UTOPIJE V SODOBNI SLOVENSKI MLADINSKI KNJI@EVNOSTI (1980–2010)

UTOPIJE V SODOBNI SLOVENSKI MLADINSKI KNJI@EVNOSTI (1980–2010)

Milena Mileva Bla`i}

Pedago{ka fakulteta, Ljubljana UDK 821.163.6-93-313.2.09"1980/2010"

Motiv utopije kot de`ele izobilja in brezdelja je zanimiv pokazatelj simbolnih, kulturnih in ekonomskih prvin v ~asu sodobne slovenske mladinske knji`evnosti od 1980 do 2010. V teh letih so se v Sloveniji zgodile {tevilne politi~ne in dru`bene spremembe. V (slovenski) mladinski knji`evnosti so preko motiva utopije, predvsem gastronomske utopije, neposredno izra`ene dru`inske, kulturne in dru`bene vrednote. Motivi utopije, antiutopije in distopije kot zunajliterarna snov so na{li literarno ubeseditev in izra`ajo bistvene zna~ilnosti ~asa in prostora ter kulturo.

antiutopija, distopija, gastronomska utopija, utopija, 1980–2010, slovenska mladinska knji`evnost The theme of utopia as a land of plenty and idleness is an interesting indicator of the abundance of symbolic, cultural and economic values in modern Slovene children’s literature from 1980 to 2010. In these years Slovenia changed political and social systems a few times. In (Slovene) children’s literature, via the theme of utopia, especially gastronomic utopia, there are expressed family, cultural and social values. The literary themes of utopia, anti-utopia and dystopia as extraliterary substance express the essential characteristics of time, space and culture.

anti-utopia, dystopia, gastronomic utopia, utopia, 1980–2010, Slovene children’s literature

Uvod

Utopijaje naslov knjige filozofa Thomasa Moora iz leta 1515/16, beseda je sestavljena iz gr{ke besedeou(ne) intopos(prostor) ter pomeni idealno de`elo, hkrati pa je pojem motiviral nastajanje literarnega `anra z izrazi- timi prvinami utopije (Abrams 2009: 378). V slovenski mladinski knji`evnosti se poleg utopije pojavlja {e motiv antiutopije (Roz- man) in distopije (Flisar), opazen pa je pre- mik iz ruralnega v urbano okolje (1980–

2010).

V sloven{~ini utopija pomeni zamisel idealne dru`bene ureditve, ki v stvarnosti ni uresni~ljiva. Opaziti je porast del v (sloven- ski) mladinski knji`evnosti, ki `anrsko ustre- zajo pojmu utopija, za katero je zna~ilna:

~arobnost, ve~na poletna idila, izoliranost kraja in ~asa, zaprtost prostora, v katerem je vedno poletje, samozadostnost sveta, brez- delje, narava samodejno uspeva, hrane in

pija~e je v izobilju, prosti ~as, spanje, osred- nja dejavnost pa je igranje. Zna~ilnost utopi~ne literature je tudi pomanjkanje konfliktov, opisano je stati~no stanje brez

`elje po spremembi, torej `elje po ohranjanju obstoje~ega stanja brezdelja in preobilja.

V sloven{~ini se pojavljajo razli~ne be- sede za poimenovanje utopije ali domi{ljijske de`ele. V ljudskem izro~ilu je poimenovanje Indija Koromandija de`ela ([mitek 2004:

243–262), kjer je vsega dovolj: de`ela brez- delja ter obilje hrane in pija~e. Zipes (2001:

845) trdi, da imata tudi umetnost in knji-

`evnost funkcijo utopije, to funkcijo oprav- ljajo {e slikarstvo, opera in pesni{tvo, v sodobnem ~asu predvsem mediji, spektakli in reklame. Tudi C. G. Jung razpravlja o funkciji umetnosti oz. knji`evnosti, tj. korekcija in kompenzacija, Freud pa je dnevnemu sanjar- jenju posvetil (daydreaming) celo poglavje.

