z uporabo elementov, načel in priporočil se dosega dobra vidnost in posledično berljivost in čitljivost pisav.
4
2.2.1 Deli črk
Pisave so sestavljene iz nabora črk, vsako črko sestavljajo različni deli, ki imajo svoje ime (slika 1). Poznavanje strokovnega izrazja sestavnih delov črk nam omogoča prepoznavati njihove osnovne sestave (9).
Ločimo med spodnjim, srednjim in zgornjim črkovnim pasom. Srednji črkovni pas ali x-višina obsega višino minuskul brez podaljškov in višino kapitelk. Zgornji črkovni pas obsega podaljšek minuskul navzgor (ascender), spodnji črkovni pas pa podaljške minuskul navzdol (descender) (8).
Stopnja ali velikost črke predstavlja črkovno višino posamezne stopnje pisave. Zajema vse tri črkovne pasove (spodnji, srednji in zgornji črkovni pas). Določamo jo glede na velikost majuskul (na primer z višino črke H ali E) (8).
Zgornja črta je meja črkovne podobe, ki ima podaljšek navzgor oziroma ascender. Črta verzalke je zgornja meja velikosti verzalk. Črkovna črta je spodnja meja črkovne podobe. Srednja črta ločuje srednji in zgornji črkovni pas ter je zgornja meja za večino minuskul. Spodnja črta navzdol omejuje črkovne podobe, ki vključujejo podaljšek navzdol ali descender (8,10).
Širina črkovne podobe je merilo, ki ne vključuje presledkov ob črki. Širina črkovne podobe tvori skupaj s presledki širino črke (8).
Osnovna poteza je glavna poteza črkovne podobe. Lahko je vertikalna (na primer pri l, k, B) ali poševna (na primer z, v, V, x, X). Tanka poteza je značilna za pisave s tankimi in podebeljenimi potezami (na primer tanjša poteza pri v). Serif je nastavek pri potezi črkovne podobe, velikokrat jo tudi zaključuje. Notranji del črke je notranjost črkovne podobe, ki je lahko zaprta ali odprta.
Okrogla poteza je zaprta ali delno zaprta okrogla ali ovalna poteza (8).
Prečna poteza je na obeh straneh omejena z drugima potezama (značilna je za črke A, e, H).
Prečna črta je na obeh ali na eni strani neomejena (pojavi se pri črkah f, t, T, E) (8).
Vrh črke je zgornji del črkovne podobe, dno pa spodnji del črkovne podobe. Prehod je poteza, ki povezuje potezo črke s serifom. Rama je zaobljena poteza, ki se nadaljuje v ravno potezo.
Notranji del minuskule e imenujemo oko. Spodnjo prečno potezo črk k, K in R imenujemo spodnji krak ali noga. Črki k in K imata tudi zgornji krak ali roko. Za črke s, S, š, Š je značilna s-poteza. Ta je pri pisavah s tankimi in podebeljenimi potezami podebeljena. Vez povezuje dve
5
potezi oziroma dva dela črke (na primer pri minuskuli g). Posebni potezi pri mali črki g sta tudi zanka in uho (8, 11).
Slika 1: Sestavni deli črk 2.2.2 Delitev pisav glede na njihove oblikovne značilnosti
Pisave delimo glede na njihove oblikovne značilnosti v dva sklopa. To so pisave s tankimi in podebeljenimi potezami ter pisave z enako oziroma skoraj enako debelimi potezami. Sklopa lahko razdelimo na skupine pisav glede na časovna obdobja, v katerih so nastale. Pri tem je potrebno dodati, da se po dvajsetem stoletju njihova uporaba ni več navezovala na določeno obdobje. Danes uporabljamo pisave, ki imajo značilnosti posameznih zgodovinskih obdobij;
nekatere od njih so tudi posodobljene za uporabo v elektronskih medijih (8).
Pisave s tankimi in podebeljenimi potezami delimo na štiri sklope.
6
Beneške in francoske renesančne pisave
Razvile so se v Italiji (beneške renesančne pisave), kasneje tudi v Franciji (francoske renesančne pisave). Zasnovane so bile na humanistični minuskuli, ki se je razvila iz karolinške minuskule in rimske kapitale (8).
Pri beneških renesančnih pisavah (od 1470 do 1500) so osnovne poteze črk vertikalne, okrogla odebeljena poteza ima skoraj obliko kroga. Poteze črke se spremenijo v podebeliti potez, kot bi jih napisali s peresom. Imajo poševne serife pri minuskulah ter nenadno zaključene poteze.
Prečna poteza pri minuskuli e je poševna (8).
Poteze francoskih renesančnih pisav (od 1495 do 1757) so mehkejše kot pri beneških renesančnih pisavah, zgornji serifi so bolj trikotno oblikovani, spodnji serifi so krajši, zaključne poteze niso več nenadno zaključene, prečna poteza pri minuskuli e je ravna (8).
Baročne pisave
Baročne pisave (od 1757 do 1790) imajo v primerjavi z renesančnimi pisavami večjo razliko pri podebeliti potez. Podebeljene poteze baročnih pisav so skoraj pokončne, serifi pri malih črkah so manj poševni kot pri renesančnih pisavah. Prečna poteza minuskule e je ravna, zaključki potez so mehki (8).
Klasicistične pisave
Klasicistične pisave (od 1790 do 1900) imajo največjo razliko med tankimi in podebeljenimi potezami, prehodi med njimi so zelo nenadni. Serifi so vodoravni, črke so geometrično in simetrično pravilne. Podebelitev okrogle poteze je pokončna, prečna poteza minuskule e je ravna (8).
Pisave z majhno razliko v podebelitvi potez delimo v dve skupini.
Egipčanske pisave oziroma pisave z oglatimi serifi
Pisave z oglatimi serifi (od 1815 dalje) so nastajale pod vplivom umetniških gibanj 19. in 20.
stoletja. Spadajo v sklop pisav s skoraj enako podebeljenimi potezami, serifi so ravni in pravokotni. Debelina serifov se skorajda ne razlikuje od debeline potez črke (8).
7
Linearne pisave
Linearne pisave (od 1819 dalje) so pisave z zelo majhnimi razlikami v podebelitvi potez, včasih teh razlik sploh ni. Slog pisav nima serifov. Linearne pisave naknadno delimo na štiri skupine:
zgodnje linearne pisave, dodelane linearne pisave, geometrijske linearne pisave in humanistične linearne pisave (8).
Poleg naštetih sklopov pisav poznamo še tri samostojne črkovne sloge, ki jih zaradi njihovih lastnosti ne moremo vključiti v ostale skupine. To so dekorativne oziroma akcidenčne pisave, rokopisne pisave ter risane pisave. Navadno niso namenjene pisanju daljših besedil, uporabljamo jih predvsem za zapis posameznih vrstic ali naslovov, kot okrasne napise na vabilih, poročnih naznanilih, posterjih, razglednicah (8).
