UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Barbara Meglen
Uporaba psihoaktivnih snovi na delovnem mestu v Sloveniji Magistrsko delo
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Barbara Meglen
Mentorica: prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela
Uporaba psihoaktivnih snovi na delovnem mestu v Sloveniji Magistrsko delo
Ljubljana, 2021
»Živimo v svetu, kjer se od ljudi pričakuje, da bodo delali kot roboti, od robotov pa se pričakuje, da bodo čimbolj podobni ljudem.« Neznan avtor
On a daily basis I consume enough drugs to sedate Manhattan, Long Island, and Queens for a month. I take Quaaludes 10-15 times a day for my "back pain", Adderall to stay focused, Xanax to take the edge off, pot to mellow me out, cocaine to wake me back up again, and morphine... Well, because it's awesome. (Jordan Belfort, The Wolf of Wall Street, 2013).
Iskrena zahvala prof. dr. Aleksandri Kanjou Mrčeli, ki je strokovno sledila mojim idejam in me usmerjala na prava pota med ustvarjanjem tega magistrskega dela.
Moji družini; očetu, mami in bratoma. Hvala za vse spodbude. Tiste v duhovnem, humornem in materialnem smislu. Zaradi vas sem to, kar sem.
Hvala tudi moji sekundarni družini, vsem mojim prijateljem in zasedbi Združenja DrogArt, ki so me tekom pisanja motivirali in navdihovali. Skupaj smo risali širna obzorja.
Hvala tudi velikim količinam zelenega čaja in številnim glasbenikom, ki so me s svojo glasbo med pisanjem stimulirali in koncentrirali. Dokaz, da tudi glasba deluje psihoaktivno.
Uporaba psihoaktivnih substanc na delovnem mestu v Sloveniji
V tem delu bomo poskušali s pomočjo kvantitativne in kvalitativne raziskave ugotoviti pojav uporabe različnih psihoaktivnih substanc na delovnem mestu v Sloveniji. Samo uporabo, predvsem prepovedanih, substanc bomo umestili v okvir delovnih razmer (delovnega okolja, delovnika, pravno-formalna oblika zaposlitve in panoga dejavnosti) in kako le-te vplivajo na uporabo substanc. V teoretičnem delu se bomo osredotočili na tri ključne tematike: vprašanje, kaj so psihoaktivne substance in zakaj jih posamezniki uporabljajo, prerez vseh dejavnikov, ki lahko (potencialno) vplivajo na uporabo substanc na delovnem mestu, in študije tujih praks kadrovskega menedžmenta do soočenja s problematiko uporabe (prepovedanih) substanc na delovnem mestu in izven delovnega mesta. V empiričnem delu se izkaže, da je uporaba različnih prepovedanih substanc večja v nekaterih poklicnih dejavnostih, kot so na primer gostinstvo in računalništvo, precej nizka pa pri socialnem in izobraževalnem delu. Kot pomemben dejavnik na uporabo substanc na delovnem mestu velja izpostaviti delo v nočnem času. Nakazano je tudi, da na uporabo, predvsem stimulansov, vpliva preobremenjenost na delovnem mestu in prevelik obseg dala, ki ga imajo zaposleni. Nadalje smo opravili intervjuje s tremi delodajalci oziroma njihovimi kadrovskimi službami. Na podlagi informacij, ki smo jih prejeli, se ugotavlja, da trenutno delodajalci v Sloveniji nimajo obsežnejših programov pomoči zaposlenim na področju uporabe različnih psihoaktivnih snovi, posamezni primeri pa se obravnavajo individualno.
KLJUČNE BESEDE: psihoaktivne substance, delovno mesto, stimulansi, depresorji, pametne droge.
Psychoactive Substance Use in the Workplace in Slovenia
In this thesis, we attempt to determine the scope of the use of various psychoactive substances in the workplace in Slovenia by conducting quantitative and qualitative research. We place the use of substances (especially illicit ones) within a framework of working conditions (working environment, working hours, the legal form of employment, and type of activity) and determine how they affect the use of substances. The theoretical part focuses on three key topics; the question of what psychoactive substances are and why individuals use them; a cross-section analysis of all factors that can (potentially) influence the use of substances in the workplace;
and studies of foreign human resource management practices that are concerned with the use of (illicit) substances within the workplace as well as outside it. The empirical part has shown that the use of various illicit substances is widespread in some occupational fields, such as the service industry and computer science, and quite low in social and educational work. Night work should be highlighted as an important factor in substance use in the workplace. We outline the conclusion that the use of substances, especially stimulants, is influenced by workplace intensity and the excessive scope of work that employees face there. We also conduct interviews with three employers and their human resources departments. Based on the gathered data, we establish that currently, employers in Slovenia do not have extensive assistance programs for employees in the field of use of various psychoactive substances and that individual cases are approached on an ad-hoc basis.
KEY WORDS: psychoactive substances, workplace, stimulants, depressants, smart drugs.
5 Kazalo vsebine
1 Uvodni del ... 9
1.1 Raziskovalna vprašanja ... 10
1.2 Raziskovalne metode in tehnike ... 11
1.3 Omejitve raziskovanja ... 12
2 Teoretski del ... 13
2.1 Kaj so psihoaktivne substance in kako jih delimo? ... 13
2.1.1 Delitev psihoaktivnih substanc ... 15
2.2 Zgodovina in razvoj uporabe PAS ... 19
2.3 Teorije uporabe različnih PAS ... 23
2.3.1 Fronova teorija uporabe substanc na delovnem mestu ... 28
2.4 Razlogi za uporabo PAS na delovnem mestu ... 33
2.4.1 Spremembe delovnega prostora in z njimi povezana uporaba PAS ... 33
2.4.2 Vpliv delovnega okolja na uporabo PAS ... 36
2.5 Razširjenost uporabe PAS na delovnem mestu ... 37
2.5.1 Posledice in nevarnosti uporabe PAS na delovnem mestu ... 41
2.5.2 Odvisnost pri uporabi PAS ... 44
2.6 Odgovori kadrovskega menedžmenta na uporabo PAS na delovnem mestu ... 47
2.6.1 Testiranje ... 47
2.6.2 Smernice in rešitve za omejevanje uporabe PAS na delovnem mestu in njenih posledic ... 52
2.6.3 Promocija zdravja in pomoč zaposlenim ... 53
2.6.4 Razvoj programov pomoči zaposlenim ... 54
2.6.5 Vprašanje učinkovitosti programov za zaposlene ... 55
2.6.6 Vprašanje pomoči uporabnikom farmakoloških spojin za izboljšanje kognitivnih sposobnosti .. 56
2.7 Moralna in etična vprašanja uporabe PAS na delovnem mestu ... 57
3 Uporaba psihoaktivnih substanc na delovnem mestu v Sloveniji ... 61
3.1 Kvantitativni del ... 61
3. 2 Opis vzorca ... 62
3.2.1 Demografske značilnosti vzorca... 62
3.2.2 Dejavnosti, poklic in delovno mesto ... 63
3.3 Uporaba PAS na delovnem mestu ... 68
3.3.1 Uporaba legalnih substanc na delovnem mestu ... 69
3.3.2 Uporaba prepovedanih substanc na delovnem mestu ... 69
3.3.3 Uporaba substanc na delovnem mestu – skupine psihoaktivnih substanc ... 72
3.4 Dejavniki, ki vplivajo na uporabo psihoaktivnih snovi na delovnem mestu ... 73
3.5 Razlogi za uporabo na delovnem mestu ... 103
3.6. Končne ugotovitve kvantitativnega dela raziskave ... 106
6
3.7 Kvalitativni del ... 109
3.7.1 Uporaba in razlogi za uporabo ... 111
3.7.2 Pogledi delodajalcev na uporabo PAS na delovnem mestu... 113
3.7.3 Končne ugotovitve kvalitativnega dela ... 116
4 Sklep ... 118
5 Viri ... 118
6 Priloge ... 123
Priloga A: Klasifikacija različnih psihoaktivnih snovi ... 132
Priloga B: Uporaba PAS na delovnem mestu ... 135
Priloga C: Starost anketirancev v anketi A1 in A2 ... 136
Priloga Č: Oblika zaposlitve in uporaba različnih skupin PAS: A1 in A2 ... 140
Priloga D: Uporaba PAS po različnih dejavnostih ... 158
Priloga E: Delovni čas in uporaba PAS na delovnem mestu – A1 in A2 ... 182
Priloga F: Delovno okolje in uporaba PAS na delovnem mestu ... 193
Priloga G.1: Intervju s kadrovskimi službami/ delodajalci ... 232
Priloga G.2: Intervju z uporabni PAS na delovnem mestu ... 241
Priloga H: Anketni vprašalnik ... 247
Kazalo tabel Tabela 2.1: Faktorska modela karakteristik osebnosti ... 30
Tabela 2.2: Prikaz različnih tipov testiranja na prisotnost PAS v telesu ... 50
Tabela 3.1: Razpored uporabe različnih PAS na delovnem mestu glede na pogostost uporabe ... 71
Tabela 3.2: Prikaz uporabe različnih PAS po skupinah v obeh anketah ... 72
Tabela 3.3: Starostna porazdelitev uporabnikov različnih skupin psihoaktivnih substanc ... 73
Tabela 3.4: Tabela uporabe PAS glede vrste dela oz. dejavnosti glede na odstotek zaposlenih, ki so kadarkoli uporabljali PAS ... 81
Kazalo slik Slika 2.1: Prikaz Fronovega vzajemnega učinkovanja okolja in osebnosti na zaposlenega... 28
Slika 3.1: Spolna sestava obeh anketiranih vzorcev ... 62
Slika 3.2: Starostna sestava anketiranih v obeh anketah ... 63
