Prostor učenja in oblikovanja pozitivnega odnosa do rastlinske hrane

(1)

PEDAGOŠKA FAKULTETA

MATEJA TANKO

PERMAKULTURNI VRT V VRTCU:

Prostor učenja in oblikovanja pozitivnega odnosa do rastlinske hrane

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015

(2)

(3)

PEDAGOŠKA FAKULTETA PREDŠOLSKA VZGOJA

MATEJA TANKO

Mentorica: MARJANCA KOS

PERMAKULTURNI VRT V VRTCU:

Prostor učenja in oblikovanja pozitivnega odnosa do rastlinske hrane

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2015

(4)

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici dr. Marjanci Kos za vso podporo, napotke, ideje in strokovno usmerjanje med celotnim procesom nastajanja diplomskega dela. Še posebej se ji zahvaljujem za hitro in učinkovito odzivnost na moja vprašanja in dileme. Menim, da boljše mentorice ne bi mogla imeti.

Zahvaljujem se sodelavki Gabi Bric in sodelavcu Marku Šušteršiču, ker brez njiju ne bi mogla izpeljati tega projekta. Pomagala sta mi s svojim znanjem, praktičnostjo in z ljubeznijo do narave.

Vsem najbližjim in prijateljem se zahvaljujem za vse spodbudne besede in pomoč med celotnim študijem. Še posebej se zahvaljujem svojemu Andreju, ki mi je vsa ta leta vlival energijo, da sem prišla do konca te poti.

(5)

POVZETEK

V času visokega razvoja tehnologije in pridelave hrane v velikih količinah, v čim krajšem času in z najmanjšimi stroški se ljudje počasi ponovno vračamo k naravi in čim večji samooskrbi. To je zdaj že razkošje v hitrem tempu življenja in preobremenjenosti v sodobni družini. V svojem diplomskem delu sem želela približati pomen samooskrbe in poznavanje pridelave rastlinske hrane. Otroci v današnjem času nimajo veliko možnosti za stik s pridelavo hrane, znanje o tem pa je življenjsko pomembno. Z otroki smo obdelovali permakulturni zelenjavni vrt ter spremljali proces od priprave vrta do pridelka in predelave hrane. Pri permakulturnem vrtu upoštevamo naslednja glavna načela: sajenje mešanih kultur, kompostiranje, naravno gnojenje, zastiranje, naravne načine odstranjevanja in zaščite pred škodljivci. S takim vrtom otroci spoznavajo, da lahko hrano pridelujejo na do narave prijazen način. Z raziskavo sem ugotavljala predhodno znanje, izkušnje in odnos otrok do rastlinske hrane, kako lahko vrtnarjenje v vrtcu vpliva na znanje otrok o izvoru rastlinske hrane in na njihov odnos do nje ter kako lahko vrt v vrtcu izkoristimo tudi za spodbujanje razvoja na drugih področjih dejavnosti. Podatki so bili zbrani z individualnimi intervjuji otrok, anketnim vprašalnikom za starše in z dokumentiranjem celotnega procesa.

Rezultati raziskave so pokazali, da vrtnarjenje v vrtcu spodbuja celostni razvoj otrok.

Napredek se kaže v pozitivnem odnosu do rastlinske hrane in njenem uživanju, ker so otroci spoznali, da so izvor hrane živa bitja. Napredovali so v poznavanju posameznih kulturnih rastlin in njihovih lastnosti, načinu ekološke pridelave in v vplivu tega na kakovost pridelka. Dejavnosti v vrtu so jim omogočale napredek tudi na področjih gibanja, družbe, umetnosti, jezika in matematike. Otroci so ob aktivnem učenju pridobivali tudi delovne navade. Odziv otrok in staršev je bil zelo pozitiven in navdihujoč tudi za moje nadaljnje delo z otroki na področju narave.

KLJUČNE BESEDE: predšolski otroci, začetno naravoslovje, permakulturni vrt, izkušenjsko učenje

(6)

ABSTRACT

In these high tech times and times of mass food production, where the predominant demand is to get food as quickly and as cheaply as possible, we are slowly going back to nature and to being self-sufficient. Which is already a luxury in the modern pace of life and the difficult pressures we are sometimes exposed to. In this undergraduate thesis I wanted to explore the meaning of self-sufficiency and deepen the knowledge of plant- based food. Children in this day and age do not have a lot of opportunities to to see and experience first hand how food is grown and this knowledge can be of vital importance.