V slovenski knji`evnosti se motiv utopije

pojavlja v razli~nih poimenovanjih. Utopije so bile vedno povezane z upanjem ni`jega socialnega sloja, ki je hrepenelo za bolj{im, predvsem la`jim `ivljenjem, ali za privilegiji tistih, ki so v lastno korist spodbujali upanje v utopije, tudi v `ivljenje po `ivljenju.

V slovenski mladinski knji`evnosti je viden premik iz ruralnega (1950–1980) v urbano okolje (1980–2010). Utopije so v sodobnosti povezane s srednjim in vi{jim socialnim slojem. Na osnovi primerjave teo- reti~nih izhodi{~ Nikolajeve (2000: 36)<sup>1</sup> in analize slovenske mladinske knji`evnosti lahko potrdimo, da je gastronomska utopija v sodobni slovenski mladinski knji`evnosti 1980–2010 usmerjena predvsem v sladko in neslano hrano `ivalskega izvora (kuhano, pe~eno), ki je bila dominantna do leta 1950, potem pa se je {e pojavljala do 1980. Kot izrazit primer lahko navedemo jedilnik v Ma~ku Muriju(1975), ki je prehod od hrane

`ivalskega k hrani rastlinskega izvora ter prehodu od slane k sladki hrani, je tudi pokazatelj uresni~evanja nepravih in pravih

~lovekovih potreb.

Gastronomska utopija, 1850–1900

V slovenski mladinski knji`evnosti, pred- vsem v ljudskem izro~ilu, prevladujejo ga- stronomske utopije, v katerih so omenjena osnovna `ivila (kruh, poga~a) in slana (pe~en pi{~anec) ter mo~nata hrana ({truklji). V slo- venski ljudski pravljici Mojca Pokrajculja npr. zasledimo zabrisano glavno sporo~ilo pravljice, tj. obto`bo nedol`nega za krajo hrane (medu). Lisica je v realni socialni utopiji – v pisker~ku, kjer vsak »nekaj zna«

oz. ima poklic (~evljar, kroja~, mesar, {ivilja).

Gre za primer utopije ni`jega socialnega slo- ja, ki ne funkcionira pravi~no, ampak posne- ma dru`bo, ker je oseba A na osnovi podti- kanja dokazov osebi B in krivega pri~evanja

oseb C, D, E, F celo nagrajena in skupnost – v piskr~ku – ji pomaga pri legalizaciji nepra- vi~nosti. Lisica za svojo krajo medu obto`i nedol`nega zajca, ki ga ostale `ivali, ne da bi preverile hipotezo, telesno kaznujejo in mu zlomijo zadnji nogi (v nekaterih razli~icah si jih zlomi »sam«).

Utopija za odrasle Indija Koromandija in za otroke Cicibanija, 1900–1950

V tem obdobju je najpogostej{a utopija vezana na de`elo, to je npr. Koromandija, Radivoj Rehar je v reviji Zvon~ekleta 1925 objavil pesem o utopiji Koromandiji. Tudi Mile Klop~i~ je v Ljubljanskem zvonu, leta 1938, objavil pesem Indija Koromandija v treh delih. V prvem prevladuje utopija, v drugem otroci ponavljajo verze (odraslih) o lepi Indiji Koromandiji (~e{nje zorijo trikrat v letu, `ito dozori dvakrat, ni snega, ni de`ja, ne poznajo nadlog, ni ~asa), ki je de`ela zlatega prahu, rajska de`ela, kjer se cedita med in mleko. V tretjem delu pride do problemati- zacije utopije (blato, brozga, ni radosti, kazen in greh, zlo~in, mr`nja, je~e, ve{ala, rabelj, lumpi ...) s poanto, da sta slepar in poet Kri- {tof Kolumb, ki se odpravita iskat novo Indijo (Koromandijo) ali utopijo, ker jim obstoje~a de`ela ne ustreza. V obdobju od 1900 do 1950 se uveljavi avtorska poezija za otroke z Otonom @upan~i~em, le-ta izumi de`elo Cicibanijo, prvo otro{ko utopijo, omenja tudi Indijo Koromandijo kot de`elo izobilja. Leta 1942 je Kun~i~ v revijiVrtecobjavil ina~ico gastronomske utopije, kjer uvaja lik angela, ki je redek v de`elah izobilja, vendar je to besedilo kristijanizirana varianta @upan~i~e- ve O Indiji Koromandiji.