Slika 3.3: Razpored anketirancev po statističnih dejavnostih za A1 anketo ... 64
Slika 3.4: Razpored anketirancev po statističnih dejavnostih za A2 anketo ... 64
Slika 3.5: Razpored anketiranih po vrstah del oz. dejavnosti za anketo A1 ... 66
Slika 3.6: Razpored anketiranih po vrstah del oz. dejavnosti za anketo A2 ... 66
Slika 3.7: Procentualni prikaz oblike zaposlitve v anketah A1 in A2 ... 67
Slika 3.8: Uporaba PAS na delovnem mestu v Sloveniji – A1 ... 68
7
Slika 3.9: Uporaba PAS na delovnem mestu v Sloveniji – A2 ... 69
Slika 3.10: Uporaba različnih psihoaktivnih snovi (po skupinah) glede na spol v anketi A1 ... 75
Slika 3.11: Uporaba različnih psihoaktivnih snovi (po skupinah) glede na spol v anketi A2 ... 76
Slika 3.12: Oblika zaposlitve in uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu v anketi A1 .... 78
Slika 3.13: Oblika zaposlitve in uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu v anketi A2 .... 78
Slika 3.14: Uporabe depresorjev med anketiranimi v anketah A1 in A2 po poklicnih panogah... 83
Slika 3.15: Uporaba stimulansov med anketiranimi v anketah A1 in A2 po poklicnih panogah ... 84
Slika 3.16: Primerjava uporabe halucinogenih substanc med anketiranimi v anketah A1 in A2 po poklicnih panogah ... 85
Slika 3.17: Uporaba različnih PAS na delovnem mestu in nočni delovnik ... 86
Slika 3.18: Uporaba različnih PAS na delovnem mestu in izmensko delo ... 88
Slika 3.19: Uporaba različnih PAS na delovnem mestu in delo za vikende in praznike ... 89
Slika 3.20: Uporaba različnih skupin PAS in oblika delovnega časa ... 90
Slika 3.21: Uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu in stresno delovno okolje – A1 ... 91
Slika 3.22: Uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu in stresno delovno okolje – A2 ... 92
Slika 3.23: Uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu in preobremenjenost na delovnem mestu – A1 ... 93
Slika 3.24: Uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu in preobremenjenost na delovnem mestu – A2 ... 94
Slika 3.25: Uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu in povečan obseg dela – A1 ... 95
Slika 3.26: Uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu in povečan obseg dela – A2 ... 96
Slika 3.27: Uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu in tekmovalno delovno okolje – A1 ... 97
Slika 3.28: Uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu in tekmovalno delovno okolje – A2 ... 97
Slika 3.29: Uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu in negotovo delovno okolje – A1 .. 99
Slika 3.30: Uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu in negotovo delovno okolje – A2 .. 99
Slika 3.31: Uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu in slabi odnosi v kolektivu – A1 .. 100
Slika 3.32: Uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu in slabi odnosi v kolektivu – A2 .. 101
Slika 3.33: Dodatno delo za preživetje in uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu – A1 ... 102
Slika 3.34: Dodatno delo za preživetje in uporaba različnih skupin PAS na delovnem mestu – A2 ... 103
Slika 3.35: Razlogi za uporabo PAS na delovnem mestu ... 104
Slika 3.36: Razlogi za uporabo depresorjev na delovnem mestu ... 105
Slika 3.37: Razlogi za uporabo stimulansov na delovnem mestu ... 105
Slika 3.38: Razlogi za uporabo halucinogenih snovi na delovnem mestu ... 106
8 Seznam uporabljenih kratic in simbolov
AFT amfetaminske soli
EAP employee assitance program program pomoči zaposlenim (PPZ) EMCDDA European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction
Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami FSK farmakološka snov za izboljšanje kognicije
IKT informacijsko-komunikacijska tehnologija
ILO International Labour Organisation Mednarodna organizacija za delo (MOD) LSD dietilamid lisergične kisline
MFT metilfenidat
MDMA 3,4-metilendioksimetamfetamin PAS psihoaktivna snov oziroma substanca PZDM Promocija zdravja na delovnem mestu
ZPPPD Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ZVZD Zakon o varnosti in zdravju pri delu
9 1 Uvodni del
Sodobni svet je prežet z uporabo različnih psihoaktivnih substanc, ki se uporabljajo ob različnih trenutkih in z različnim namenom. Psihoaktivne snovi oziroma substance (v nadaljevanju PAS) so vsi naravni in sintetični pripravki oziroma snovi, ki spreminjajo stanje zavesti pri človeku.
Z različnimi substancami je moč doseči različna psihična in fizična stanja v telesu. Tako lahko s snovmi telo poživijo, da lahko ostane dalj časa budno, telo lahko uspavajo, lahko ga sprostijo po napornem delovniku, ali pa ga umirijo, da lahko posameznik ob določenem delu odstrani živčnost, ki mu onemogoča popolno predanost delu.
Na področju psihoaktivnih substanc obstajajo precejšnje razlike, tako v načinu delovanja, kot tudi v legalnem pogledu. Medtem ko sta kava in zeleni ali črni čaj, ki sta popolnoma legalni in povsem dostopni substanci, prisotni na vsakem koraku našega vsakdanjika, za večino ostalih psihoaktivnih substanc veljajo določene omejitve uporabe. Zelo močno je na primer regulirana prodaja alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov, saj so posledice (dolgotrajne in redne) uporabe obeh psihoaktivnih substanc, alkohola in nikotina, precej nevarni za človekovo psihično in fizično zdravje. Spet druge psihoaktivne substance je moč dobiti le v lekarnah ob preložitvi recepta s strani zdravnika (specialista), saj gre večinoma za zdravila, ki blažijo ali pripomorejo k zdravljenju nekaterih duševnih bolezni. Spet četrte psihoaktivne substance spadajo v skupino ilegalnih drog in so v večini držav popolnoma prepovedane, saj ima uporaba teh snovi hud in močan vpliv na delovanje človeškega telesa, prav tako pa obstaja verjetnost hitrega razvoja odvisnosti. Kljub temu pa mnoge substance, ki se uvrščajo v to kategorijo, povzročajo manjšo zasvojenost, kot je na primer sladkor.
Uporaba nekaterih PAS je v sodobni družbi popolnoma sprejemljiva, celo zaželena. Kulturo pitje kave, ene izmed najbolj razširjenih PAS, je v slovenskem kulturnem prostoru močno prisotno. Predstavlja razlog za druženje in je prisotna v vseh gostinskih obratih, pa tudi na večini delovnih mest. Ravno kava pa ima poleg družabnega vidika tudi vlogo poživila, ki omogoča budnost med študijem, med vožnjo in zbranost na delovnem mestu ter tako predstavlja del vsakdanjika.
Na drugi strani imamo PAS, ki družbeno niso sprejemljive zaradi svoje ilegalnosti, kljub temu pa se je v zadnjih desetletjih uporaba le-teh precej normalizirala v naši družbi. Rekreativna uporaba nekaterih prepovedanih substanc (kanabis, kokain in MDMA) v prostem času je zaradi spremembe življenjskega sloga vedno večji pojav (Parker, Aldridge in Measham, 1998). Pojavil
10
se je fenomen »iti ven« (angl. »going out«), kjer predvsem mlajši zaposleni vikende preživljajo v odprtih javnih prostorih, kot so na primer klubi in diskoteke, in kjer je uporaba alkohola in drugih drog za zabavo (t. i. klubske droge) precej sprejemljiva.
Kljub tem pa so v zadnjem obdobju nekateri avtorji (Pustovrh, 2014, 2015a; Dodič- Fikfak 2017 in drugi) opozarjali na novo skupino uporabnikov PAS, ki se močno razlikujejo od rekreativnih uporabnikov. To so uporabniki, ki uporabljajo različne PAS (legalne in ilegalne) na delovnem mestu, zaradi vedno hitrejšega tempa življenja in vedno večjih pritiskov na delovnem mestu. Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11, 2011) je s 51. členom prepovedano uživanje in delanje pod vplivom alkohola, drog ali drugih (psihoaktivnih) substanc na delovnem mestu. Vendar izgleda, da življenjske okoliščine delavcev privedejo do še vedno naraščajočega porasta, kljub prepovedi.
Uporaba psihoaktivnih substanc na delovnem mestu ni samo vprašanje varstva pri delu za zaposlene, temveč tudi varstva družbe. Prekomerna uporaba katerekoli substance lahko privede do hude psihične in fizične odvisnosti, ki lahko delavca odmakne s trga delovne sile, prav tako pa lahko prihaja do hude škode na poslovnem področju.
Ker je uporaba PAS večinoma dojeta kot socialni, politični in družbeni problem, redkokdaj pa kot kadrovski problem, bo glavni cilj naše naloge ugotoviti katere PAS bi potencialno lahko bile v uporabi na delovnih mestih v Sloveniji in zakaj. V empiričnem delu pa bomo poskušali videti dejansko prisotnost uporabe različnih PAS na različnih delovnih mestih v Republiki Sloveniji ter kakšen je odnos delodajalcev do uporabe PAS in testiranja njihovih delavcev na PAS ter ugotoviti kakšne so smernice na področju reševanja zgornje problematike.