We worked on a permaculture garden with children in day care and observed the entire food production process from the crop until food preparation. With permaculture gardening the following main principles are taken into consideration: planting different cultures, composting, organic gardening, mulching and natural methods of exterminating and protection against vermin. With this type of a garden the children have the opportunity to get to know how food can be grown in a nature-friendly way.

By conducting a short study I attempted to research existing knowledge, prior experience and attitude towards plant-based food, how gardening in pre-school influences the knowledge children have with regard to the origin of plant based food and the attitude towards it and how getting children involved with a pre-school garden can be used to to encourage child development in other areas as well. Data was gathered using individual interviews with children, a survey for the parents and by documenting the entire growing process. The results of my study have shown that gardening helps to develop the entire child. A progress is seen in establishing a positive attitude towards plant-based food and the enjoyment of it, as the children have come to realize the origin of their food are once living organisms. Progress has also been shown in the knowledge of different plants and their qualities, organic way of farming and the influence this has on the quality of the crops.

Garden activities have also helped children develop work habits. The response from children and parents alike has been extremely positive and has inspired me to pursue working with children in this area.

KEYWORDS: preschool children, basic science, permaculture garden, experiential learning

(7)

KAZALO

1 UVOD . . . 1

1. 1 POMEN VRTNARJENJA V VRTCU . . . 1

1. 2 ZAČETNO NARAVOSLOVJE . . . 2

1. 3 BIOLOŠKO/PERMAKULTURNO VRTNARJENJE . . . 4

1. 4 O RASTLINAH, KI SEM JIH ZAJELA V RAZISKAVI . . . 6

1. 4. 1 BROKOLI (Brassica oleracea var. italica) . . . 6

1. 4. 2 ŠPINAČA (Spinacia oleracea) . . . 7

1. 4. 3 REDKVICA (Raphanus sativus) . . . 7

1. 4. 4 SOLATA (Lactuca sativa) . . . 7

1. 4. 5 KUMARE (Cucumis sativus) . . . 7

1. 4. 6 KROMPIR (Solanum tuberosum) . . . 8

1. 4. 7 JAGODE (Fragaria) . . . 8

2 RAZISKOVALNI CILJI, RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN METODE . . . 9

2. 1 RAZISKOVALNI CILJI . . . 9

2. 2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA . . . 9

2. 3 METODE . . . 9

2. 3. 1 Vzorec . . . 9

2. 3. 2 Postopek zbiranja in obdelave podatkov . . . 9

3 REZULTATI Z RAZPRAVO . . . 10

3. 1 OPIS DEJAVNOSTI Z ANALIZAMI . . . 10

3. 2 RAZISKAVA O ZNANJU IN ODNOSU OTROK DO RASTLINSKE HRANE IN NJENE PRIDELAVE . . . 38

3. 3 RAZISKAVA MED STARŠI O OTROKOVIH IZKUŠNJAH Z VRTOM DOMA IN KAKŠEN JE ODNOS STARŠEV DO VRTNARJENJA V VRTCU . . . 44

3. 4 POVZETEK DEJAVNOSTI IN REZULTATOV TER UGOTOVITVE OB VRTNARJENJU V VRTCU . . . 46

4 SKLEP . . . 49

5 LITERATURA . . . 50

(8)

KAZALO SLIK

Slika 1: Priprava prve gredice. . . 10

Slika 2: Obisk semenarne. . . 11

Slika 3: Sejanje semen za sadike . . . 12

Slika 4: Risanje načrta zasaditve. . . 13

Slika 5: Prva zasaditev na vrtu. . . . 14

Slika 6: Presaditev paradižnikov v tulce. . . 15

Slika 7: Sajenje in sejanje peteršilja in ognjiča. . . 17

Slika 8: Juho smo začinili z drobnjakom iz vrta. . . 18

Slika 9: Presaditev sadik paradižnika v večje posodice (levo). Sadike na okenski polici v igralnici (desno). . . . 18

Slika 10: Rukola v solati iz našega vrta. . . 19

Slika 11: Pobiranje polžev (levo). Zalivanje sadik (desno). . . 19

Slika 12: Nabiranje bezgovih listov za zastirko (levo). Ogrižena solata od polžev (desno). . . . 20