Socialna utopija, 1950–1980

Socialna utopija je vrsta utopije, ki temelji na zamisli o idealni dru`beni ureditvi, ki ni

1V knjigi From Mythic to Linear(2000) je Maria Nikolajeva (2000: 36) opredelila glavne zna~ilnosti gastronomske utopije. Kot izhodi{~no besedilo je obravnavala Charlie in tovarna ~okolade (1964) britanskega avtorja Roalda Dahla (1916–1990). Izpostavila je naslednje motive: reke in slapovi iz vro~e

~okolade, drevesa in ro`e iz mehkega metinega sladkorja (sladka drevesa), roza ~oln iz kipe~ih sla{~ic,

~okoladne gore in jezera iz kipe~ega sladkorja (sladice) (Nikolajeva 2000: 36).

osnovana na resni~nosti. V knji`evnih delih je opis take predstave osnovan na predstavi o idealni dru`bi. Zna~ilnosti socialne utopije so povezane z gastronomsko utopijo (izobiljem hrane), ki predstavlja dru`beno blagostanje.

V socialni utopiji naj ne bi bilo diskrimina- cije, temeljila naj bi na pravi~nosti (nagrajeno dobro in kaznovano zlo), uravnote`enosti spolnih vlog, dobrinah, pogosto je povezana z brezdeljem. Avtorji so izumili tudi nova poimenovanja, npr. de`ela Klobu~arija Ele Peroci (1957).

Zanimiv primer gastronomske utopije v kratki sodobni pravljici jeMa~ek MuriKaje- tana Kovi~a, sicer tudi socialna utopija (do- bro je nagrajeno, zlo je kaznovano).Iz opisa kosila Ma~ka Murija in Muce Mace spozna- mo, da v {tevilnih knji`evnih besedilih mla- dinske knji`evnosti otroci niso glavne knji`evne osebe, ampak skriti odrasli. Hrana je nadomestilo za druga ugodja, posebno vlogo imajo sladkarije. Ma~ek Muri na koncu kratke sodobne pravljice »pije mo~no ma~jo kavo«, na ilustracijah je narisana tur{ka kava z dvema kockama sladkorja. Ravno tako v kratki sodobni pravljici Tacamuca le-ta na koncu odpre ma~jo ~evap~i~arnico, ker je zaslu`ila veliko denarja s pripovedovanjem pravljic.

Tipi~na utopija je Kosovirija, ki obstaja le na imaginarnem zemljevidu. Prebivalci se premikajo po zraku na lete~ih `licah in se hra- nijo s paradi`niki. Kosovirji (cosovirius ferus ululans je mali kosovir) se delijo na rado- vedne in neradovedne. Kosovirija je postal pojem utopije v obdobju od 1980 do 2010.

Makarovi~eva je utopije dopolnila {e s socialno utopijoPekarna Mi{ma{, domi{ljij- skimi bitji ([~eper in Mba). V kratki sodobni pravljici Sa{e Vegri z naslovom Jure Kvak Kvak (1975), ki je iz{la v obliki stripa z ilustracijami Kostje Gatnika, je v ospredju manipulacija s hrano. Gre za sodobno pro- blemsko tematiko in motnje hranjenja, ko se gastronomska utopija enega obdobja (1950–

1980) sprevr`e v nasprotje naslednjega ob- dobja (1980–2010). De~ek {ele potem, ko pote{i ~ustveno lakoto – naje se sladkarij

(jagod s smetano) –, ponovno postane de~ek, ki ga pomenljivo vzgaja teta Otilija.

Didakti~na utopija

Vse utopije predstavljajo me{anico raz- li~nih utopi~nih privilegijev, npr. gastronom- ska (izobilje hrane in pija~e), socialna (ena- kopravnost, pravi~nost; brezdelje), didakti~na (pridni, poslu{ni in u~ljivi otroci), religiozna (Pismo v raj) idr. vrste utopije.