2.2.3 Izbiranje pisave glede na namen
Pisava bralcu sporoča informacije. Oblike črk lahko podzavestno vplivajo na dojemanje in razumevanje sporočila. Črke, ki pritegnejo pozornost, a niso berljive, so neustrezne za daljša besedila, lahko pa jih uporabimo kot dekorativen element, torej izkoristimo njihovo funkcionalno čitljivost (11).
Da bralcu olajšamo branje besedila, mora biti to dovolj vidno, črke in besede morajo biti v njem prepoznavne, vsebina besedila pa mora biti razumljiva. Elementi, ki vplivajo na čitljivost besedila so velikost in različica pisave, dolžina vrstic, prostor med črkami in vrsticami, poravnava besedila ter kontrast, ki ga barva pisave tvori z barvo ozadja (11, 12).
Različice pisav
Različice pisav ločimo po slogu (navadne in kurzivne pisave), podebelitvi potez (svetle, navadne, krepke, ekstra krepke) in po širini (zožene in razširjene črke) (11).
Polkrepke in krepke črke uporabljamo zmerno, pretirana uporaba potemni stran in odvrne bralca. Prav tako se izogibamo njihovi uporabi znotraj besedila. Za poudarke so primerne kurzivne pisave, saj v besedilo vdahnejo pogovornost. Dojemamo jih namreč kot izgovorjene besede. Zožene črke pisav omogočajo večjo število znakov v vrstici (11).
8
Pisave za besedilo
Najboljša velikost pisave je tista, pri kateri je branje najlažje in je besedilo najbolj razumljivo.
Navadno so najbolj berljive pisave s serifi, ki ne vzbujajo pozornosti, imajo okrogle ali oble serife in dovolj velike razlike med velikimi in malimi črkami. Primerne so tudi pisave brez serifov, če so svetle, imajo majhno razliko v debelini tankih in debelih potez, so dovolj kontrastne pri x višini in okroglinah (13).
Pisave za naslove
Medtem ko je za boljšo berljivost besedila priporočljiva uporaba pisav s serifi, uporaba pisav brez serifov ali linearnih pisav na berljivost naslova ne vpliva preveč. Če je za telo besedila uporabljena pisava s serifi, je priporočljivo, da za naslove uporabimo pisavo brez serifov in obratno. Poleg tega je za poudarek naslovnega besedila smiselno uporabljati krepke različice črk (13).
Na čitljivost naslova močno vpliva uporaba majuskul ali minuskul. Branje besedila ali daljših naslovov, ki so napisani v majuskulah, je težje. Minuskule imajo zelo specifično obliko v zgornji polovici črkovnih podob, ki je lažje prepoznavna kot pri velikih črkah (13). Zato je uporaba velikih črk priporočljiva za pisanje krajših naslovov in besedil.
Pri oblikovanju naslovov moramo paziti tudi na presledke med črkami, saj lahko pride s prevelikim odvzemanjem prostora do slabše vidnosti in neprepoznavnosti posameznih znakov (13).
Tipografija in barve
Medtem ko uporaba barv za daljše zapise ni priporočljiva, imamo pri izbiri barv za naslov nekoliko več možnosti. Naslovi, napisani s temnejšimi barvami, so bolj razumljivi kot svetlo obarvani naslovi, torej so najbolj vidni tisti, ki so napisani s črno barvo. Kljub temu so barvni naslovi (predvsem v zelo živih, kromatičnih barvah) bolj privlačni za oko. To predstavlja paradoks za marsikaterega oblikovalca, saj so obarvani naslovi kljub svoji privlačnosti težje razumljivi, kar nasprotuje namenu samih napisov, to je podajanje informacij (13).
2.3 OBLIKOVANJE POSTERJA
Oblikovalec Jorge Frascara je grafično oblikovanje definiral kot dejavnost, ki v družbi organizira področje vizualnih komunikacij (14). Vanjo spadajo posterji, naslovnice knjig, revij,
9
spletni oglasi in podobno (15). V kombinaciji s tipografijo je podalo nove načine vidnega sporočanja v javnem prostoru. Začetki tega segajo v Sloveniji na prelom med devetnajstim in dvajsetim stoletjem (14).
Oblikovanje posterjev se je v Sloveniji, prav tako kot drugod po svetu, razvilo prej, konec devetnajstega stoletja zaradi množične proizvodnje in potrebe po komunikaciji z ljudmi. Poster je bil takoj za časopisom najučinkovitejši medij oglaševanja. Medtem ko je bil časopis primeren za daljše branje, je poster temeljil na sliki, ki je naredila sporočilo vizualno privlačno in hitro zapomnljivo (14).
Dober poster mora biti jasen in pregleden ter mora s svojo vsebino sporočati, obveščati ali oglaševati. Opaznost posterja lahko dosežemo z učinkovitimi barvnimi kombinacijami, ustrezno izbiro slikovne vsebine ter primerno kompozicijo in izbiro uporabljenih pisav (15).
2.3.1 Grafična ilustracija
Ilustracije, slike in fotografije pripomorejo k prenosu sporočila ter v kombinaciji z besedilom povedo zgodbo. Medtem ko je fotografija dokumentacija dogajanja ali dogodka, lahko ilustracijo veliko bolj subjektivno uredimo, dodajamo barve, spreminjamo oblike in s tem tudi njeno razpoloženje in pomen. Ilustracije tako ponujajo več možnih interpretacij kot fotografije (11).
Ilustracija naj bi slogovno sovpadala z vsebino in pisavo. Pri tem moramo paziti, kako uporabljeni toni vplivajo na uravnoteženost postavitve, včasih jo je potrebno obkrožiti ali uravnotežiti s praznino. Osredotočiti se je potrebno na pomembne podrobnosti ilustracij, izbrati pravšnjo velikost, pozorni moramo bit na smer in gibanje, ki jo izraža. Prikaz in postavitev sta delno odvisna od vsebine našega sporočila. Ilustracije so lahko okrasne ali informativne, ne smemo jih uporabiti le za to, da zapolnimo stran (11).
Ob uporabi večjega števila ilustracij bomo s spreminjanjem njihovih velikosti dosegli več dinamike. Paziti moramo, da v tem primeru ilustracije ne vsebujejo preveč različnih slogov (11).