Slika 12: Prve redkvice (levo). Pobiranje polžev (desno). . . 21

Slika 13: Zalivanje vrtnin z mešanico kavne usedline proti polžem (levo). . . . 22

Slika 14: Cvetoče bučke (levo zgoraj), zastirka iz bezgovi listov (levo spodaj) in solata z rukolo in redkvicami (desno) iz našega vrta. . . . 22

Slika 15: Presaditev sadik iz igralnice na vrt. . . . 23

Slika 16: Zalivanje novih sadik (levo zgoraj), posipanje jajčnih lupin proti polžem (desno zgoraj) in izgled gredic po dveh mesecih (spodaj). . . 24

Slika 17: Dograditev dostopa in stopnic do vrta. . . 25

Slika 18: Pobiranje pridelkov z vrta in čiščenje. . . . 26

Slika 19: Kuharice so nam za kosilo skuhale špinačo v omaki iz našega vrta. . . . 26

Slika 20: Solata in rukola iz našega vrta. . . . 27

Slika 21: Nabiranje kopriv (levo zgoraj), nabiranje bezgovih listov (levo spodaj) in namakanje kopriv (desno). . . . 28

Slika 22: Brokoli (levo) in obisk staršev (desno). . . . 29

Slika 23: Namočene koprive za prevrelko. . . . .29

Slika 24: Glava brokolija (levo) in brokolijeva juha za kosilo (desno). . . . 30

Slika 25: Vrt v vrtcu Šentvid (zgoraj), risanje vrta in kosilo iz njihovih pridelkov (desno spodaj). . . 30

Slika 26: Pobiranje mladega krompirja, peteršilja in drobnjaka (zgoraj levo in desno). Zastirka iz sena (levo spodaj) in krompir ter špinača iz našega vrta za kosilo (desno spodaj). . . . 31

(9)

Slika 27: Jagode (levo zgoraj), korenje (levo sredina in spodaj) in semena

drobnjaka (desno). . . . 32

Slika 28: Prva čebula. . . . 33

Slika 29: Zastirka iz slame. . . 33

Slika 30: Opazovanje vrtnin (levo) in pobiranje drobnjaka (desno). . . . 34

Slika 31: Bogati pridelki vrta. . . 34

Slika 32: Predstavitev vrta otrokom sosednjih skupin. . . . 35

Slika 33: Ogledovanje slikanice „Ježek Snežek in suša“ (levo) in risanje po zgodbi (desno). . . 36

Slika 34: Varčevanje z vodo. . . . 36

Slika 35: Pečene bučke iz vrta za kosilo. . . 37

Slika 36: Izdelava zbiralnika deževnice. . . . 37

KAZALO TABEL

Tabela 1: »Ali ima vaš otrok stik z vrtom? Če da, kje ima možnost priti v stik z vrtom?« 44 Tabela 2: »Kako se otrok vključuje v delo na vrtu?« . . . 44

KAZALO GRAFOV

Graf 1: »Kaj misliš, da je zdravo jesti?« . . . 38

Graf 2: »Ali misliš, da ješ zdravo?« . . . 38

Graf 3: »Ali poznaš to vrtnino?« (pred dejavnostmi). . . . 39

Graf 4: »Ali poznaš to vrtnino?« (po dejavnostih). . . . 39

Graf 5: »Ali rad ješ našteto zelenjavo in sadje?«. . . 40

Graf 6: »Od kod pride hrana?« . . . 41 Graf 7: »A je bolj zdrava hrana, ki jo sami pridelamo, ali tista, ki jo kupimo v trgovini?« 42

(10)

(11)

1 UVOD

1. 1 POMEN VRTNARJENJA V VRTCU

Večina slovenskih otrok živi v mestih in predmestjih, manjši del pa tudi na podeželju. Prav grajeno okolje je otroku najbližje – tu preživi največ časa, to je njegov dom. Precej časa preživi tudi v vrtcu ali šoli. Ko to okolje dodobra spozna, mu postane »pretesno«. Želja po neznanem, manj znanem, oddaljenem – radovednost po spoznavanju, odkrivanju neznanih in manj znanih vsebin v naravi – se veča. To je trenutek, ko ga moramo izkoristiti. Omogočiti moramo potešitev otrokove radovednosti, ki jo lahko zadovoljimo z aktivnim odnosom, npr. z opazovanjem in »raziskovanjem« v naravi. To je trenutek, ko lahko izkoristimo otrokova vprašanja: zakaj, kam, kako, trenutek zaznavanja, iskanja zvez med zaznavo in kritičnim mišljenjem ter opazovanjem razlik in podobnosti. To je čas za spoznavanje in učenje v naravi (Katalinič, 2007).