Tudi Ma~je mesto in Ma~ja ob~ina sta socialni utopiji, gastronomska utopija je v gostilni Pri ~rnem ma~ku (1975 slikanica, 1982 CD, 1993 video, 2001 e-slikanica), Pedenjped(Pedenjcarstvo, 1966),Ma~ek Mu- ri (1975), Svetlanine pravljice (1970–2010) in distopija v Okrogli vili Barbare Gregori~.

Obdobje od 1980 do 2010 se tudi izrazito didaktizira, posebej po letu 2000, veliko uto- pij je didakti~nih: De`ela ~rk, De`ela ~rka- rija, De`ela besed, De`ela {tevilka, Sveta de`ela, ABC-igralnica, De`ela ~arodejev, De`ela Dober tek,De`ela pravljic ipd.

Utopije so tudi premo~rtno eskapisti~ne, npr. De`ela ~rk, De`ela ^rkarija, De`ela

^rtarija, De`ela igrarija, De`ela pala~ink, De`ela smejalka,De`ela {tevilk,V obljubljeni de`eli,V de`eli knjig,V de`eli glasbeipd.

Izrazit primer didakti~ne utopije jePismo v rajBerte Golob, ki je ideolo{ko besedilo za mlade, pisano z izrazito nostalgi~no perspek- tivo, otroke pojmuje kot prazne posode, ki jim je treba vsiliti »prave vrednote«, in sicer da skoraj po{iljajo sms bogu in so tako (sodobno) poslu{ni, ubogljivi in verni. Gre za Slom{kov koncept iz 19. stol., ne`ivljenjsko prakticiran, ki premo~rtno pojmuje mladin- sko knji`evnost kot vzgojno sredstvo tudi v 21. stol.

Prenajedanje in odrekanje

Motiv hrane ima pri Svetlani Makarovi~

zanimivo vlogo – v smislu preobjedanja in tudi odrekanja hrani. Njene knji`evne osebe imajo do hrane asketski odnos, npr. Sapra- mi{kafunkcionira na principu realnosti in ne na principu ugodja, obred hranjenja s tremi

le{niki prelo`i na poseben dan – nedeljo. V kratki sodobni pravljiciSmeti{~ni mucsta dve knji`evni osebi, naslovni Smeti{~ni muc, ki trpi pomanjkanje hrane, je npr. prilo`nostno hrano iz smeti{~, in Siamski muc, ki je zdravo hrano (ortoreksija). V njenih pravljicah, ki so za~ele izhajati po letu 1970, vendar so postale popularne v ~asu od 1980 do 2010, je hrana tudi prostor manipulacije, npr. kaznovanja

»Vse mi bo pojedla, za kazen ...« v pravljici Mucek se umije.

Motiv distopije je prikazan preko gastro- nomske utopije v besediluMali parkelj Ma- li~, kjer je za otroke najve~ja nagrada za`gano pecivo. Motiv hrane in telesa prikazuje lite- raturo socialnega upora zoper vse ideologije (Leva in desna roka). V besedilu so prikazani neposlu{ni otroci, ki ne ustrezajo Miklav`e- vemu pojmovanju otrok in si, tako kot pe- klen{~ki, zaslu`ijo za`gane pi{kote oz. le enega. Avtorica je dosledna v asketskem poj- movanju hrane: »Ojoj, kako si `elim pokusiti vsaj en za`gan pi{kot!« Njene osebe so bolj la~ne (Zaj~kovo leto,O stra{ni lisi~ki,Lisja-

~ek v luninem gozdu, Lisi~ji nasvet, Nekaj prav posebnega,La~ni zaj~ek,Hr~kova hru- {ka,Sita in la~na vrana,La~ni vrab~ek) kot site. Vidna je povezava med lakoto in `alostjo (in po{ast je bila la~na in `alostna), knji`evne osebe te`je prena{ajo `alost kot lakoto, zebe jih in so same, kar neposredno govori o t. i.