2.3.2 Poster in tipografija
Pri posterjih, ki vključujejo pisave, moramo biti posebej previdni, ne samo na to, za katero občinstvo je poster izdelan, ampak tudi na to, kakšna bo razdalja opazovalca od posterja. V
10
primeru, da bo poster opazovan od daleč, mora biti pisava na njem dovolj velika, da pritegne gledalca, če pa bo poster potrebno (za pridobitev informacij) prebrati od blizu, je lahko pisava večje velikosti težja za branje (16).
Kombiniranje slike in pisave na posterju lahko izvedemo na več načinov.
Slika leži na strani besedila ali v besedilnih stolpcih. Takšno postavitev najdemo v revijah, časopisih, knjigah in podobno. Slike so lahko majhne in zasedajo en stolpec ali večje in segajo čez več besedilnih stolpcev. Pri tem je treba paziti na to, kako slika vpliva na potek branja (17).
Besedilo, ki leži na sliki ali za njo, je težko organizirati. Paziti je treba na to, kako bo besedilo vplivalo na preglednost slike, prav tako tudi na to, kako bo slikovno ozadje vplivalo na vidnost in čitljivost besedila. Če je besedilo zelo svetlo ali ima svetlejše poteze, moramo temu primerno prilagoditi sliko, na primer povečati transparentnost ali ji dodati barvni filter. Če je napis na sliki zelo velik, lahko povečamo transparentnost besedila, da so deli slike vidni skozi njega. Če uporabljamo zelo veliko pisavo, lahko sliko postavimo v črkovno podobo, tako da ta predstavlja okvir za sliko (17).
2.3.3 Elementi oblikovanja
Prostor, linija, volumen in masa, tonska vrednost, vzorec in ploskev so glavni elementi oblikovanja. Vsak ima individualne lastnosti in energijo, ki oblikuje umetniško delo. Z razumevanjem posameznih elementov jih lahko povezujemo in vidimo kako med seboj sodelujejo (18).
Prostor
Prostor je element, v katerega so vstavljeni oblikovalski elementi. Razmerje med prostorom in elementi predstavlja njihovo velikost, postavitev elementov v prostoru določa kompozicijo. Pri oblikovanju pisav moramo na primer paziti na prostor v notranjosti črke, prostor med dvema črkovnima znakoma, prostor med posamezno besedo in prostor med besedilom in ostalimi elementi, da ne pride do neberljive in tesne kompozicije besedila (18).
Linija
Linija je sila, ki razdeli, prebode, zapre ali drugače definira prostor. Linije so glavni element pri oblikovanju pisav. Predstavljajo poteze, s katerimi oblikujemo črko in določamo njen slog in podobnost črk med seboj. Sledenje linijam črk nam omogoča enostaven potek sledenju besed
11
in besedilnih vrstic. Linije so lahko tudi navidezne, na primer pri oblikovanju mreže za postavitev strani (18).
Volumen in masa
Likovna masa ima določeno obliko ali volumen. Povečanje mase elementa ali elementov v neki kompoziciji navadno vpliva na točko koncentracije v tem delu. V tipografiji masa določi različico pisave. Stopnja moči, ki jo podaja nek napis, je po navadi tesno povezana z debelino potez pisave (tako krepka pisava oddaja več energije in prikliče večjo pozornost) (18).
Tonska vrednost
Posamezna črkovna podoba je najpogosteje ene barve (na primer črne), obkrožena z belim prostorom. A ko postavimo več črk skupaj v besedo ali v stavek, je celotno besedilo na pogled sivo, sestavljeno iz črnine črk in beline papirja. Intenzivnost tipografske tonske vrednosti je odvisna od debeline črk, prostora med njimi, velikosti pisave in prostora med vrsticami. Črke z debelimi potezami na primer potrebujejo več prostora med vrsticami besedila, da zmanjšamo intenzivnost tonske vrednosti odstavka. Poleg teh dejavnikov vpliva na tonsko vrednost tudi odtenek papirja (podlage), na katerega pišemo (18).
Vzorec
Vzorec nastane s sestavljanjem ponavljajočih se delov (na primer ponavljajočih se delov črk ali črk samih). Lahko je ohlapen ali zelo zgoščen. Moč vzorca je tesno povezana s prostorom med črkami. Če je tega prostora premalo, lahko vzorec črk zmanjša berljivost besedila. Na vzorec vpliva tudi različica pisave, krepkejše imajo močnejši vzorec, obratno imajo svetle pisave zelo neizrazit vzorec. Pri oblikovanju je pomemben odnos med vzorcem pisave in ostalimi elementi na delu, paziti moramo, da se vzorec pisave in ostalega dela ujemata (18).
2.3.4 Oblikovalska načela
Oblikovalska načela so del različnih sporočil, od tistih na papirju, do elektronskih in spletnih strani.
12
Prednost
Prednost določa hierarhijo elementov glede na njihovo pomembnost, kar ustvari smiselni tok v umetniškem delu (18). Poskrbeti moramo, da je sporočilo logično povezano ter da ima delo ravnotežje med videzom in vsebino. Gledalec ali bralec mora iz vsebine brez težav razbrati najpomembnejša dejstva (11). V tipografiji prednost oblikujemo s spreminjanjem velikosti, različice pisav, pozicijo napisa, dodajanjem barve in podobno (18).
Smer in prehod
Pri branju publikacije mora biti zaporedje dogodkov logično. Učinkovito grafično oblikovanje bralca usmerja skozi publikacijo (11). Namen prehoda je ustvariti urejeno napredovanje pri pregledu strani in določiti, kako si bo sledilo zaporedje elementov. Pogled mora biti tekoč za vzpostavitev harmonije. Pri tipografiji prehod vzpostavimo z uporabo pisav različnih velikosti in slogov, da v kompoziciji ločimo med besedilom, naslovom, podnaslovom. Pri tem moramo uporabiti takšne pisave, da je na pogled takoj razvidno, katera predstavlja kateri element (18).
Skladnost
Skladnost vodi k enotnemu slogu in je tesno povezana s podrobnostmi. Dober grafični oblikovalec je sposoben uskladiti nasprotja med skladnostjo in raznolikostjo. Publikacija mora biti znotraj skladna, a hkrati ne sme biti dolgočasna (11). Med številnim naborom elementov moramo izbrati takšne, ki jih bo lahko skozi potek dela smiselno povezal v celoto. Najpogostejši način povezovanja pisav (kot elementa) v celoto je povezovanje v družine (18).
Kontrast
Kontrast prinese dinamičnost in svežino nekemu izdelku (11). Uporabljamo ga za stimulacijo in vzbujanje vizualne napetosti. Ustvarimo ga z uporabo linij različnih debelin, kombiniranjem slike in pisave, z uporabo barv. Kontrastni elementi se lahko med seboj dopolnjujejo ali dominirajo (18).