1.1 Raziskovalna vprašanja
Na osnovi analize literature in lastnega empiričnega raziskovalnega dela bomo poskušali odgovoriti na naslednja vprašanja. Ali se uporaba psihoaktivnih substanc na delovnem mestu v Sloveniji dogaja? Kako razširjena je uporaba psihoaktivnih substanc na delovnih mestih v Sloveniji? Katere psihoaktivne snovi delavci v Sloveniji uporabljajo na delovnih mestih in zakaj? Na katerih delovnih mestih so delavci bolj nagnjeni k uporabi določenih psihoaktivnih substanc in zakaj? Kako socio-ekonomski položaj vpliva na uporabo psihoaktivnih substanc?
Ali med delavci obstaja različno mnenje glede uporabe legalnih in nelegalnih PAS? Kakšen je odnos delodajalcev in njihovih kadrovskih služb do uporabe PAS na delovnem mestu? Kako
11
kadrovske službe in delodajalci preverjajo in ukrepajo, ko ugotovijo, da njihovi zaposleni (zlo)rabijo nekatere PAS?
1.2 Raziskovalne metode in tehnike
Za namen raziskave bomo analizirali literaturo, ki se ukvarja s tematiko uporabe psihoaktivnih snovi na splošno in v Sloveniji, pri čimer bo glavni fokus na tem, kaj so PAS in kakšne vrste PAS poznamo ter v kakšne namene se na delovnem mestu uporabljajo različne PAS. Na kratko bo predstavljen kronološki pregled uporabe PAS skozi zgodovino in v kakšne namene so se PAS uporabljale v preteklosti in v kakšne v sodobnem svetu. Zanimalo nas bo predvsem kateri dejavniki pripeljejo posameznika do uporabe. Prav tako nas bo zanimalo zakaj na delovnem mestu pride do (zlo)rabe različnih PAS, kakšne so kratkotrajne in dolgotrajne posledice uporabe različnih PAS in kako se soočiti s to problematiko, pri čimer bomo namenili nekaj pozornosti tudi dojemanju odvisnosti od PAS in razlikovanju v dojemanju med različnimi skupinami PAS.
Prav tako bomo analizirali nekatere tuje in eno domačo raziskavo, ki so se ukvarjale z analiziranjem fenomena uporabe PAS na delovnem mestu oziroma v času študija. Nadalje bomo poskušali pridobiti še informacije glede različnih pristopov in mehanizmov delodajalcev in kadrovskih služb v povezavi z uporabo PAS nad delovnem mestu, pri čimer se bomo osredotočili predvsem na deskripcijo obstoječih programov.
V empiričnem delu bomo opravili spletno anketo na vzorcu naključne delovne populacije, ki bo izpolnila našo spletno anketo, in poskušali ugotoviti, kako obsežna je v Sloveniji uporaba različnih PAS na delovnem mestu. S pomočjo ankete bomo poskušali ugotoviti obseg uporabe PAS ter ugotoviti, v katerih poklicih, katerih gospodarskih panogah, kakšnih delovnih okoljih in pri kakšnem načinu dela največkrat pride do (zlo)rabe psihoaktivnih substanc. Zanimalo nas bo, katere substance so največkrat uporabljene in kakšne učinke imajo na delavce. Ob enem pa nas bo zanimalo tudi družbeno ozadje posameznikov, ki se poslužujejo uporabe PAS, ter v kakšnih delovnih razmerjih so ti posamezniki (prekarno, (samostojni) podjetniki, redno ali neredno zaposleni …). Še globlji vpogled bomo poskušali dobiti z intervjuji z nekaterimi posamezniki, ki so povezani z uporabo PAS, in sicer s/z:
a) tistimi, ki delajo na delovnih mestih, kjer je potrebna hitrost in učinkovitost,
b) gostinci, za katere je značilen dolg delovnik, večinoma v večernih urah in potrebujejo dobre veščine komuniciranja z ljudmi,
c) osebni zdravniki, ki imajo avtorizacije in dostop do izdajanja zdravil na recept,
12
d) tistimi, ki delajo v kreativnih (umetniških, nekaterih znanstvenih) okoljih, kjer je večja tolerantnost do uporabe PAS,
e) farmacevti, ki imajo dostop do proizvodnje PAS,
f) osebami, ki se na delovnem mestu srečujejo z uporabniki PAS, g) zaposlenimi, ki uživajo PAS v rekreativne namene in
h) kadrovskimi delavci, ki se v svojem kolektivu srečujejo z uporabniki PAS.
1.3 Omejitve raziskovanja
V naši raziskavi se ukvarjamo s tematiko, ki v družbi še vedno velja za deviantno in nekonvencionalno temo. Zato pričakujemo, da bodo verjetno nastale težave tako pri vzorčenju kot pri odkritem odgovarjanju na zastavljena raziskovalna vprašanja. Tekom izvajanja ankete in intervjujev bomo morali uporabnikom in zaposlenim omogočiti popolno anonimnost, saj je uporaba večine PAS po slovenski zakonodaji prepovedana.
Da bi zagotovili anonimnost, anket ne bomo posredovali preko kadrovskih služb, ki bi nam nato posredovale informacije o izpolnjenih anketah, saj morajo biti anketiranci kot zaposleni zaščiteni pred delodajalčevo intervencijo. Kakršna koli informacija, ki bi lahko škodovala zaposlenemu, mora biti posredovana tako, da je nemogoče, da pride v vednost delodajalcu oz.
kadrovski službi zaposlenega. Zaradi tega razloga smo se odločili za distribucijo anketnega vprašalnika preko spleta, kar pa bo vplivalo na strukturo vzorca. Omejeni bomo namreč na populacijo, ki je aktivna na družabnih omrežjih in spremlja spletno stran organizacije DrogArt1 Predpostavljamo, da velik del anketirancev bodisi nimajo dostopa do PAS, oziroma o PAS nimajo splošnega znanja in dovolj informacij2 ali so samo rekreativni uporabniki različnih PAS.
Da bi dobili čim bolj realno sliko stanja v Sloveniji, smo se odločili, da poleg populacije, ki je aktivna na družbenih omrežjih (in populacije, ki spremlja spletno stran DrogArt), dodatno raziščemo še nekatere specifične skupine delavcev, za katere smo na podlagi prebrane literature sklepali, da obstaja večja verjetnost uporabe PAS in jih smatramo za bolj rizične skupine delavcev.
1 Združenje DrogArt je slovenska nevladna, neprofitna, mladinska organizacija, ki se že 20 let ukvarja z zmanjševanjem škode pri uporabi alkohola in drugih drog ima širok spekter projektov za pomoč mladim. Leta 2019 je njihovo svetovalnico (osebno svetovanje) obiskovalo 94 uporabnikov, ki so potrebovali pomoč. .
2 Pri oblikovanju anketnih vprašalnikov bomo delovali po principu zmanjševanja škode pri uporabi drog na ta način, da tistim, ki o različnih PAS nimajo informacij, ne bomo podajali informacij o teh PAS in s tem preprečili morebitno promocijo uporabe PAS.
13 2 Teoretski del
2.1 Kaj so psihoaktivne substance in kako jih delimo?
Psihoaktivne substance različne stroke opredelijo in delijo na različne načine. Ena izmed temeljnih opredelitev bi lahko bila slednja: »Psihoaktivne snovi ali psihoaktivne droge (pogovorno mamila ali droge) so snovi, ki v organizmu delujejo na osrednji živčni sistem, torej vplivajo na delovanje možganov in spremenijo njihovo običajno delovanje. PAS, vnesene v telo, lahko povzročajo spremembe razpoloženja, čustvovanja, vedenja in kognitivnih procesov«
(Dremelj, Kastelic in Rihtar, 2012, str. 7). Kvaternik Jenko (2006) s pojmom droge opredeli tako legalne kot ilegalne droge, ki jih razume kot psihoaktivne substance v najširšem pomenu.
Pri tem doda, da so si znanstveniki glede definicije drog precej enotni in droge opredeljujejo kot »vsaka substanca, ki (že) v majhnih količinah povzroči spremembe na uporabnikovem telesu in umu« (Lenson, 1995, str. 3). S tem se strinja tudi Frone (2013), ki kot psihoaktivno substanco opredeli vsako snov, ki spremeni biološko delovanje ali strukturo delovanja telesa in tako v skupino psihoaktivnih snovi, med drugimi, uvršča tudi inzulin in heparin.
Posebej zanimiva je opredelitev besede droga. V slovenskem jeziku ima predvsem negativno konotacijo in se večinoma uporablja za opredelitev prepovedanih substanc, medtem ko ima angleški pojem »drug« dvojen pomen. Tako je lahko beseda »drug« uporabljena za pojmovanje prepovedanih drog ali zdravil. V tem pomenu Kleiman, Culkins in Hawken (2011) opredelijo drogo kot kemijsko snov, ki vpliva na biološke funkcije telesa, ki so različne od hidriranja in hranjenja telesa. Psihoaktivno drogo definirajo kot substanco, ki vpliva na mentalno delovanje telesa – razpoloženje, pogled oziroma percepcijo, kognicijo in obnašanje. Zelo podobno droge opredelijo Dremelj, Kastelic in Kostnapfer Rihtar (2012) »Droge poleg tobaka, alkohola in psihoaktivnih zdravil sodijo v skupino psihoaktivnih snovi (PAS), ki delujejo primarno na osrednji živčni sistem ter povzročajo spremembe zaznavanja, razpoloženja, zavesti in vedenja.«
Iz tega lahko sklepamo, da je bistvo psihoaktivnih substanc sprememba stanja zavesti posameznika na različne načine (zbranost, sproščenost itd.).