Pomembno je vpletanje otrok v »svet narave«, prav tako tudi holistični pristop do poučevanja in učenja. Otroci vseh starosti, sposobnosti in razvojnih stopenj so lahko pri tem uspešni in se povežejo s »svetom narave« na pomenljive načine. Teh izkušenj se bodo pozneje spomnili ter zelo verjetno odrasli v osebe z zelo globokim spoštovanjem in zavedanjem okolja (Miller, 2007).

Otroško okolje je omejeno na majhen del sveta, v katerem se otroci gibljejo. Pa vendar je ta majhen del sveta neizmerno pisan in zanimiv. Vse, kar otroci vidijo, želijo potipati, povohati ali okusiti. Vse, kar slišijo, želijo videti z vsem, kar je dosegljivo in dovolj priročno, želijo nekaj narediti. Da bi zadovoljili ta spontana nagnjenja po odkrivanju in spoznavanju, moramo otroško okolje razširiti in ga narediti še bolj različnega. Iz vrtca naj se dejavnosti s področja narave razširijo na okolico vrtca (Marjanovič Umek, 2001). Ne samo gozd, travnik, potok ali močvirje – tudi vrt je lahko prostor, ki otrokom omogoča doživljanje narave v njeni raznovrstnosti in spremenljivosti. V veliko primerih je vrt zaradi oddaljenosti naravnega okolja od vrtca ali šole celo lažje dosegljiv in otrokom ponuja neizmerno veliko možnosti za izkušenjsko učenje (Kos, 2014).

Vrtnarjenje je priložnost, ob kateri lahko otroci razvijejo odgovoren in skrbeč odnos do živega, hkrati pa doživljajo zadovoljstvo s tem, da počnejo nekaj smiselnega in koristnega (Rivkin, 1995, povzeto po Kos, 2014). Spodbuja tudi njihov čustveni razvoj in goji njihov

»dar čudenja« (Miller, 2007; Wilson, 2008, povzeto po Kos, 2014). Ob tem, ko sami pridelujejo hrano, otroci lažje sprejemajo nove vrste hrane in okušajo nove okuse. Tudi tisti otroci, ki se običajno izogibajo uživanju sveže zelenjave in sadja, jedo povrtnine, ki so jih sami pridelali na vrtu (Kos, 2014).

Z vrtnarjenjem vsi otroci nekaj pridobijo. Sramežljivi otroci pridobijo na samozavesti, otrokom z vedenjskimi težavami, ki potrebujejo aktivno učenje, sta delo z zemljo in opazovanje rastlin izziv. To je neke vrste terapija, ki otroke osebnostno obogati (Davids, 2008). Otrokom damo tudi možnost, da razvijejo odnos do sveta okrog sebe, oz. jim pomagamo razumeti njihovo vlogo v skrbi za okolje, v katerem živijo. Nad novimi odkritji so otroci vsak dan bolj navdušeni. Skozi vrtnarjenje se učijo tudi osnov matematike,

(12)

naravoslovja in jezika. S temi pojmi se bodo pozneje ponovno srečali v šoli. Učenje novih podatkov pa bo zanje takrat lahko tudi lažje, saj so te pojme že ponotranjili skozi neposredne izkušnje z naravo (Miller, 2007).

O tem, kar so otroci videli, vohali, okušali, otipali in poslušali, naj pripovedujejo, narišejo, oblikujejo ali izvedejo poskus – in nasprotno – o tem, kar so naredili, naj pripovedujejo.