13
3 EKSPERIMENTALNI DEL
3.1 MATERIALI
Za izdelavo eksperimentalnega dela smo uporabili naslednje materiale in pripomočke:
tablico za risanje Wacom Intous pro
programska oprema Adobe (Illustrator, InDesign) in Fontlab
orodje za spletno anketiranje 1KA
3.2 METODE
3.2.1 Oblikovanje ilustracij
Prvi korak pri oblikovanju ilustracij je bil pregled literature o posameznih mestih. Sledila je izdelava skic na podlagi obstoječih fotografij mest in njihovih znamenitosti. Pri izdelavi skic smo za posamezno mesto uporabljali več različnih fotografij, elemente katerih (stavbe, znamenitosti, perspektivno kompozicijo in okolico) smo v skice vnašali poljubno in s tem zagotovili ustrezno kompozicijo ilustracije in ohranjali prepoznavnost mest. Digitalna oblika ilustracij je bila narejena v programu Adobe Illustrator. Za risanje elementov smo uporabljali orodje za risanje pravokotnikov (ang: Rectangle tool), pero (ang: pen tool), za zapletenejše sestave pa tudi orodje za preoblikovanje elementov (ang: Free transform tool). Posamezne elemente na posterju (na primer zgradbe z okni, dele drevesa in podobno) smo nato združili v skupine, ki jih je bilo mogoče lažje postavljati v kompozicijo in barvati. Ilustracije so bile za potrebe ankete najprej izdelane v črtni črno – beli obliki, nato pa pobarvane v skladu z rezultati ankete.
3.2.2 Oblikovanje pisav
Prvi korak pri oblikovanju pisav je bila izdelava skic na milimetrskem papirju. Za vsako od njih so bile izdelane le tiste črke, ki se pojavijo v angleškem zapisu imena mesta. Po določitvi velikosti črkovnih pasov ter grobem izrisu oblike črk, so bile skice skenirane in prenesene v Adobe Illustrator. Sledila je izdelava mreže, ki se je ujemala s tisto na milimetrskem papirju in vektorsko oblikovanje črkovnih znakov z orodji, ki jih ponuja program. Izdelane podobe črk so bile na koncu prenešene v Fontlab, kjer so bili narejeni zadnji popravki, kot so odstranjevanje
14
odvečnih točk, prilagoditev velikosti in širine črk, optično prilagajanje debeline linij in urejanje metrike.
3.2.3 Spletno anketiranje
Z anketo (Priloga A, str. 43) smo preverjali, katere barve ljudje najbolj povezujejo z izbranimi svetovnimi mesti. Sestavljajo jo štiri uvodna vprašanja o spolu, starostni skupini, izobrazbi in uporabi pripomočkov za korekcijo vida. Sledi jim deset vprašanj, ki se nanašajo na povezovanje med barvami in sliko posameznega mesta. Vsak anketiranec je moral pri vprašanjih izbrati odtenke dveh barv, ki so ga najbolj spominjale na posamezno mesto in na priloženo sliko.
Izbirali so lahko med odtenki rdeče, oranžne, rumene, zelene, modre, vijolične, rožnate, sive in rjave barve.
3.2.4 Izdelava posterjev
Posteje smo pobarvali tako, da so v njih prevladovale barve, ki so v anketi za posamezno mesto prejele največ glasov. Pri tem se nismo omejili le na eno vodilno barvo, ampak prvih nekaj, ki so po številu glasov izstopale. Za vzpostavitev kontrasta in dinamike na posterjih smo uporabljali tudi kontrastne barve tistim, ki so bile izbrane (ne glede na njihovo mesto po številu glasov).
15
4 REZULTATI IN RAZPRAVA
4.1 REZULTATI ANKETE
Na anketo je v celoti odgovorilo 220 ljudi, 29 % moškega in 71 % ženskega spola (Priloga B, str. 48).
Anketiranci so bili razvrščeni v štiri starostne skupine. V prvo (do vključno dvajsetega leta starosti) je spadalo 13 % vseh anketirancev, v drugo (od enaindvajsetega do vključno štiridesetega leta) 47 %, v tretjo (od enainštiridesetega do vključno šestdesetega leta) 32 %, v zadnjo (anketiranci od enainšestdesetega leta dalje) pa 8 % anketirancev. Največ ljudi, ki je sodelovalo v anketi, ima torej med 21 in 60 let, kar predvidoma sestavlja tudi del populacije, ki največ potuje, oziroma ima najboljše poznavanje o mestih, ki so bila predstavljena v anketi (Priloga B, str. 48).
Na vprašanje »Katera je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?« je 6 % anketirancev odgovorilo z »osnovnošolska izobrazba«, 34 % z »opravljena srednješolska izobrazba«, 34 % z »(še) nedokončana višješolska izobrazba«, 21 % z »dokončana višješolska izobrazba«, 5 % anketirancev pa se ni opredelilo z nobenim navedenim odgovorom (Priloga B, str. 48).
Iz ankete je razvidno tudi, da 49 % vseh anketirancev uporablja pripomočke za korekcijo vida, kot so na primer leče ali očala (Priloga B, str. 49).
4.2 AMSTERDAM
4.2.1 Oblikovanje pisave Amsterdam
Pisava, ki smo jo izdelali za mesto Amsterdam, je linearna in ozka. Cilj je bil izdelati pisavo, ki deluje zelo visoko in stisnjeno ter z obliko črk posnema arhitekturne značilnosti vrstnih hiš v mestu. To je bilo doseženo tako, da smo okrogle poteze črk nadomestili z oglatimi potezami, ki bolj spominjajo na strehe hiš, upodobljenih na posterju. Pisava je sestavljena je iz verzalk, ki so oblikovane iz skoraj enako debelih potez. Vrhi črk A, M in S so prirezani. Okrogle poteze črk R in D so upodobljene s štirimi poševnimi in eno pokončno potezo. Prečna črta črke T je prelomljena na obeh straneh. Zgornja prečna črta črke E je enkrat prelomljena tako, da s svojo obliko bolje sovpada k ostalim črkam.
16
Slika 2: Napis Amsterdam 4.2.2 Simbolni pomen izbranih barv za Amsterdam
Rezultati ankete (slika 3; priloga B, str. 51) so pokazali, da ljudje Amsterdam najbolj povezujejo z odtenki zelene, za katere se je odločilo 40 % anketirancev, rdeče, ki jih je izbralo 34 % anketirancev in odtenke oranžne, za katere je prav tako glasovalo 34 % ljudi. Rezultate lahko smiselno povežemo z dejstvom, da Amsterdam velja za eno najbolj zelenih mest v Evropi. Ima veliko število parkov in zelenih površin, način življenja (še posebej transport) pa je zelo ekološko naravnan (19). Naravo, ekologijo in zdrav način življenja večkrat povezujemo z zeleno barvo (20). Mesto sestavljajo ozke vrstne hiše, z značilnimi stopničasto oblikovanimi strehami in rjavo-rdečimi fasadami, kar nekoliko pojasni izbiro rdeče barve. Tolikšen izbor oranžne barve je najverjetneje povezan z dejstvom, da je barva simbol kulture na Nizozemskem (21).