PAS so lahko naravnega ali sintetičnega izvora. Njihovi psihoaktivni deli pa spremenijo ali omejijo delovanje več različnih telesnih in psihičnih funkcij. Avtorice pravijo, da se uporabljajo v medicinske namene, lahko pa tudi v nemedicinske namene. Prav tako opozorijo na možnost psihične in/ali telesne odvisnosti (Dremelj, Kastelic in Rihtar, 2012). Babor in drugi (2010) opredeljujejo prepovedane substance kot take (psihoaktivne), ki se jih uporablja v nemedicinske namene in so prepovedane z mednarodnimi pogodbami za nadzor nad drogami. Avtorji
14
opredelijo prepovedane substance: marihuana, heroin, kokain (vključujoč crack), halucinogene droge, lepila in tudi predpisane protibolečinske tablete, stimulanse in pomirjevala.
Rednost uporabe PAS je pri posameznikih različna. Na eni strani imamo t. i. abstinente, ki PAS ne konzumirajo nikoli, na drugi strani pa imamo posameznike, ki brez uporabe PAS ne morejo živeti, saj se pri njih razvije odvisnost. Poznamo dve vrsti odvisnosti in sicer telesno odvisnost, ki je »stanje adaptacije telesa na psihoaktivno snov, ki jo redno spremlja vedno višja toleranca, v primeru abstinence od snovi pa se pojavi abstinenčni sindrom« (Dremelj, Kastelic in Rihtar, 2012, str. 8). Prav tako pa obstaja tudi psihična odvisnost, imenovana tudi psihološka ali emocionalna in se pojavlja »kot želja po stalnem jemanju droge, ki omogoča prijetne čustvene dražljaje ali preprečuje neprijetna čustvena počutja. V primeru odsotnosti substance se pojavi psihična nervoza (živčnost)« (Dremelj, Kastelic in Rihtar, 2012, str. 8–9). Sami odvisnosti in temu, kaj jo lahko povzroča, pa se bomo posvetili v posebnem poglavju.
Na tej točki se pojavi vprašanje, kaj je zloraba in kaj je raba različnih PAS. Kot pravijo Dremelj, Kastelic in Rihtar (2012, str. 11), je zloraba PAS vsaka uporaba prepovedanih drog, zdravil, ki niso predpisana s strani pooblaščene osebe in tudi uporaba dovoljenih snovi, kot sta na primer alkohol in nikotin v prekomernih količinah. Vendar Frone (2013) opozori na neskladje pri tej definiciji. Namreč, ko govorimo o ilegalni substanci, se nemudoma govori o zlorabi, medtem ko je pojem zlorabe alkohola namenjen samo prekomerni in škodljivi uporabi. Škodljiva raba drog pa je na primer uživanje PAS, ki škodujejo zdravju. Škoda je lahko telesna (tvegana uporaba zaradi možnosti prenosa okužb) ali duševna (depresivne epizode) (Dremelj, Kastelic in Rihtar, 2012). Po mnenju Frona (2013) se uporaba substanc referira na samo uporabo, kjer lahko govorimo o tem, kako pogosto se uporablja substanca in v kolikšni količini. Medtem ko zlorabo substanc opredeljuje kot pogosta uporaba substance, ki negativno vpliva na delovanje posameznika (na primer ne opravlja vseh svojih obveznosti, se izpostavlja tveganim vedenjem in ima težave v odnosih). 3
Ko govorimo o različnih načinih uporabe PAS, ne moremo mimo mikrodoziranja, ki je definirano kot uporaba PAS v izjemno majhnih dozah (mikro dozah) tako, da posameznik od same substance ni omamljen, prav tako pa ne pride do spremembe zavesti (Anderson in drugi, 2019). Kot pravi Johnstad (2018), je mikrodoziranje precej nov pojav uporabe psihoaktivnih
3 Za primerjavo Frone (2013) na podlagi kriterijev Ameriškega psihiatričnega združenja (2000), opredeljuje odvisnost z naslednjimi znaki: vedno večja potreba po uporabi dotične substance, saj se uporabniku toleranca dviguje, določeni psihični in fizični znaki, ki se pojavijo ob abstinenci PAS, neuspešni poskusi zmanjšanja uporabe, zmanjšanje prisotnosti ali popolna odsotnost na nekaterih družbenih dogodkih in obveznostih zaradi uporabe PAS in nadaljevanje z uporabo, kljub očitnim fizičnim in psihičnim problemom, ki jih uporaba povzroča.
15
substanc, po mnenju nekaterih pa je tak način uporabe, edini pravilni način uporabe PAS, saj ne pride do zlorabe substance.
»Kadarkoli se v okolju pojavi nova droga, vzbudi določeno skrb, še posebej če prizadeva mlade in gospodarsko dejavne odrasle« (Hodgson, 1995). Po besedah avtoric (Kostnapfel, Perčič in Zorec Kalovšek, 2016), so predvsem vprašanja bolezni, zdravljenja bolezni z zdravili, zmožnosti in sposobnost za vožnjo in opravljanje dela tematike, ki so močno povezana z varstvom in zdravjem pri delu, pa tudi s prekrški, kazenskimi postopki in odgovornostjo.
Kot lahko vidimo pojem psihoaktivne snovi pokriva precej širok spekter snovi, od zdravil, do prepovedanih drog, vsekakor pa ne smemo pozabiti, da so nekatere psihoaktivne snovi popolnoma legalne in dostopne vsem posameznikom, kot so na primer alkohol, kofein (v kavi, zelenem čaju in energijskih pijačah), nikotin (v cigaretah), L-teanin (v zelenem čaju), L-karnitin (v nekaterih energijskih pijačah) in tavrin (v energijskih pijačah). Vendar legalnost precej relativno vpliva na varnost uporabe teh snovi. Uporaba oziroma zloraba zgoraj naštetih snovi je prav tako lahko nevarna, tvegana in pripelje do odvisnosti.
2.1.1 Delitev psihoaktivnih substanc
Večina avtorjev (Dremelj, Katelic in Rithatar,2012, Frone, 2013 ter Franko in Dodič-Fikfak 2014), ki so se ukvarjali s klasifikacijo različnih PAS, so mnenja, da je PAS možno deliti glede na njihovo (farmakološko) delovanje.
Dremelj, Kastelic in Rihtar (2012) na primer razdelijo PAS v štiri ključne skupine. Glavna kategorija za ločevanje je način njihovega delovanja na živčni sistem:
a) »depresorji, ki upočasnijo običajno delovanje možganov in izzovejo sprostitev, umirjajo, zmanjšajo bolečino in uspavajo. Prav tako znižajo srčni utrip)
b) stimulanti, ki v osrednjem živčnem sistemu spodbudijo delovanje možganov in povzročijo njihovo večjo aktivnost, prav tako (močno) pospešijo delovanje srca in krvnega obtoka)
c) halucinogeni, ki povzročajo motne zaznavanja in občutenja ter halucinacije
d) kanabis, ki deluje hkrati stimulativno, halucinogeno in kot depresor« (Dremelj, Kastelic in Rihtar, 2012, str. 7).
Frone (2013) se je za pri tipologiji zgledoval po Faupel, Horowitz in Weaver (2004), ki so PAS razdelili v šest različnih skupin na podlagi njihovega delovanja.
16
Narkotiki oz. uspavala; njihove glavne učinkovine so zmanjševanje bolečin in napetosti, upočasnitev centralnega živčnega sistema, znižanje temperature in povečanje evforije. V to skupino spadajo na primer opij in ostali opiati (tudi sintetični).
Depresorji prav tako zmanjšajo delovanje centralnega živčnega sistema in povzročajo zaspan in umirjen občutek. V družino depresorjev tako spadajo predvsem različne skupine uspaval, na primer barbiturati in benzodiazepini, pa tudi antipsihotiki in alkohol (PRILOGA A).
Stimulansi imajo v primerjavi s prvima dvema skupina ravno nasprotni učinek delovanja.
Spodbujajo namreč delovanje centralnega živčnega sistema, ki posledično povzroča občutek evforije, poveča energičnost posameznika in poviša njegovo pozornost. V to skupino PAS spadajo amfetamini in metamfetamini, koka, kokain in krek, efedrin4. Nenazadnje v to skupino spadata tudi kofein in nikotin. Med stimulanse se uvrščajo tudi nekatere t. i. pametne droge, kot so na primer Ritanil, Aderall in Modafinil.
Halucinogeni so skupina substanc, ki ima precej močne in nepredvidene učinke na zaznavanje okolice in posameznika. Vplivajo tako na vsa čutila, kot tudi na čustva. V to skupino spadajo halucinogene gobe, LSD in druge halucinogene droge.
Inhalatorji so snovi kot so hlapi, razpršila in plini, ki vplivajo na delovanje centralnega živčnega sistema in v telesu proizvajajo učinke, podobne depresorjem. Še posebej so podobni učinkom alkohola, pri večjih dozah pa imajo podobne učinke, kot jih imajo halucinogene droge. V to skupino spadajo na primer medicinske anestezije, lepila ipd.
Druge psihoaktivne snovi so vse ostale snovi, ki pomagajo pri upravljanju negativnih občutkov in razpoloženj, ki so povezani predvsem z depresijo. V to skupino spadajo antidepresivi, atipični antidepresivi in antipsihotiki 5 (Frone, 2013, str. 15–16).
Vendar pa je klasifikacija psihoaktivnih substanc precej težavna, saj je težko zajeti vse snovi v določene skupine. Prav tako imajo nekatere PAS več različnih učinkov, zaradi katerih jih lahko uvrščamo v različne skupine. Najbolj splošna je delitev na tri glavne skupine in sicer stimulanse, depresorje in halucinogene. Ti se po nekaterih opredelitvah nadalje delijo še na disiaciotive, spet drugi le-te uvrščajo v družino halucinogenov (Povzeto po: Interno gradivo za mladinske delavce in delavke. Združenje DrogArt. Ljubljana, 2019).