~ustveni zimi, v kateri `ivijo. Nekatere so tudi razvajene, kar se ka`e neposredno preko hra- ne, npr. Papagaj in sir, Razvajeni vrab~ek, Sita in la~na vrana.

Tudi naslovi izra`ajo odnos, ki se ka`e kot motnja hranjenja in prehranjevanje, npr.:

Pekarna Mi{ma{, Mi{ka nese v mlin, Vila Malina(govori o skromnosti glavne knji`ev- ne osebe, ki je zadovoljna z osnovno hrano – rastlinsko), Sita in la~na vrana, Papagaj in sir,Hr~kova poga~a,Hr~kova hru{ka,Polh si sposodi hru{ko(polh si je pri triinpetdesetih sorodnikih sposodil po eno hru{ko in vse sam pojedel),Breskova ko{~ica,Medena pravljica idr.

^ustvena utopija

Problemska tematika je najbolj repre- zentativna tematika med leti 1980–2010. Kot podtematika se pojavlja motiv ~ustev – po- zitivnih in negativnih. Kratke sodobne prav- ljice v slikani{ki knji`ni obliki obravnavajo tematiko ~ustvenega opismenjevanja, da otrok prepozna in razume svoja in tuja ~ustva ter jih zna spremljati. Pojavljajo se {tevilne slikanice, ki obravnavajo izmi{ljene de`ele, v katerih so le pozitivna ~ustva (De`ela sme- jalka), vendar se pojavljajo tudi de`ele, v katerih otroci hrepenijo po pristnih primarnih

~ustvih (veselje) in ob~utku varnosti.

V sodobni mladinski knji`evnosti je zanimiv motiv ~ustvene lakote, ki dodatno osvetljuje ~as, prostor in kulturo, predvsem sodobni dru`beni pojav, ki se ka`e tudi v mladinski knji`evnosti, in sicer preko motnje hranjenja (anoreksija, bulimija in ortorek- sija). V pesmi Okrogla vila Barbare Gregori~

(Navodila za randi, 2006) upesnjuje odnos do hrane v sodobnem ~asu, ki se je spreminjal skozi ~as: od pomanjkanja (1850–1900) do osnovne hrane (1900–1950), od preobjedanja (1950–1980) do odrekanja (1980–2010).

Okrogla vila

Ana-Marija sploh ni~ ve~ ne je.

Ker ho~e ostati taka, kot je:

drobna kot bilka,

tanka kot list, kot metuljeva krila, prosojni utrinek,

ne deklica – vila!

A prsni vr{i~ki ho~ejo rasti.

Niso ni~ ve~ samo ro`nate pike.

Kot da so pod njimi majhne blazine.

Skrbi jo, da bodo postale velike in preve~

polne mehkih ute`i.

Kako naj taka okrogla vila – leti?

Pesem govori o iluziji, da bo deklica le

»drobna kot bilka« sprejeta v dru`bo, zato je upor telesa kot posledica dru`benih in dru-

`inskih pritiskov na otroka, ki postanejo Strelovod za jezo.

Ekonomska utopija

V slovenskem ljudskem izro~ilu so znana {e nadaljnja ekspresivna poimenovanja za utopijo, npr. deveta de`ela (daljna, v kateri se

~loveku zelo dobro godi), obljubljena de`ela (kjer je izobilje, kjer se izpolnijo `elje, pri~a- kovanja), tam se cedita med in mleko (de`ela, kjer je vsega dovolj, je zelo dobro) idr. Pojem obljubljena de`ela, ki je tudi pravlji~na de`e- la, je omenjen v Bibliji, kjer je Izrael pojmo- van kot de`ela, kjer se cedita med in mleko.