Slika 3: Prikaz izbora barv za mesto Amsterdam
34 % 34 % 40 %
18 %
10 % 16 % 14 % 13 % 12 % 0 %
10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
oranžne rdeče zelene modre vijolične rumene rjave sive rožnate
Odstotek izbrane barve
Odtenki barve
Odtenki barv povezani z mestom Amsterdam
17
4.2.3 Oblikovanje posterja mesta Amsterdam
Visoke vrstne hiše, ki so strnjene vzdolž vsakega kanala, so ena izmed najbolj prepoznavnih značilnosti mesta. Za stavbe so tipične visoke in raznoliko oblikovane strehe z estetskimi zaključki. Zelo prepoznaven je na primer vrh hiše, kjer so opeke zložene v stopničasto kompozicijo. Slog je značilen za gotsko obdobje, a so ga Nizozemci prevzeli kasneje (22). Na posterju (slika 5; priloga C, str. 55) je upodobljenih pet vrstnih hiš. Njihove podobe se odsevajo v vodi. Fasade hiš so pobarvane z odtenki rdeče in oranžne barve, nebo pa s svetlejšimi oranžnimi odtenki. Svetlejši napis tvori z barvami neba svetlo-temni barvni kontrast. Za dodajanje dinamike in zelene barve smo v poster vključili nekaj dreves. Na sliki 5 je vidno tudi kolo, ki je eno od glavnih načinov transporta v mestu, in poveže sporočilnost posterja in prepoznavnost mesta.
Slika 4: Črtna ilustracija mesta Amsterdam Slika 5: Barvna ilustracija mesta Amsterdam
4.3 ATENE
4.3.1 Oblikovanje pisave Athens
Pisava za mesto Atene (slika 6) ima zmerno razliko v debelini potez in trikotno oblikovane serife. Sestavljena je iz majuskul. Te so precej široke, s čimer smo želeli ponazoriti kockaste
18
oblike raztresenih hiš, ki so upodobljene na posterju. Poteze črk so oglate. Črka S je sestavljena iz petih poševnih potez, njeni serifi so vertikalno usmerjeni, prav tako kot pri črkah T in E.
Zgornja in spodnja prečna črta črke E sta postavljeni pod kot, tako da je črka podobna zapisu grške črke sigma.
Slika 6: Napis Athens 4.3.2 Simbolni pomen izbranih barv za Atene
Anketiranci Atene najbolj povezujejo z modro barvo, saj je bila ta izbrana v kar 65 % odgovorov (slika 7; priloga B, str. 49). Modra je barva duhovnosti, povezujemo jo z morjem in nebom (20).
Izbor modre barve je primeren, saj so Atene obmorsko mesto, ki ga povezujemo z začetki filozofije. Drug najbolj izbran odgovor je bil »odtenki sive«, ki ga je izbralo 49 % ljudi. Razlog za to so najverjetneje belo obarvane fasade hiš (ki jih sicer še bolj kot z Atenami povezujemo z drugim grškim mestom – Santorini). Tretja izbrana barva, za odtenke katere je glasovalo 24 % ljudi, je rumena, barva sonca in svetlobe, ki jo prav tako lahko povežemo s sončnim obmorskim mestom. Zakaj je bila modra barva izbirna največkrat, lahko povežemo tudi z dejstvom, da ljudje Grčijo prepoznajo po zastavi, ki je sestavljena iz bele in modre barve.
19
Slika 7: Prikaz izbora barv za mesto Atene 4.3.3 Oblikovanje posterja mesta Atene
Na posterju (slika 9; priloga C, str. 56) je upodobljena soseska Plaka, nad katero se dviga atenska akropola, katere najznamenitejši deli so bili zgrajeni v petem stoletju pred našim štetjem (23). Del naselja, ki ga vidimo na posterju, je sicer od znamenitosti nekoliko odmaknjen, vendar smo ga zaradi prepoznavnosti mesta na sliki postavili neposredno pod Akropolo. Na posterju so fasade zgradb obarvane z odtenki nenasičeno rumene barve. V kontrastu z modrim nebom, zelenjem in zelo nasičenimi barvami polken ter okrasnih loncev, delujejo zelo svetlo, skoraj belo. Modro obarvan napis povezuje nebo s spodnjim delom posterja ter z rumeno tvori svetlo- temni kontrast.
9 %
2 %
12 %
65 %
1 %
35 %
15 %
49 %
3 % 0 %
10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
oranžne rdeče zelene modre vijolične rumene rjave sive rožnate
Odstotek izbrane barve
Odtenki barve
Odtenki barv povezani z mestom Atene
20
Slika 8: Črtna ilustracija mesta Atene Slika 9: Barvna ilustracija mesta Atene
4.4 HAVANA
4.4.1 Oblikovanje pisave Havana
Pisava, ki smo jo izdelali za mesto Havana (slika 10), je sestavljena iz kapitelk. Je ozka in ima visok srednji črkovni pas. Črke so izdelane iz podvojenih potez, s katerimi pisava simbolizira stebre in loke (drugače poimenovane tudi kolonada), ki so del stavb upodobljenih na posterju.
Črke so zaključene z oglatimi serifi, ki imajo enako debelino kot glavna poteza črkovne podobe.
Verzalka H ima dvojno zaobljeno prečno potezo, da se bolje ujema z zaokroženimi prehodi ostalih črk. Črka A je sestavljena iz polkrožnega vrha, ki predstavlja obok in dveh prečnih črt pri straneh črke, ki nadomeščata prečno potezo in nadalje poudarjata obliko stebrov. Črki N in V imata zaokrožene prehode med potezami, za neprekinjeno dinamiko v pisavi. Prostor med obema potezama črkovnih podob je enake debeline kot same poteze.
21
Slika 10: Napis Havana 4.4.2 Simbolni pomen izbranih barv za Havano
Anketa je za Havano (slika 11; priloga B, str. 51) med vsemi mesti pokazala najmanjše odstopanje glede izbire barv, kar nakazuje tudi majhen standardni odklon rezultatov. Največkrat je bila izbrana rumena barva, ki jo je izbralo 36 % ljudi, na drugem mestu je bila rdeča s 33 % izborom, sledile pa so ji modra, ki jo je izbralo 24 % anketirancev, oranžno je izbralo 23 %, rožnato pa 20 % anketirancev. Razlogov za neenotnost rezultatov je lahko več. Prvi od njih je ta, da je Havana znana po hišah s pisanimi fasadami pastelnih odtenkov. Med drugimi razlogi, bi lahko izpostavili tudi slabše poznavanje mesta in kubanske kulture s strni anketirancev.