4 Efedrin velja za poživilo, ki ga uporabljajo nekateri športniki, torej gre za t.i. doping drogo.
5 Antipsihotiki so zdravila, ki jih psihiatri predpisujejo za zdravljenje psihoz. Zdravila se delijo na atipična, ki vsebujejo risperidon, paliperidon in druge ter klasična, ki vsebujejo haloperidol, flufenzin in ostale učinkovine, ki zmanjšujejo pojav halucinacij in blodenj.
17
Posebej bi predstavili še precej novo skupino substanc, t. i. farmakološke snovi za izboljšanje kognitivnih sposobnosti (na kratko FSK), o katerih je precej pisal Pustovrh (2014 in 2015). Med kognitivne sposobnosti uvrščamo vse zaznavanje naših čutov, kratkoročno in dolgoročno pomnjenje, pozornost, motorične zmožnosti, pa tudi izvršilne funkcije (odločanje, predvidevanje in reševanje problemov). Vse te sposobnosti pa je moč izboljšati z določenimi snovmi. Gre za substance, ki jih lahko posameznik pridobi na recept ali pa na črnem trgu, na kar je opozarjal tudi Pustovrh (2015a). Brühl in Sahakian (2016) sta farmakološke spodbujevalce kognicije razdelili v štiri glavne skupine:
a) stimulativni tip zdravil (npr. amfetamini, ki izboljšujejo pozornost, natančnost, zbranost in hitrost pri obdelovanju – delu) – v to skupino spada na primer zdravilo Adderall, b) modafinil, ki ima sicer podobne učinke kot ostali stimulansi, vendar deluje precej
drugače na receptorje v možganih. Baranski in drugi (2004) ugotavljajo, da ne povzroča toksičnosti in povišanja tolerance, ki vodi v vedno večjo uporabo substance in posledično v odvisnost od snovi. V primerjavi z amfetamini, ki prebudijo delovanje celotne možganske skorje, modafinil deluje zgolj na tiste dele hipotalamusa, ki vplivajo na regulacijo spanca. Na trgu najdemo modafinil v zdravilu Provigil.
c) zdravila za demenco, ki so namenjena izboljšanemu delovanju spomina (deluje na acetylcholine in glutamate),
d) zdravila za izboljšanje spanca in zmanjšanje tesnobnosti zaradi tega, ker obstaja povezava med motivacijo in razpoloženjem posameznika in njegovo predstavo na delovnem mestu (na primer: Etizolam, Xanax in Helex) (Brühl in Sahakian, 2016, str.
198).
Organizacija združenih narodov (OZN) je v Konvenciji o psihotropnih substancah (1971) opredelila pojma mamilo in psihotropne substance, pri čimer se pojem mamilo navezuje na prepovedane substance, ki imajo namen omamljanja, pri čimer večinoma ciljajo na opij in derivate le-tega; heroin in morfin. S psihotropno snovjo pa opredeljujejo katerokoli snov, ki spremeni človekovo duševno stanje in tako v to skupino uvrščajo kanabis in vse vrste stimulansov in halucinogene snovi (OZN, 1971).
Za naše nadaljnje raziskovanje je precej smiselna opredelitev psihoaktivnih snovi po opredelitvi Dremelj, Kastelic in Rihtar (2012), pri čimer se bomo osredotočili predvsem na prvi dve skupini PAS, stimulanse in depresorje, v manjši meri pa tudi na halucinogene snovi.
18
Če imamo na eni strani klasifikacijo in tipizacijo po tem, kako različne snovi vplivajo na nevrološko stanje in delovanje telesa, obstaja še druga tipizacija, kjer je kategorija vprašanje legalnosti oziroma stopnja nevarnosti za uporabo. Po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogam (ZPPD, 2000) se delijo droge v Republiki Sloveniji v tri skupine in sicer:
»Skupina I: rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini;
Skupina II: rastline in substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini;
Skupina III: rastline in substance, ki so srednje nevarne zaradi posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini« (ZPPPD, 3. člen).
Trenutno se v skupini I nahaja 260 prepovedanih substanc, v skupini II 113, v III. skupini pa 17 različnih spojin. Ko bomo analizirali različne psihoaktivne substance, ki so uporabljene na delovnem mestu, bomo uporabili ta seznam, s čimer bomo poskušali ugotoviti kolikšna je dejanska uporaba prepovedanih psihoaktivnih substanc. Pa tudi, kakšen je pogled ljudi na legalne in ilegalne psihoaktivne substance (Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, 2014).
Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Kostnapfel, Perčič in Zorec Kalovšek, 2016), se psihoaktivne snovi po slovenski zakonodaji delijo v tri skupine:
i. Zdravila, ki so označena s polnim trikotnikom v rdeči barvi (t. i. trigoniki, pri katerih ob uporabi velja popolna prepoved upravljanja vozil)6,
ii. Zdravila, ki so označena s praznim trikotnikom, za katera ob uporabi velja relativna prepoved upravljanja vozil7,8,
iii. Prepovedane droge iz I., II. in III. skupine prepovedanih drog v skladu z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog (2014).
Delitev na legalne in nelegalne psihoaktivne snovi je zagotovo pomembna, saj s postavitvijo zakonov lahko v družbi opazimo močno razlikovanje v percepciji same zakonodaje. Delitev na
6 Skladno s 106. členom Zakona o pravilih cestnega prometa.
7 Skladno s 106. členom Zakona o pravilih cestnega prometa.
8 Voznik, ki se zdravi z zdravili, označenimi s praznim trikotnikom ali s prepovedanimi drogami iz II. in III.
skupine, če so sestavina zdravil, ki so v skladu s predpisi o zdravilih na trgu v Republiki Sloveniji, lahko vozi vozilo pod pogoji: a) če mu zdravnik, ki mu je zdravilo predpisal, vožnjo dovoli, kar se posebej navede v njegovi zdravstveni dokumentaciji, b) če zdravilo uporablja v skladu z navodilom za uporabo zdravila in pisnimi navodili Zdravnika (20. člen, Zakon o zdravilih, 2014).
19
legalne in nelegalne substance je bistvenega pomena za postavitev percepcije za posameznika, kaj lahko konzumira in česa ne. Če posplošimo imamo PAS, ki so popolnoma legalne in se v družbi distribuirajo popolnoma legalno (npr. kava), potem imamo PAS, ki so le deloma legalne oziroma so regulirane s strani države (npr. alkohol in nikotin) in popolnoma nelegalne substance (vse droge, ki so prepovedane).
2.2 Zgodovina in razvoj uporabe PAS
Uporaba različnih psihoaktivnih substanc, ki spreminjajo stanje zavesti je staro približno toliko, kot je staro človeštvo. Kot pravi Crocq (2007) je človek že v pradavnini, ko je osvojil pastirski način življenja, pričel z raziskovanjem različnih rastlin, ki so vsebovale psihoaktivne snovi. Kaj kmalu pa so ljudje pričeli z uporabo različnih rastlin. Raba je bila bistvena predvsem v dveh okoliščinah; za verske rituale in zdravljenje bolnih. Prav tako obstajajo zapisi o uporabi nekaterih stimulansov, ki so jih v tistem času uporabljali lovci, da so dosegli večjo zbranost in budnost na lovu. Od tega kako precizni so bili pri lovu, je bilo namreč odvisno preživetje celotne plemenske skupnosti (Croq, 2007).
Zapise o uporabi različnih psihoaktivnih snovi najdemo tako med Egipčani, avstralskimi domorodci, kot tudi med plemeni v Afriki ter v Severni in Južni Ameriki. Dobro znana je tudi uporaba halucinogenih snovi, ki so jih uporabljali vojaki preden so se odpravili v boj. Po tem so bili znani predvsem Vikingi, ki so se s posebnimi rituali in hranjenjem s 'čudežnimi gobicami' mentalno pripravljali na boje in potencialen odhod v Valhallo oziroma smrt. Tudi Bartol je v svojem delu Alamut opisoval, kako so se bojevniki pred odhodom v sveto vojno najprej odpravili v t. i. raj, kjer so se predajali telesnim nasladam z dekleti, pri tem pa so bili v zamaknjenem stanju zavesti zaradi opija in hašiša. Zaradi te nadrealistične izkušnje raja so bili na bojiščih neustrašni, saj so verjeli, da bodo po smrti ponovno v raju.