Hrana ima pomembno vlogo, predvsem go- vori o povezanosti otrok in dru`ine ter dru-

`ine in dru`be. Otroku hrana predstavlja izobilje, je njegova osnovna potreba in pri- na{a ob~utek ugodja, o katerem je pisal tudi Freud (pleasure principe). Hrana je tudi sim- bol ~ustvenega pomanjkanja, ki se ka`e kot neravnovesje ekonomskih in potro{ni{kih potreb. Od leta 1980 do 2010 otrok v mla- dinski knji`evnosti preko ekonomske utopije posku{a uresni~iti (ne)prave potrebe in preko gastronomske utopije pote{iti ~ustveno lako- to, ki mu pomeni ~ustveno tola`bo. Hrana ni ve~ simbol varnosti kot v 19. stol., ko hrane ni bilo dovolj, takrat se je knji`evna oseba odpravljala od doma in hrana je predstavljala

~ustveno vez z domom. Po letu 1980 ali 1990 postane hrana prostor manipulacije, otroci in/ali odrasli s ~ezmernim hranjenjem posku- {ajo pote{iti ~ustveno podhranjenost, kar je nakazano `e vPedenjpedu, ki se preobjeda, in v permisivni vzgoji odsotnih star{ev.

Antiutopija

Antiutopija je sodobna utopija, za katero je zna~ilna estetika grdega in obraten vrstni red. Kar je v realnem svetu visoko, po- membno in nadrejeno, je v antiutopiji nizko, nepomembno in podrejeno. Izrazit primer antiutopije je Rozmanova pesem Vabilo na Grav`ev dan. Za razliko od distopije, ki je tudi vrsta antiutopije, v njej ni izrazite `elje po spremembi dru`benega sistema kot v distopiji, kjer je ponavadi otrok glavna knji`evna oseba in nosilec napredka ter `eli spremeniti distopijo na bolj{e.

Zanimiv premik se zgodi v sodobni slovenski mladinski knji`evnosti med leti 1980–2010. Utopija se za~ne umikati anti- utopiji, kot na primer pri Rozmanu. V pesmi [amponija je prisoten motiv antiutopije, kjer literarne osebe ne `elijo spremeniti obstoje-

~ega stanja kot v distopiji, v pesmi Vabilo na Grav`ev dan je antiutopijo poimenoval Ostudna dobrava. V svojih knji`evnih bese- dilih pogosto podaja motiv antiutopije, za katerega je zna~ilna estetika grdega in sub- verzivnost, predvsem v pesmih Vabilo na Grav`ev dan, Sladolensko; [amponija, Zvone Makarone ... Ena izmed najbolj znanih ga- stronomskih utopij v mladinski knji`evnosti je Grimmova pravljicaJanko in Metka. Pred- stavlja jo ~arovni~ina hi{a, ki je v Rozmanovi varianti druga~na.

Distopija

V knji`evnosti je termin distopija uvedel M. H. Abrams, definiral ga je kot zelo nepri- jazen domi{ljijski svet, v katerem so zlove{~e napovedi dru`bene, politi~ne in tehnolo{ke ter vodijo v katastrofalno prihodnost. Najbolj znana besedila v svetovni knji`evnosti so napisali A. Huxley Krasni novi svet(1932), G. Orwell,1984(1949) idr. Motiv distopije je vizija sveta, ki se je razvil v negativno verzijo utopije, kjer je dru`ba degradirala v repre- sivno in kontrolirano dr`avo. Ponavadi je prikazana kot avtoritativna oblika vladanja, z represivnim socialnim sistemom, brez svo- bode izra`anja, v kateri vlada nasilje. V knji`evnosti je najbolj znana distopija v romanu1984, kjer je prikazano zastrahovanje in kontrola, ki rezultira v vsakodnevnem zasebnem `ivljenju.

Koko{ velikankaje kratka sodobna prav- ljica Dese Muck (2007), ki v bahtinovski maniri razlaga podobnost med zemljevidom Slovenije in podobo (be`e~e) koko{i. V njej je opaznih nekaj elementov gastronomske utopije, npr. koko{ velikanka i{~e semena, ki so velika kot nogometne `oge, i{~e kilo- metrske de`evnike. Besedilo je tudi politi~na satira na slovensko pleme, na podobo matere

samohranilke. Avtorica diskretno naka`e mo- tiv brezmade`nega spo~etja, kar je hkrati motiv posilstva v mladinski knji`evnosti, ki spro`i zaplet. Koko{ velikanka ne ve, od kod je znesla jajce, slovensko pleme `eli z njenim otrokom nahraniti svoje otroke. Atipi~na sa- mohranilka z otrokom ali koko{ velikanka s pi{~ancem pobegne pred nehvale`nim slo- venskim plemenom, ki ga narava kaznuje s poplavami (tako je nastalo Barje) – koko{

Mimi s svojim pi{~ancem pobegne iz Slove- nije, zato ima podobo be`e~e koko{i.