Slika 11: Prikaz izbora barv za mesto Havana 4.4.3 Oblikovanje posterja mesta Havana
Havana je znana po neoklasicistični arhitekturi, na razvoj katere je vplivala francoska kultura v začetkih devetnajstega stoletja. Zaradi številnih stebrov, ki krasijo stavbe, jo je kubanski pisatelj Alejo Carpentier poimenoval mesto stebrov (24, 25). Na posterju za mesto Havana (slika 13;
priloga C, str. 58) so upodobljene vrstne hiše v diagonalni kompoziciji. Vsaka izmed njih je
23 %
33 %
16 %
24 %
6 %
36 %
19 % 15 % 20 %
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
oranžne rdeče zelene modre vijolične rumene rjave sive rožnate
Odstotek izbrane barve
Odtenki barve
Odtenki barv povezani z mestom Havana
22
bila pobarvana z različnimi odtenki rumene, rožnate, modre in zelene barve tako, da so iz slike razvidne številne podrobnosti v arhitekturi kot so balkoni, okraski na obokih in stebrih. Ker je v anketi prevladoval izbor rumene barve, je ta uporabljena na dveh zgradbah in na nebu. Napis Havana je postavljen v spodnji levi kot posterja, kjer izstopa iz sivo obarvane ceste, in skupaj z avtomobilom tvori drugo diagonalo posterja, nasprotno tisti, ob katero so postavljene hiše.
Slika 12: Črtna ilustracija mesta Havana Slika 13: Barvna ilustracija mesta Havana
4.5 KAIRO
4.5.1 Oblikovanje pisave Cairo
Vzor pri oblikovanju črk za mesto Kairo so bile oblike črk kurzivnih arabskih pisav. Pisava je linearna, z nizkim srednjim črkovnim pasom (slika 14). Spodnji zaključek črke C je izrazito daljši od zgornjega. Glavne poteze črk a, i in r so na dnu podaljšane v prečno črto. Ta je pri i in r krajša kot pri a, saj je tako zmanjšan bel prostor, ki nastane, ko sta črki zapisani ena za drugo.
Pika na i je po vzoru arabskih pisav kvadratna. Glavna poteza črke a se na vrhu brez prekinitve nadaljuje v okroglo potezo. Notranjost črk a in o je na dnu širša kot pri vrhu, tako da je skoraj trikotne oblike, s čimer smo želeli ponazoriti obliko piramid.
23
Slika 14: Napis Cairo 4.5.2 Simbolni pomen izbranih barv za Kairo
75 % anketirancev mesto Kairo povezuje z odtenki rumene, 64 % z odtenki rjave in 23 % z odtenki oranžne barve (slika 15; priloga B, str. 50). Razlog za izbiro toplih tonov so najverjetneje peščene puščavske pokrajine. Te tesno povezujemo z državo, saj pokrivajo več kot 95 % njene površine. Tudi piramide, ki so upodobljene na posterju, so zgrajene iz rjavo- rumenkastega kamnitega materiala.
Slika 15: Prikaz izbora barv za mesto Kairo 4.5.3 Oblikovanje posterja mesta Kairo
V ospredju posterja (slika 17; priloga C, str. 57) je upodobljeno mesto Kairo, iz katerega se razprostira pogled na kompleks piramid v Gizi, ki je bil zgrajen okoli tretjega tisočletja pred našim štetjem (24). Mesto je v ospredju obarvano s svetlimi odtenki rumene in rjave, svetlost barv pa se zmanjšuje z oddaljevanjem elementov. Tako tvorita spodnji in zgornji del posterja svetlo-temni kontrast. Sliki smo za preprečevanje monotonosti toplih odtenkov dodali modro
23 %
5 % 1 % 5 %
0 %
75 %
64 %
18 % 0 % 0 %
10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
oranžne rdeče zelene modre vijolične rumene rjave sive rožnate
Odstotek izbrane barve
Odtenki barve
Odtenki barv povezani z mestom Kairo
24
barvo, ki v primerjavi z rumeno-oranžnimi odtenki deluje hladno in bolje izpostavlja rjav napis Cairo.
Slika 16: Črtna ilustracija mesta Kairo Slika 17: Barvna ilustracija mesta Kairo
4.6 KJOTO
4.6.1 Oblikovanje pisave Kyoto
Pisava Kyoto je široka, z zmerno razliko v debelini potez in vsebuje serife (slika 18). Serifi pisave so izrazito podolgovati in na zaključkih nekoliko zavihani navzgor. S tem smo želeli upodobiti obliko streh, ki so značilne za japonsko arhitekturo. Poteze črk so ponekod prekinjene, kot bi bile zapisane s peresom, podobno kot pri tradicionalnih zapisih japonske pisave. Pri črki k sta kraka ločena od glavne poteze, pri y sta kraka ločena med seboj, o ima prekinjeno potezo na zgornji desni strani črkovne podobe, t pa ima odsekano desno stran prečne črte. Črka k ima na spodnjem kraku namesto serifa zaključek podoben y. Podoben zaključek opazimo tudi pri črki t.
25
Slika 18: Napis Kyoto 4.6.2 Simbolni pomen izbranih barv za Kjoto
Na vprašanje: »Odtenke katerih barv najbolj povezujete z mestom Kjoto?« je 55 % ljudi odgovorilo z odtenki rdeče. Na drugem mestu je bila rožnata, za katero je glasovalo 27 % ljudi, na tretjem pa rumena s 24 % glasov (slika 19; priloga B, str. 50). Rdeča barva je poleg bele glavna nacionalna barva Japonske, tesno povezana z njihovo kulturo, saj simbolizira srečo (26).
Zaradi pogoste uporabe v dogodkih in narodnih oblačilih jo velikokrat povezujemo z Japonsko.
Poleg tega se pojavi tudi na japonski zastavi (kot edina barva poleg belega ozadja). Rdečo lahko z mestom povezujemo tudi zaradi toplih rdeče-rjavih odtenkov lesa, iz katerega so zgrajene tradicionalne hiše in templji na Japonskem. Rumena barva simbolizira sonce in veselje. Je popularna izbira za barvo oblačil, cvetja, po nekaterih delih Japonske predstavlja tudi barvo svetega in poveličanega. Roza barva je z Japonsko povezana zaradi barve cvetočih češenj, ki so prav tako upodobljene na sliki.