Tudi Pustovrh (2015a) je pisal o starodavnih družbah po svetu, v katerih so uporabljali efedro, kath, koko in drugo rastlinje, da bi dosegli večjo pozornost, osredotočenost in budnost. O pomenu žvečenja kokinih listov za južnoameriška ljudstva pišeta tudi Hurtado (1995) in Lužnik (2004). Koka je po njunem mnenju imela in še vedno ima močan pomen v njihovih magičnih in religioznih obredih, ljudje pa so za lažje opravljanje težjih del in poživitev venomer žvečili sveže, zrele kokine liste. Kot pravi pa sta najbolj razširjeni poživili v Evropi, kava in čaj, prišli v Evropo v 17. stoletju. Šele v 19. stoletju se je obema stimulansoma pridružil še tobak, katerega glavna psihoaktivna učinkovina je nikotin. Lužnik (2004) in Pustovrh (2015a) sta razložila, da
20
je bila predvsem v Združenih državah Amerike v prejšnjem stoletju uporaba koke precej razširjena med delavci, pri čimer pa Lužnik (2004) dodaja, da se je koka v obliki kokaina (belega praška) pojavila šele v 19. stoletju, takrat pa kot učinkovina postane zanimiva tudi za Evropejce (zaradi lažjega transporta v Evropo in pa na novo odkritih anestetičnih in drugih zdravilnih učinkovin. Sigismund Freud, ki se je kot eden prvih ukvarjal z učinkovinami koke, je v svojem delu O koki (1884) dejal, da je po uporabi koke zaznati: »veselost in trajno evforijo, ki se v nobenem primeru ne razlikuje od normalne evforije zdrave osebe. Zaznaš porast nadzora nad sabo in imaš več vitalnosti in zmožnosti za delo. Z drugimi besedami, enostavno si normalen, in kmalu je težko verjeti, da si pod vplivom kakršnekoli droge. Dolgo intenzivno delo je izvršeno brez kakršnekoli utrujenosti« (Freud, 1884 v Shaffer, 1984, str. 210)9.
Dolga zgodovina uporabe nekaterih substanc je povezana z vojskovanjem. V novejši zgodovini je bilo pomembno predvsem odkritje metamfetamina leta 1893, ki so ga primarno uporabljali za izboljšanje produktivnosti v japonski proizvodnji, v drugi svetovni vojni pa je poganjal nemški »Blitzkrieg«, japonske kamikaze in tudi vojake na zavezniški strani. Precej znani so primeri ameriških vojakov, ki so v vietnamski vojni uživali heroin. Tudi v sodobnem vojskovanju je uporaba različnih PAS še vedno v veljavi. Potrjena je predvsem uporaba modafinila med vojaškimi piloti na dolge proge, kjer je potrebna visoka stopnja zbranosti in budnosti (Pustovrh 2015 in Paš, osebni intervju, 26. junij, 2019)10.
Človek je kaj kmalu ugotovil, da je uporaba različnih psihoaktivnih substanc, poleg uporabe za vojskovanje, verske obrede in zdravljenje, možna tudi za sproščanje. Tako se je razvila rekreativna uporaba psihoaktivnih substanc. Kot pravi Paš (osebni intervju, 26. junij, 2019) je prvo revolucijo prinesla uporaba kanabisa in psihedeličnih drog (halucinogene gobice in LSD) v 60-ih letih 20. stoletja. Uporaba teh dveh substanc je spodbudila močan miselni preskok za družbo. »Represivna oblika vladanja je ljudi pripeljala do tega, da so spoznali nesmisel vojn in so se temu s hipijevskim gibanjem tudi uprli, droge pa so bile pri tem kot ventil, ki je odprl drugačen pogled na svet« (Paš, osebni intervju, 26. junij, 2019). Vendar je bila po besedah Paševe uporaba drog v tistem času preveč intenzivna, miselnost pa preveč revolucionarna za družbo, zato je kaj kmalu prišlo do prohibicije zgoraj naštetih substanc.
9 Shaffer H.J. (1984). Uber Coca: Freud's cocaine discovery. Journal of Substance Abuse Treatment, Vol 1. pp.
205-217.
10 Zvočni zapis osebnega intervjuja z integrativno relacijsko psihoterapevtko in doktorico medicine je na voljo pri avtorici.
21
Druga večja sprememba, ki se je zgodila v povezavi s kulturo uporabe psihoaktivnih snovi, je bil vzpon rejv kulture, ki se je začela razvijati že v 70-ih letih. Kot pravi Paševa, se je pojavom MDMA-ja (3,4-metilendioksimetamfetamin) pokazalo, česa je dejansko primanjkovalo v takratni družbi. MDMA je namreč substanca, ki omogoča posamezniku bolj odprto izražanje čustev, daje občutek ljubezni in povezanosti v skupnosti. V teh časih so se pojavile nove družbene norme, ki so se na primer izkazovale tudi v načinu plesanja. Ni se več plesalo v parih, kot pri klasičnih plesih, temveč vsak pleše zase, kot množica na plesišču pa slavijo izvajalca elektronske glasbe.
Kokain je, kot že omenjeno, veliko zanimanja pritegnil že konec 19. stoletja, po vsem svetu pa je bil kaj hitro prepovedan. Nato je v 80-ih letih prejšnjega stoletja ponovno stopil v ospredje po uporabi predvsem v rekreativne namene, vedno bolj pa se je uporabljal tudi v poslovnem svetu (Vice, 2014). Paševa (osebni intervju, 26. junij, 2019) pravi, da bi ga lahko označili za prvo pametno drogo. »Kokain pooseblja kapitalistično ideologijo in poveličuje potrošniško družbo, ki hrepeni po vedno večji uporabi. Kokain je prva droga na kateri je posameznik lahko delal, zato so ga poslovneži kaj hitro vzeli za svojo drogo« (Paš, osebni intervju, 26. junij, 2019). Prav tako pa zaradi uporabe kokaina pridejo na dan nekatere človeške lastnosti, kot so na primer nadutost in pohlep. Kot je bilo zapisano v številnih raziskavah v letih po finančnem zlomu leta 2008, se ugotavlja, da je eden izmed razlogov za padec borze v New Yorku tudi prekomerna uporaba PAS, predvsem kokaina, ki je med poslovneži precej priljubljen11. Kot navajajo medijske hiše, so se posli pred zlomom borze sklepali precej divje. Poslovneži so zaradi vpliva kokaina sprejemali odločitve, za katere so bili 110 % prepričani v uspeh, kar pa je posledično pripeljalo do kaosa na borzi (Anderson, 2013).
Naslednja pomembna sprememba na področju uporabe psihoaktivnih substanc je bil začetek uporabe novih sintetičnih drog, predvsem sintetičnih katinonov (npr. 3-MMC in 4-MMC), ki so se na trgu pojavili okoli leta 2007, ko so s trga izginile kvalitetne »klasične« substance, kot je na primer MDMA. Po učinkih lahko katinone uvrstimo med MDMA in amfetamine, sami učinki pa so sicer krajši, a bolj intenzivni. Po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal (2014) pa tudi s strani Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (2018) so jih vzljubile predvsem mlajše generacije. Pri tem kot razlog izpostavljajo
11 Kokain je (bil) zaradi cene, vsaj v 90-ih letih prejšnjega stoletja, precej priljubljen med družbeno elito in je veljal za drogo premožnejših razrednih slojev.
22
predvsem instantne, močne in kratke evforične občutke, jih le-ti ponujajo (Paš, osebni intervju, 26. junij, 2019).
Paševa omeni še, da se pojav novih sintetičnih drog, trend, ki se je pričel povečevati po letu 2008, ko je v Evropi prišlo do pomanjkanja klasičnih plesnih drog. Takrat je bilo na črnem trgu skoraj nemogoče dobiti čist in kvaliteten MDMA ali kokain. Pojavile pa so se nove sintetične droge, ki so za uporabnika pomenile večje tveganje, saj so bile le-te neraziskane« (Paš, osebni intervju, 26. junij, 2019).
Kot kaže raziskava Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (2018), se nove psihoaktivne snovi tržijo in uporabljajo kot 'dovoljeni' nadomestki za prepovedane substance, nekatere pa so namenjene manjšim skupinam uporabnikov, ki želijo poskusiti te substance zaradi morebitnih novih učinkov (eksperimentalna naravnanost uporabnikov).
Enega izmed večjih premikov pri uporabi različnih PAS, lahko pripišemo uporabi benzodiazepinov in drugih zdravil, ki s se jih uporablja predvsem za zdravljenje duševnih motenj, kot so na primer anksioznost, nespečnost, pomanjkanje koncentracije ipd. Med ta zdravila spadajo: Xanax, Helex in Apaurin ipd.12 Nekateri novi benzodiazepini se namreč prodajajo v obliki tablet, kapsul ali praška pod svojim marketinškim imenom. V drugih primerih pa ponarejevalci te snovi uporabljajo za proizvodnjo ponarejenih različic pogosto predpisanih zdravil proti tesnobi (kot navedeno zgoraj) za neposredno prodajo na trgu prepovedanih drog (Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, 2018). Kot pravijo na EMCDDA (2018) se na trgu pojavljajo tudi diklazepam, etizolam, flubromazolam, flunitrazolam in fonazepam, ki so trenutno močno v porastu (do 60 % več v primerjavi z letom 2016) (EMCDDA, 2018). O vzponu benzodiazepinov poročajo tudi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji (Šavelj, 2018), kjer na podlagi policijskih zasegov ugotavljajo, da je poraba le-teh v letu 2017 precej povečana.
Kot zadnji velik premik, ki ga zaznamo v literaturi, pa je uporaba farmakoloških spojin za izboljšanje kognitivnih sposobnosti (FSK). Pustovrh (2015a in 2015b) je dejal, da kot družba stremimo k uporabi FSK, saj si želimo optimalne izrabe človeških virov. To naj bila ena izmed idej, katerim sledi sodobna družba. Kognitivne sposobnosti dojema kot zaznavanje naših čutov, kratkoročno in dolgoročno pomnjenje, pozornost, motorične zmožnosti, pa tudi izvršilne funkcije (odločanje, predvidevanje in reševanje problemov). Za doseg tega pa so posamezniki
12 Zgoraj našteta zdravila različnih farmacevtskih korporacij vsebujejo ali diazepam ali alprazolam, to sta PAS, ki spadata v družino depresorjev.
23
pripravljeni poseči po nekaterih zdravilih, ki to omogočajo (na primer: Adderall, Ritalin ipd.).