Najsodobnej{i primer distopije je najti v fantasti~ni pripovedi Evalda Flisarja z naslo- vom Alica v nori de`eli (2008). Besedilo je ve~naslovni{ko in ve~`anrsko, je v prozni in dramski obliki. V domi{ljijski de`eli z dvema milijonoma prebivalcev `ivijo Poterunci in Poterunke. Na volitvah je zmagal predsednik Potsy-Wotsy, ki vabi na simpozij za obnovo prelepe de`ele. Ugotovi, da ljudje nimajo idej in da se da `iveti brez idej ter da to ni slaba ideja. V izmi{ljeni de`eli, ki je politi~na sati- ra, imajo ministre za sesirjene mo`gane. V skladu s konceptom distopije je Alica arhetip otroka sirote, le-ta re{uje de`elo pred kata- strofo. Njen stric Sko~ir trdi, da je Alicakriva za katastrofo, ker je odrasla. Alica v nori de`eli je distopija, gre za aluzijo na propad Slovenije oz. zahodne civilizacije. Edina nosilka pozitivnih vrednot (po{tenosti, pra- vi~nosti in poguma) je dvanajstletna deklica.

Z idejo distopije se Flisar motivno-tematsko povezuje s tovrstnim trendom v evropski mladinski knji`evnosti (P. Pullman, Severni sijidr.). Flisar je svoji dvanajstletni junakinji dodelil perspektivo zdravega razuma. Alica ima vse lastnosti heroine, hkrati je subver- zivna in s tem nadaljuje socialni upor (»Komaj ~akam, da se stvari {e poslab{ajo, da jih bom la`je prena{ala,« je rekla Alica;

»Zakaj ni mogo~e nesporazumov in sporov zgladiti po mirni poti?«).

Za razliko od ostalih mladinskih avtorjev Flisar ne podcenjuje mladega bralca z motiv- no-tematskimi prvinami ego kulture (motnje hranjenja, narcizem, samopodoba, videz ipd.), ki mladega naslovnika na~rtno izlo~ajo iz dru`benega `ivljenja. Flisar tematizira lite- raturo socialnega upora, ne pa sodobnega hedonizma, eskapizma in mazohizma (ego teme). Podobno distopijo oz. razsvetljensko komponento obravnava Milan Jesih v delu [tiri igre za otroke(1997).

Zaklju~ek

Slovenska mladinska knji`evnost je v obdobju od 1950 do 1980 prikazala `ivljenje v socialni, od 1980 do 2010 pa `ivljenje v ekonomski utopiji. Le-ta je pripeljala do ust- varjanja antiutopije in distopije. Potro{ni{tvo otrokom uresni~uje neprave potrebe in pov- zro~a, da se je za~ela v otro{ki in/ali mla- dinski knji`evnosti pojavljati tematika ~ust- venega opismenjevanja in potreba po novi socialni senzibilnosti.

Viri in literatura

BAHTIN, Mihail, 2008: Ustvarjanje Francoisa Rabelaisa in ljudska kultura srednjega veka in renesanse. Ljubljana: Literarno-umetni{ko dru{tvo Literatura.

DUNDES, Alan, 1999:Holy writ as oral lit: The Bible as folklore. Lanham: Rowman &

Littlefield Publishers, Inc.

NIKOLAJEVA, Maria, 2000: From mythic to linear: time in children’s literature.Lanham, London: Scarecrow.

[MITEK, Zmago, 2004: Mitolo{ko izro~ilo Slovencev: svetinje preteklosti. Ljubljana:

[tudentska zalo`ba.

ZIPES, Jack, 2001:The great fairy tales tradition.

From Straparola and Basile to brothers Grimm.New York, London: Norton & Co.