Slika 19: Prikaz izbora barv za mesto Kjoto
19 %
55 %
21 %
5 % 8 %
24 % 18 % 14 %
27 %
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
oranžne rdeče zelene modre vijolične rumene rjave sive rožnate
Odstotek izbrane barve
Odtenki barve
Odtenki barv povezani z mestom Kjoto
26
4.6.3 Oblikovanje posterja za mesto Kjoto
Poster za mesto Kjoto (slika 21; priloga C, str. 60) je oblikovan z dvema diagonalama, ki se križata v sredini posterja, vzdolž katerih stojijo hiše s tipično japonsko gradnjo. Te so obarvane z rdečo v predelih, kjer so zgrajene iz lesa, njihove fasade so rumene. Nad središčem posterja se za cvetočimi japonskimi češnjami dviga tempelj Hōkan-ji. Za dosego kontrasta rdeči in rumeni smo strehe obarvali zeleno-modro. Rumeno obarvan napis je postavljen na pot med obema vrstama stavb in s temnejšo zeleno-sivo barvo tvori svetlo-temni kontrast, ter poveže rumeno barvo na nebu in hišah v povezano celoto posterja.
Slika 20: Črtna ilustracija mesta Kjoto Slika 21: Barvna ilustracija mesta Kjoto
4.7 ISTANBUL
4.7.1 Oblikovanje pisave Istanbul
Pisava za Istanbul (slika 22) ima skoraj enako debele poteze z oglatimi serifi. Nizka višina srednjega črkovnega pasu vzpostavi močan kontrast med črkami na x – višini in črkami, ki segajo v zgornji črkovni pas. S tem smo želeli upodobiti razliko med višino stolpov in preostalim delom zgradbe na posterju. Okrogle poteze imajo obliko kupole in prehajajo v ravne poteze. Črka b nima zgornjih serifov, kar pisavo navidezno poviša. Črka n ima serifa le na
27
zunanjem delu črkovne podobe, kar naredi poteze posameznih črk pisave bolj povezane v celoto. Prav tako kot črka b nima zgornjega serifa.
Slika 22: Napis Istanbul 4.7.2 Simbolni pomen izbranih barv za Istanbul
Anketa je pokazala (slika 23; priloga B, str. 52), da večina ljudi Istanbul povezuje z odtenki rdeče barve, saj je ta odgovor izbralo 35 % anketirancev, sive z 31 % izborom in rumene barve, za katero se je odločilo 30 % ljudi. Mesto lahko s toplimi odtenki rumene in rdeče barve povežemo na več načinov. Rdeča velikokrat simbolizira bojevitost in nemir (20), ki je del turške zgodovine. Povezujemo jo lahko tudi z odtenkom barve turško rdeča (ang. Turkey red), uporabljeno za barvanje bombaža v 18. in 19. stoletju, ki izvira iz Turčije (27). Rdeča barva je poleg tega ena od barv turške zastave. Na njej je upodobljen motiv lune in zvezde, ki je bele barve.
Slika 23: Prikaz izbora barv za mesto Istanbul
20 %
35 %
10 %
21 % 14 %
30 %
22 %
31 %
7 % 0 %
10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
oranžne rdeče zelene modre vijolične rumene rjave sive rožnate
Odstotek izbrane barve
Odtenki barve
Odtenki barv povezani z mestom Istanbul
28
4.7.3 Oblikovanje posterja za mesto Istanbul
Na posterju (slika 25; priloga C, str. 59) je upodobljena Modra mošeja, zgrajena leta 1616 med Otomanskim obdobjem. V tem obdobju so zgradili nekatere najbolj prepoznavne arhitekturne objekte v mestu, kot so mošeje, javne kuhinje in verske šole. Eden najbolj prepoznavnih elementov takratnih gradenj je kupola, postavljena nad kvadratno osnovo (ki je tudi del mošeje na posterju). Pred njo je postavljeno mesto z nekaj zgradbami. Ker je na sliki Modra mošeja, z značilno modro obarvanimi kupolami in belo fasado, smo izbor rdeče barve upodobili tako, da smo mesto pobarvali kot bi bilo slikano v času sončnega zahoda. Tako smo bele fasade hiš in mošeje pobarvali z rdeče-oranžnimi odtenki, ne da bi preveč popačili podobo slike. Rumena barva se odseva v pogledu na luči, s katerimi je mesto osvetljeno. V kontrast toplim tonom smo strehe pobarvali nenasičeno modro. Napis smo postavili v zgornji del posterja (na nebo) in s tem uravnovesili pestrost elementov na spodnji polovici. Svetel napis tvori z rdečim nebom kontrast specifične svetlosti barv.
29
Slika 24: Črtna ilustracija mesta Istanbul Slika 25: Barvna ilustracija mesta Istanbul
4.8 MOSKVA
4.8.1 Oblikovanje pisave Moscow
Pisava za mesto Moskva (slika 26) vsebuje serife in je široka, črka o ima skoraj obliko kroga.
Je pisava s precejšnjo razliko med tankimi in debelimi potezami. Os podebelitve potez je pod kotom 10⁰, s čimer smo želeli pisavo približati liniji okrasnih elementov na kupolah. Črki M in w imata nekoliko zaviti notranji poševni potezi, ki prav tako spominjata na obliko kupol. Serifi pisave so trikotno oblikovani in se ujemajo s trikotnimi detajli stavb. Črki s in c imata namesto zgornjega serifa kapljo in nenaden zaključek okrogle poteze brez serifov.
Slika 26: Napis Moscow
30
4.8.2 Simbolni pomen izbranih barv za Moskvo
Največ glasov za barvo, ki jo anketiranci povezujejo z mestom Moskva ima rdeča, zanjo je glasovalo 66 % ljudi (slika 27; priloga B, str. 52). Sledita ji oranžna, za katero je glasovalo 21
% ljudi in siva z 21 % glasov. Po številu glasov sivi in oranžni tesno sledijo tudi drugi odtenki barv (rumena, modra in rožnata). Rdeča barva je tesno povezana s kulturo in zgodovino Rusije.
Prevod rdeče v ruščini pomeni nekaj krasnega in častnega (28). Ena od povezav z rdečo je na primer poimenovanje Rdečega trga v Moskvi, na katerega je med drugim postavljena cerkev svetega Vasilija blaženega (ki je upodobljena na posterju). Rdeča barva je tudi simbol komunističnih gibanj in zastave Sovjetske zveze. Poleg tega se rdeča barva pojavlja v ruskih narodnih nošah, tradicionalno obarvanih velikonočnih pirhih in podobno.