Večkratno »prepisovanje« predstavitev iz ene oblike v drugo vodi k usvajanju novih pojmov in diferenciranju že usvojenih pojmov (Marjanovič Umek, 2001). Kurikulum za vrtce naravoslovje povezuje z vsemi področji dejavnosti. Tako lahko tudi vrt v vrtcu izkoristimo za razvoj na drugih področjih. Otrok se uri v podrobnem opazovanju vzorcev, tekstur, barv, oblik, razlik in podobnosti, izdelavi in branju načrtov; seznani se z novimi besedami oz. s poimenovanjem, prepoznava in uporablja simbole, občutja in spoznanja ubeseduje, se pogovarja in druži s sovrstniki in z odraslimi; bolje razumeva pomen življenjskega kroga in letnih časov, opazuje pojave in procese, razvija spretnosti in ustvarjalne sposobnosti, spoznava rastline in žuželke ter pogoje za njihovo življenje, spoznava in uporablja orodja in naprave; razvršča, grupira, šteje, meri, primerja; doživetja na vrtu likovno upodablja;

giblje se ob iskanju in nabiranju semen in plodov, uri se v finomotoriki (Miller, 2007;

Katalinič, 2007).

Spreminjanje kontekstov, pogledov, povezav in ciljev pri obravnavi ene same vsebine ter oblikovanje za otroke smiselnih problemov lahko zadovolji ustvarjalne potenciale otrok in vzgojiteljic. Oboji skupaj odkrivajo nekaj novega – otroci del okolja, pojave in zakonitosti, ki v njem veljajo, vzgojiteljice pa načine in poti, kako otrokom spoznavanje omogočiti, približati in jih razveseliti. Otroci in vzgojiteljice za to potrebujejo dovolj časa (Marjanovič Umek, 2001).

1. 2 ZAČETNO NARAVOSLOVJE

Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti ter dejavno vključevanje v obdajajoče fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje zdravega in varnega življenjskega okolja in navad. Poudarek je na pridobivanju izkušenj z živimi bitji, naravnimi pojavi ter na veselju pri raziskovanju in odkrivanju (Kurikulum za vrtce, 1999).

Naravoslovje temelji na znanstveno potrjenjih spoznanjih o naravi. Človek je del narave, zato je poučevanje naravnih pojavov pomembno za prepoznavanje vloge in mesta človeštva na našem planetu pa tudi za raziskovanje človeške družbe (Novak s sod., 2003). Namen naravoslovja v vrtcu je naravoslovje v srečanju z okoljem, in to z okoljem, v katerem se otroci gibajo, živijo. V tem okolju otroci začnejo odkrivati, doživljati in spoznavati okolje hkrati z razvojem lastnih miselnih sposobnosti in osebnostnim razvojem (Katalinič, 2007).

Naloga staršev, vzgojiteljev in drugih soudeležencev je spodbujati radovednost, ker je to pozitivna lastnost za ustvarjalnost oz. akcijski odnos do okolja, v katerem živi otrok (Katalinič, 2007).

Otrok v najbolj zgodnjem obdobju spoznava svoje okolje le s čutili. Prepoznava okoliške predmete in zaznava nekatere pojave. Pouk naravoslovja pomeni za otroka prvo vodeno spoznavanje narave – sveta, ki ga obkroža. Ob tem začne sistematično spoznavati

(13)

in usvajati pojme ter razumevati nekatere naravne pojave in procese. Seznanja se z nekaterimi naravoslovnimi postopki. Nauči se oblikovati stališča, temelječa na kritičnosti in objektivnosti, ki sta značilni sestavini znanstvenega raziskovanja. Začetno naravoslovje torej predstavlja otrokovo prvo srečanje z znanostjo in njenimi metodami dela, kar odločilno vpliva na njegov poznejši odnos do znanstvenega dela na splošno in uporabe znanstvenih odkritij (Novak s sod., 2003).

Naravoslovne teme imajo v zgodnjem otroštvu dve pomembni vlogi: 1) za otroke predstavljajo neposredno okolje, ki ga lahko raziskujejo brez tuje pomoči, in zato pristno, neobremenjeno s predsodki in prisilo ter vedno motivirano; 2) naravoslovne teme omogočajo preskoke od konkretnega na abstrakten način dojemanja, ki je pomemben za celosten razvoj otrokove osebnosti in ne le za njegovo naravoslovno razgledovanje (Novak s sod., 2003).