Zdravila, ki so večinoma predpisana na recept mlajši generaciji za povečanje koncentracije, pa se (zlo) rabljajo tudi drugod. Kot je dejal Pustovrh (2015b) je uporaba vedno bolj razširjena med zaposlenim delom prebivalstva, ki želi z uporabo kave, čaja in drugih stimulativnih substanc doseči boljši nastop na delovnem mestu.
Ne moremo pa niti mimo novega fenomena uporabe psihedeličnih substanc, ki so jih v preteklosti uporabljali predvsem številni umetniki, ki so iskali nove vire za lastno kreativnost (Donick, 2020). V zadnjem času pa uporaba psihedelikov, predvsem v obliki mikrodoziranja uspeva predvsem med uspešnimi poslovneži in kreativnimi start-up podjetniki, ki psihedelike uporabljajo kot trik za izboljšanje produktivnosti. Eden prvih uspešnih podjetnikov, ki omenja uporabo psihedelikov je Steve Jobs, vedno bolj pa postajajo priljubljeni, predvsem v Silicijevi dolini, ki velja za ameriško valilnico uspešnih podjetniških zgodb. Pri mikrodoziranju prednjači predvsem uporaba substanc iz družine psihedeličnih drog. Sam način uporabe se je precej razširil po izdaji knjige za izboljšanju svoje kreativnosti in produktivnosti z uporabo psihedelikov. Leta 2011 je James Fadiman v knjigi z The psychedelic explorer's guide, opisal fenomen uporabe majhnih količin psihedeličnih drog (npr. LSD in psihedelične gobe) za doseganje večje kreativnosti in boljšega reševanja (matematičnih/računalniških) nalog. Tak način uporabe psihedelikov je precej neraziskan, obstaja zgolj nekaj raziskav, ki temeljijo na poročanjih in intervjujih posameznikov, ki so jih uporabili, ter veliko zapisov uporabniških izkušenj (Johnstad, 2018 in Andreson in drugi, 2019).
2.3 Teorije uporabe različnih PAS
Kot smo predhodno opazili, je uporaba PAS zelo različna. Odvisna je od samih učinkov PAS, kot tudi od posameznika in vprašanja, kaj želi z uporabo PAS doseči. Bahr in Hoffman (2016, str. 199–200) sta v svojem prispevku razdelila posameznike v šest različnih skupin glede na to, kakšni so njihovi razlogi za uporabo drog:
1) Posamezniki, ki vzamejo droge, da so sprejeti s strani vrstnikov (droga je družabna aktivnost in redkokdaj posameznik prične uporabljati substance sam).
2) Posamezniki, ki uporabljajo substanco, ker so droge prijetne in zabavne (droge jim dajejo občutek mirnosti, pomirjenosti, sproščenosti ali energičnosti).
24
3) Posamezniki, ki uporabljajo substance za sproščanje stresa ali odpravljanje bolečine (nekateri odvisniki na primer pričnejo z uporabo, saj dobijo protibolečinske tablete na recept, nato pa z uporabo nadaljujejo tudi po tem, ko zdravil na recept ne dobijo več).
4) Posamezniki, ki nekatere substance uporabljajo za izboljšanje svoje zmogljivosti (na primer uporaba stimulansov, da lahko med izpitnim obdobjem izboljšajo svojo koncentracijo ali pa izboljšajo svoje atletske dosežke).
5) Posamezniki, ki uporabljajo substance, da so drugačni, uporniki ali izražajo svoje mnenje (namreč, ko je droga prepovedana, konzumiranje le-te pomeni odklonsko ravnanje).
6) Posamezniki, ki droge uporabljajo iz radovednosti (nekateri ljudje želijo eksperimentirati z uporabo psihoaktivnih substanc) (Bahr in Hofman, 2016)
Teorije o razlogih za uporabo PAS glede na njihov izvor uvrščamo med sociološke, psihološke, biološke in druge. V nadaljevanju bodo predstavljene nekatere pomembnejše sociološke in psihološke teorije, ki so relevantne pri pojasnjevanju uporabe PAS na delovnem mestu.
Teorija dela na meji (angl. Edgework theory)
Kaminski, Kitterlin-Lynch, Cain in Beckman (2019) ugotavljajo, da nekateri posamezniki uživajo v uporabi PAS zaradi vznemirjenja ali senzualnosti, ki jo uporaba prinese. Prav tako pa naj bi uporaba nevarnih PAS predstavljala izziv pri iskanju meje med življenjem in smrtjo. Tisti posamezniki, ki iščejo taka tvegana dejanja in so nagnjeni k družbenemu prilagajanju, so tisti, ki so hitreje vključeni k uporabi prepovedanih drog (Kaminski, Kitterlin-Lynch, Cain in Beckman, 2019).
Teorija družbenega učenja
Bahr in Hoffmann (2016) in Akers, Krohn Lanza-Kaduce in Radosevich (1979) sklepajo, med drugim tudi na ugotovitvah drugih avtorjev, ki so ukvarjali s povezovanjem uporabe drog in teorijo družbenega učenja, da je dejavnik vrstnikov zelo močan. Torej, če vrstniki uporabljajo različne substance, obstaja verjetnost, da je uporaba drog normalizirana. Od vrstnikov oziroma ožjega kroga ljudi, s katerimi se posameznik druži, se le-ta uči različnih stvari: pravil obnašanja, sprejemljivosti nekaterih norm ipd. kar je posebej problematično, ko pride do deviantnih načinov obnašanja, kot je na primer uporaba prepovedanih substanc. Če se posameznik želi na primer spremeniti in prenehati z uporabo drog, mora zato zamenjati tudi krog ljudi (Abrams in Hogg, 2006). Iz tega lahko sklepamo, da če je uporaba substanc dovoljena oz. sprejemljiva na
25
delovnem mestu, mora posameznik, ki se na primer želi znebiti odvisnosti, zamenjati tudi delovno okolje.
Teorija družbenega nadzora
Teorija družbenega nadzora se od teorije družbenega učenja razlikuje v tem, da se pri slednji posameznik uči in ponotranja s strani svojih lastnih skupin, medtem ko pri družbenem nadzoru govorimo o širših družbenih pojavih, ki lahko vplivajo na posameznikovo (ne)uporabo. Vlogo družbenega nadzora tako prevzemajo družine, šole, vrstniki, verske organizacije in drugi akterji in dejavniki v življenju posameznika (Bahr in Hoffman, 2016). Različni avtorji analizirajo različne družbene skupine in kako te vplivajo na uporabo ali neuporabo posameznika.
Po besedah Triceja in Sonnenstuhla (1988), je bil družbeni nadzor nad uporabo PAS v zgodovini na strani verskih skupnosti. Predvsem močan družbeni nadzor je potekal v priseljenskih skupinah v ZDA (ortodoksni Judje, Italijanska katoliška manjšina ipd.), kjer pa je nadzor s pluralizacijo družbe počasi zamrl, saj ni bilo akterja, ki bi izvajal močne pritiske in obligacije nad splošnim prebivalstvom. Versko udejstvovanje je prav tako način družbenega nadzora, ki lahko preprečuje uporabo alkohola in drugih drog. Kot ugotavljata Bahr in Hoffmann (2016), lahko religija vpliva na štiri različne načine: a) skozi versko udejstvovanje lahko posamezniki razvijejo medčloveške povezave, ki lahko zmanjšajo inherentne težnje po uporabi alkohola in drugih drog (Hoffman in Bahr, 2005). Večina verskih institucij uči obnašanja, ki narekujejo izogibanje uporabi drog (Desmond, Soper, Purpura in Smith, 2009), c) vključevanje v verske skupnosti spodbuja družbeni konformizem, kar pomeni sledenje figuram avtoritete in staršem (Burkett, 1993) in d) skozi versko udejstvovanje lahko posamezniki razvijejo mrežo prijateljev, ki ne uporabljajo drog (Adamczyk in Palmer, 2008).
Na podlagi te teorije lahko trdimo, da vstop v zakon zmanjšuje verjetnost uporabe drog, medtem ko ločitve in razhodi povezujejo s povečano uporabo drog. Prav tako naj bi dobre vezi s partnerjem pripomogle k opustitvi uporabe drog (Laub, Nagin in Sampson, 1998). Nadalje ugotavljajo, da imajo posamezniki, ki so se bili zmožni vzdržati uporabe drog večinoma podporo s strani družinskih članov (Bahr in drugi, 2010). Predvsem pomanjkanje zadovoljivih odnosov dela posameznike bolj dovzetne za vpliv deviantnih vrstnikov.
Zelo pomembno vlogo družbenega nadzora pa po mnenju Lauba in Sampsona (2003) predstavlja zaposlitev. Posamezniki, ki dobijo želeno zaposlitev razvijejo določeno stopnjo udobja, kar privede do zavedanja, da lahko z deviantnim obnašanjem le-to izgubijo. K temu Agnew (2005) in Shover (1996) dodajata, da nova zaposlitev za posameznika pomeni možnost
26
in priložnost izoblikovanja novih omrežij in mrež, s čimer posameznik (lahko) zamenja stare deviantne družbene mreže. Obenem pa poudarita, kako pomemben je dejansko tudi tip zaposlitve, ne sama zaposlitev.13 Tako Agnew kot Shover pravita, da slabo plačana in neprijetna dela zelo malo pripomorejo k temu, da bi se posameznik izognil uporabi drog. Na drugi strani pa udobne in udobno plačane zaposlitve lahko pripomorejo k temu, da posameznik ne zlorablja drog.