Slika 27: Prikaz izbora barv za mesto Moskva 4.8.3 Oblikovanje posterja za mesto Moskva
Na posterju (slika 29; priloga C, str. 61), ki predstavlja mesto, je upodobljena cerkev svetega Vasilija blaženega, ki je bila zgrajena v šestnajstem stoletju (29). Ima značilno rdečo-oranžno fasado in pisane čebulne kupole na stolpih zgradbe. Okrasni elementi na njih so oblikovani v loku in se manjšajo z bližanjem vrhu kupole. Zaključki so oblikovani s sferično obliko in križem, ki je postavljen na vsako izmed kupol. Nebo je obarvano s toplimi odtenki oranžne in rumene, napis na vrhu posterja pa je zelo svetle (skoraj bele) barve. Ker smo želeli zagotoviti optimalno kompozicijo posterja, je sredinski stolp na končni različici postavljen nekoliko nižje, da se ne prepleta z napisom.
21 %
66 %
10 %
18 %
10 %
19 %
12 %
20 % 15 %
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
oranžne rdeče zelene modre vijolične rumene rjave sive rožnate
Odstotek izbrane barve
Odtenki barve
Odtenki barv povezani z mestom Moskva
31
Slika 28: Črtna ilustracija mesta Moskva Slika 29: Barvna ilustracija mesta Moskva
4.9 NEW YORK
4.9.1 Oblikovanje pisave New York
Pisava za New York je zelo ozka in linearna s skoraj enako debelimi potezami (slika 30). S tem smo želeli doseči občutek, da je visoka kot so visoke stavbe v mestu. Dolge linije črkovnih potez naj bi spominjale na stolpnice, ki so zložene tesno druga ob drugi. Črke so iz istega razloga zelo zožene, z majhnim presledkom med njimi.
Slika 30: Napis New York
32
4.9.2 Simbolni pomen izbranih barv za New York
Rezultati izbora barv za New York so bili zelo enotni (slika 31; priloga B, str. 52). Kar 85 % ljudi je glasovalo za sivo barvo, na drugem mestu po številu glasov je bila modra barva s 30 % glasov, na tretjem pa rjava s 25 % glasov. New York je v primerjavi z ostalimi opisanimi mesti zelo mlado mesto, z začetkom razvoja kot ga poznamo danes šele v začetku dvajsetega stoletja.
Najbolj znana arhitekturna oblika stavbe v mestu, ki mu poda tudi značilni videz, je nebotičnik.
Na splošno je mesto eno najbolj strjenih, stavbe so zelo nakopičene in zelo visoke, kar tudi poudarja glavno estetiko New Yorka. Ljudje ob besedi mesto velikokrat pomislimo na sivo barvo, saj je ta večkrat tipična za barvo zgradb v njem. Zato ni presenetljivo, da eno najbolj znanih velemest ljudje asocirajo s sivo barvo. Modra barva najverjetneje simbolizira barvo neba, do katerega se razprostirajo vrhovi stolpnic, barvo modrih mestnih luči in barvo reke East (ang. East river), ki je upodobljena na sliki. Rjava barva velikokrat simbolizira nekaj umazanega ali neprijetnega. Z New Yorkom jo lahko povežemo zaradi onesnaženja zraka večjih mest, podzemnimi železnicami, industrijo in podobno.
Slika 31: Prikaz izbora barv za mesto New York 4.9.3 Oblikovanje posterja mesta New York
V ospredju posterja je Brooklynski most, ki se nahaja na reki East in med seboj povezuje Manhattan in Brooklyn (slika 33; priloga C, str. 62). Za njim se razprostira spodnji del Manhattna, z najvišjo stolpnico v mestu One World Trade center, v središču kompozicije (30).
Mesto je obarvano s sivo-modrimi odtenki barve, s kontrastno oranžno osvetljenim ozadjem.
3 %
13 % 14 %
30 %
6 % 10 %
25 %
83 %
4 % 0 %
10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
oranžne rdeče zelene modre vijolične rumene rjave sive rožnate
Odstotek izbrane barve
Odtenki barve
Odtenki barv povezani z mestom New York
33
Sprednji del mesta je temnejši, bolj kot se pomikamo proti ozadju posterja (oziroma njegovi zgornji polovici), bolj svetli in oranžni so barvni toni. Napis New York smo postavili na sam vrh posterja in s tem uravnovesili pestro kompozicijo spodnjega dela. Rumeni napis je v povezavi z ozadjem zelo svetel. Z vijoličnimi toni neba tvori komplementarni kontrast.
Slika 32: Črtna ilustracija mesta New York Slika 33: Barvna ilustracija mesta New York
4.10 PISA
4.10.1 Oblikovanje pisave Pisa
Pisava za mesto Pisa vsebuje serife z manjšo razliko v podebelitvi potez (slika 34). Glavna značilnost pisave je ta, da je kurzivna, s čimer smo želeli simbolizirati nagnjenost Poševnega stolpa v Pisi. Zgornji serif črke P je nekoliko poševen, prav tako kot zgornji serif črke i. Črka i ima zaradi optičnega izenačevanja med vsemi črkami v pisavi najmanjši naklon, največjega pa ima a. Ta je zgrajen iz glavne (ravne) in okrogle poteze.
34
Slika 34: Napis Pisa 4.10.2 Simbolni pomen izbranih barv za Piso
57 % anketirancev je glasovalo, da mesto Pisa povezujejo z odtenki sive barve, 49 % z odtenki zelene, 24 % pa z odtenki rumene barve (slika 35; priloga B, str. 51). Razlog za množični izbor bele je neverjetneje ta, da je stolp v Pisi njen najbolj prepoznaven simbol in znamenitost.
Zgrajen je iz skoraj svetlečega marmorja, barva katerega je prepletena s kamninsko sivimi toni.
Izbor zelene in bele barve lahko povežemo tudi z barvami italijanske zastave (ki je bela, rdeča in zelena).
Slika 35: Prikaz izbora barv za mesto Pisa 4.10.3 Oblikovanje posterja za mesto Pisa
Na posterju (slika 37; priloga C, str. 63) je upodobljen Stolnični trg (ang. The Square of Miracles) s stolnico, dokončano ob koncu enajstega stoletja in s Poševnim stolpom, gradnjo katerega so končali v štirinajstem stoletju (31). Znamenitosti sta obdani z zelenico. Fasade obeh znamenitosti smo pobarvali belo, s pridihom rumene in sive barve. Slednja je predstavljala predvsem dober element za vzpostavitev teksture na površini zgradb. Rumeno barvo smo
10 % 11 %
49 %
13 % 6 %
24 %
13 %
57 %
7 % 0 %
10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
oranžne rdeče zelene modre vijolične rumene rjave sive rožnate
Odstotek izbrane barve
Odtenki barve