Spoznavanje naravnega in grajenega okolja pri področju dejavnosti narava naj bi poleg naravoslovne pismenosti razvijalo tudi okoljsko pismenost. Neposreden stik z okoljem omogoča zavedanje vrednosti in ranljivosti okolja, razvija občutek za lepo in vredno v okolju, spoštovanje in občudovanje ter željo po ohranjanju. Poleg znanj o okolju naj bi otroci postopno razvijali zavedanje o prepletenosti odnosov o okolju, posledicah človeških posegov v naravno okolje ter odgovornost do vseh živih bitij in do skupne prihodnosti (Krnel v: Marjanovič Umek, 2001). Spoznavanje naravnega okolja v predšolskem obdobju naj poteka v čim prijetnejšem ozračju z namenom privzgajanja naravnega življenjskega ritma v sožitju z naravo. Čas privzgajanja naravnega življenjskega ritma začne teči v predšolskem obdobju in teče z nadgradnjo vse življenje (Katalinič, 2007).

Mnenje, da sta za spoznavanje narave dovolj le gibanje v naravnem okolju in igranje z različnimi snovmi in predmeti ter da poteka spontano, učenje naravoslovja preveč poenostavlja. Učenje naravoslovja je namreč zavestna dejavnost, ki vključuje specifične postopke za odkrivanje in potrjevanje zamisli. Zgodnje naravoslovje v vrtcu naj bi postavilo temelje poznejšemu naravoslovju v šoli, cilj tega pa naj bi bil naravoslovno pismen posameznik, ki bi bil poleg temeljnih pojmov opremljen še s sposobnostmi za reševanje problemov in odkrivanje narave na logičen in znanstven način. Zamisel, da je drevo živo bitje, se razvije šele takrat, ko imajo otroci dovolj izkušenj z drevesi in drugimi živimi bitji, da uvidijo povezavo (Krnel v: Marjanovič Umek, 2001). Učenje naravoslovja torej prinaša dvoje: naravoslovje je vsebina in metoda, proces pa tudi produkt. Proces poteka v zbiranju podatkov, preverjanju idej in iskanju razlag, produkt pa so zamisli, ki jih uporabljamo pri razlagi novih izkušenj (Harlen, 1985, povzeto po Krnel, 1993).

Sodobni pogledi na učenje in poučevanje naravoslovja zmanjšujejo razkorak med znanstvenim raziskovanjem in učenjem naravoslovja. Učenje naj bi potekalo po podobnih stopnjah in upoštevalo načela znanstvenega raziskovanja. Tudi otroci v vrtcu lahko odkrivajo naravo z »raziskovanjem«, kar je seveda prilagojeno njihovi razvojni stopnji. S tem ne spoznajo le narave, ampak tudi poti in načine, kako se kaj odkrije, razišče in nauči.

Osebna izkušnja je zaradi starosti otrok pa tudi zaradi odkrivanja ključna. Otroci morajo spremembe in dogajanja v naravi ter drugem okolju izkusiti, doživeti in začutiti ter zato v pojavih sodelovati (Krnel v: Marjanovič Umek, 2001).

(14)

1. 3 BIOLOŠKO/PERMAKULTURNO VRTNARJENJE

Kdor danes vrtnari skladno z naravo, ne uresničuje le novih spoznanj, ampak povzema tudi zelo stara izročila. Ko so ljudje v prejšnjih stoletjih obdelovali svoje vaške vrtove, so že poznali najpomembnejše osnove organskega pridelovanja: kompost, organska gnojila, mešano sajenje in naravno zaščito pred škodljivci. Kar danes imenujemo »alternativno«, je bilo v vrtni praksi nešteto generacij nekaj povsem vsakdanjega. Ta vednost o naravnih metodah gnojenja je šla pravzaprav v pozabo samo začasno. V drugi polovici 20. stoletja je prevladovala osupljiva hitrost, s kakršno se je razvijala moderna kmetijska tehnologija, predvsem kemični izdelki. Ceneje kot je bilo mogoče kupiti sadje in zelenjavo v prodajalni za vogalom, bolj je bilo ljudem žal truda, da bi ju pridelali na svoji posesti. Šele škodljive posledice tega »napredka« vsepovsod v naravi so nas znova spomnile na drugačne

»biomožnosti« (Kreuter, 2013).