Teorija strukturnega pritiska
Po tej teoriji je uporaba drog odziv oz. odgovor na številne tipe stresa, ki jih doživlja posameznik. Agnew (2005) predpostavlja, da se lahko obremenjevanje posameznika kaže v negativnem čustvenem stanju posameznika. Kot negativna čustvena stanja opredeli jezo, frustracijo, zavist, depresijo in strah. Ta čustva vodijo v pritisk in željo po boljšem (primernem) obnašanju, zmanjša zmožnost soočenja z legalnim obnašanjem in posledično v zmanjšanje zavedanja o škodljivosti uporabe drog.
Davis (2016) ugotavlja, da veliko posameznikov prične z uporabo drog v stresnih situacijah.
To so trenutki, ko posamezniki uporabo drog dojemajo kot lajšanje njihove psihe (občutenj).
Na podlagi tega dognanja, lahko sklepamo, da je uporaba drog na delovnih mestih, ki so stresna ali celo zelo stresna lahko še posebej nevarna, saj je posameznik izpostavljen okolju, ki je lahko zanj precej stresno, kar lahko vodi v povečano nevarno uporabo različnih drog.
Agnew (2005) prepozna tri tipe obremenitve.14 Prvo obremenitev imenuje blokada ciljev – posameznik izgubi zmožnost doseganja željenih ciljev. Kot primer tega tipa obremenitve predstavi neuspeh v šoli. Kot drugo obremenitev predstavi izgubo nečesa pomembnega (npr.
izguba pomembnega odnosa ali otroka). Zadnja obremenitev pa se nanaša na negativne dražljaje, ki jih posameznik prejme iz okolja (npr. nasilje v šoli, izguba službe, posilstvo ipd.) Kot pravi Agnew se vpliv obremenjevanja lahko zmanjša s tem, da se posameznika nauči mehanizmov in veščin obvladovanja in reševanja problemov, da se mu zagotovi pomoč s strani prijateljev in družine ali z nadomestitvijo izgubljenega. Izboljšani mehanizmi obvladovanja
13 Tu se verjetno navezujeta na opolnomočenje na delovnem mestu in kako zelo je le-to pomembno za posameznika. Iz tega bi lahko sklepali, da je uporaba nekaterih PAS (predvsem prepovedanih, saj se njihova uporaba smatra za deviantno dejanje) večja na tistih delovnih mestih, kjer se zaposleni ne počutijo tako opolnomočene
14 Agnew se osredotoči na obremenitve na nivoju posameznika, medtem ko so se drugi (npr. Merton, 1938, 1957) ukvarjali z obremenitvami, ki pestijo različne skupine in družbene razrede posameznikov. Akers in Seller (2013) na primer ugotavljata, da življenje v ekonomsko neprivilegirani skupnosti lahko zameji ali omejuje priložnosti za visokošolsko izobraževanje.
27
stresa oz. obremenitve lahko pripomorejo k temu, da se posameznik bolj učinkovito in produktivno sooči z različnimi obremenitvami.
Podobno omenja problem pritiska oziroma stresa na delovnem mestu tudi Forne (1999 in 2013).
Ti stresorji imajo izvor tako na delovnem mestu, kot v domačem družinskem okolju, poznana pa je tudi kombinacija obeh tipov stresorjev, kjer vplivata drug na drugega.
Teorija učenja skozi življenjski cikel (angl. life course theory)
Ta teorija vključuje teorije družbenega učenja, družbenega nadzora in teorijo kognitivne transformacije. Združitev nam predstavi različne modele, ki posameznika vodijo ali odvračajo od določenega obnašanja. Na primer dobre vezi na delovnem mestu, z družino in prijatelji pripomorejo k primernem obnašanju. Izbira je pri tem procesu pomemben element, saj je pomembno s kom se posamezniki povezujejo, kje bodo živeli in kakšno službo bodo imeli.
Ključni koncepti na poti življenja so prelomnice in spremembe skozi čas.
Prenehanje z uporabo drog je proces, ki je odvisen tako od družbenih kot subjektivnih dejavnikov. Med družbene dejavnike spadajo zaposlitev, zakonski status, starševstvo, prijatelji in zdravljenje. Med subjektivne faktorje pa spadajo notranja motivacija, odnosi, samopodoba in identiteta. Sprememba je za uporabnike drog možna, ko se pri njih pojavi želja po spremembi, ko vidijo spremembo kot možno, in ko imajo dovoljšno družbeno podporo za spremembo (LeBel, 2008).
Motivacija za spremembe bo imela malo učinka, če družbeni vplivi ne bodo podpirali uporabnikove abstinence (Byrne in Trew, 2008). Kljub temu pa bo družbena podpora imela zelo malo vpliva na posameznika, če ta ne bo imel motivacije za spremembo.
Kognitivna transformacijska teorija
Pomembna teorija, predvsem za razumevanje odvisnosti pa je socialno–psihološka teorija, ki je bila razvita za boljše razumevanje procesa prenehanja uporabe. Osredotoča se na proces spreminjanja; kako se ljudje naučijo prenehati z uporabo drog (Bahr in Stephen, 2016). Glavni štirje elementi odvajalnega procesa. Prvi element je odprtost posameznika in pripravljenost na spremembo. Drugi element je postavitev pred določene pogoje oziroma izzive, kjer lahko posameznik zavedno spreminja svoj vzorec uporabe. Ti izzivi vključujejo družbene spremembe, ki jim pomagajo k spremembi vzorca v življenju. Tako ta element vključuje iskanje nove službe, novega partnerja, vstop v rehabilitacijski program ipd. Tretji element je razvoj konvencionalne osebe. Tukaj uporabniki drog začnejo sebe dojemati v drugačni luči in so
28
pripravljeni spremeniti svojo identiteto. Kot zadnja faza se pojavi reinterpretacija prejšnjega nekonvencionalnega obnašanja. Tisti, ki so bili včasih vključeni v zlorabo drog, sedaj vidijo uporabo kot nekaj bolečega in se temu izognejo (Bahr in Stephen, 2016, str. 204).
2.3.1 Fronova teorija uporabe substanc na delovnem mestu
Eden izmed avtorjev, ki se je precej celovito in aktivno ukvarjal z uporabo različnih PAS na delovnem mestu je Frone (2003 in 2013), ki ugotavlja, da je uporaba substanc na delovnem mestu kompleksno vprašanje, na katerega ni enoznačnega odgovora, saj se med seboj kombinirajo različne dimenzije značilnosti osebnosti zaposlenega in različne dimenzije značilnosti delovnega okolja, kjer je posameznik zaposlen. Značilnosti delovnega okolja se mešajo z značilnostmi osebnosti delavca, kar privede do uporabe na delovnem mestu ali izven delovnega mesta.
Kaj torej napoveduje uporabo substanc delavca na delovnem mestu ali izven njega? Frone (2013) predstavi tri glavne kategorije osebnosti in tri glavne značilnosti delovnega mesta, ki so po njegovem bistvenega pomena za uporabo substanc na delovnem mestu. Kot pravi, imajo te značilnosti lahko neodvisen in dodaten učinek na posameznikovo uporabo substanc. Nadalje ugotavlja, da lahko različne značilnosti osebnosti in različne značilnosti delovnega mesta skupaj različno vplivajo na uporabo substanc pri posamezniku. Obenem pa dodaja, da lahko tudi delavec s svojimi značilnostmi vpliva na značilnost delovnega okolja.
Slika 2.1: Prikaz Fronovega vzajemnega učinkovanja okolja in osebnosti na zaposlenega
Vir: Frone, 2013.
29 Osebnostne značilnosti
a) Genetika
Frone se poda v analizo različnih metod raziskovanja povezave med uporabo substanc in genskim zapisom posameznikov. Kljub temu, da obstajajo določene razlage in povezave glede teh dveh dejavnikov, sam ugotavlja, da je povezava med genetiko in uporabo substanc na delovnem mestu še precej nejasna, saj se nobena izmed raziskav o uporabi substanc ne ukvarja z uporabo na delovnem mestu (Frone, 2013, str. 58–64).
b) Osebnost
Widiger, Verheul in van den Brink (1999) opredelijo osebnost kot okvir značilnosti posameznika, znotraj katerega razmišlja, čuti, se obnaša in primerja z drugimi. Osebnostne značilnosti se precej razlikujejo med posamezniki in odločajo o tem, kako bo ta reagiral na določeno situacijo. Značilnosti lahko delimo na dva različna načina; tro- in petfaktorski model osebnostnih značilnosti. Značilnosti teh faktorjev lahko oblikujejo karakteristike osebnosti in posledično vplivajo na to, kako nagnjena je k uporabi različnih substanc in zakaj (Frone, 2013, str. 65–68).
Ko govorimo o petfaktorskem modelu osebnostnih značilnosti, govorimo o spektru osebnosti, ki se giblje z enega pola v drugega. Tako prvi spekter, spekter nevrotičnosti predstavlja kako čustveno stabilna je oseba. Drugi spekter govori o ekstrovertiranosti oziroma introvertiranosti osebe (koliko občutenj želi oseba deliti z drugimi ljudmi), tretji pa o tem, kakšne tendence prilagodljivosti oziroma všečnosti ima osebnost. Četrti spekter govori o tem, kako visoko motivirana je oseba za opravljanje dejavnosti. Zadnji spekter pa govori o tem, koliko je oseba odprta oziroma pripravljena na nove izkušnje in izzive.
Trofaktorski sistem je definiral značilnosti osebnosti precej bolj enolično in jih deli na pozitivna in negativna čustva, ki se povezujejo z dimenzijo nadzora nad obnašanjem oziroma čustvi.