Beseda permakultura je sestavljena iz besed permamentno (trajnostno) in agrikultura (kmetijstvo), torej bi v neposrednem prevodu pomenila trajnostno pridelovanje hrane. Ena izmed definicij permakulture se glasi takole: permakultura je sistem načrtovanja, ki nam omogoča, da zadostimo svojim potrebam, vendar pri tem s svojim delovanjem ne škodimo okolju, ampak mu koristimo in tako živimo »večno«, kar pomeni, da bodo v tem okolju vsaj enako kakovostno kot mi lahko živeli tudi zanamci. Je popolnoma samozadosten kmetijski ekosistem, ki je načrtovan tako, da pri najmanjšem mogočem vzdrževanju dosežemo največji mogoči izid. V njem so oblikovani majhni sistemi energije, ki vzdržujejo sami sebe. Permakultura privlači predvsem tiste, ki jih od vrtnarjenja odvrača misel na monotono, trdo delo v vrtu, na primer lopatenje in vkopavanje komposta ali vsakodnevno pletje in zalivanje. Pravo delo pri razvoju permakulture ni delo samo, ampak načrtovanje, uresničevanje načrta in premišljeno delovanje. Večino energije porabimo na začetku, pri načrtovanju in oblikovanju, in ne za vzdrževanje sistema (Januš, 2013). Permakulturni vrt se razvija postopoma in pri tem oponaša zakonitosti, ki veljajo v naravi. Cilj je, da postane v največji mogoči meri samovzdržen. Ekološki vrt ni vedno tudi permakulutrni, brez dvoma pa drži nasprotno – permakulutrni vrt je tudi ekološki. Ekološka pridelava hrane je gotovo pomemben del permakulture, vendar ekološkega vrta ne bi mogli imeti samodejno tudi za permakulturnega, razen če je bil načrtovan na permakulturni način.

To je dolgoročen projekt (Januš, 2013).

Pri permakulturnem vrtu upoštevamo naslednja glavna načela: kompostiranje, naravno gnojenje, zastiranje, sajenje mešanih kultur (upoštevajoč dobre in slabe sosede), naravno oz. preventivno soočanje s škodljivci.

Kompostiranje je zelo pomemben del vrtnarjenja. Če zemlji ne vrnemo vsaj toliko, kot smo ji vzeli, bo kmalu postala revna, pridelek zelenjave in sadja pa bo iz leta v leto slabši in rastline bodo čedalje dovzetnejše za bolezni in škodljivce. Pravilno pripravljeni kompost je najboljši humus. V uravnoteženem razmerju vsebuje vse pomembne hranilne snovi in mikroelemente. Kompost poskrbi za blago gnojenje, predvsem pa temeljito spodbudi življenje v tleh. Deževniki, glive, bakterije in alge v ugodnih življenjskih razmerah stalno pretvarjajo organske snovi. Tako se humus in hranilne snovi kopičijo skoraj samodejno.

(15)

Kompost prebavlja in predeluje vse organske odpadke, ki jih med letom zberemo na vrtu.

Z ustreznim nalaganjem lahko pripravimo dober, hranljiv kompost že v 9–12 mesecih. Kot hranilo poleg komposta uporabljamo predvsem organska gnojila, kot so: hlevski gnoj, roženi drobir in moka, lesni pepel, gnojilo iz alg, tropine, koprivna gnojevka oz. prevrelka, kamena oz. glinena moka, biooglje itn. (Januš, 2013; Kreuter, 2013).

Značilen primer posnemanja narave na permakulturnem vrtu je uporaba zastirke. V naravi zemlja le izjemoma ostane nepokrita, pa še to le kratek čas. Jeseni drevesa z listjem zasujejo tla, to pa se potem spremeni v vlažno odejo in strohni. Pri tem nastane rodovitna temna plast naravne zastirke, ki je polna koristnih mikroorganizmov. Ti predelajo odpadlo listje v humus in hranilne snovi v takšno obliko, da jih rastline lahko izkoristijo, hkrati pa preprečujejo, da bi hranilne snovi odplaknil dež ali odnesel veter. Na vrtu posnemamo naravo, tako da prsti nikoli ne puščamo odkrite. Pri tem si lahko pomagamo s kartonom, senom, slamo, listovko, kompostom itn. Pod naravno zastirko je prst rahla in živa, bogata z mikroorganizmi in deževniki. Ker je polna hranilnih snovi in živih bitij, lažje zadržuje hranila in vlago. Z zastirko ali s pokrivnimi rastlinami zlahka in brez dodatnega dela nadzorujemo tudi razrast plevelov, saj preprečijo drugim rastlinam, da bi zrasle (Januš, 2013).

Povsod v naravi lahko vidimo mešane kulture: na obronku gozda, nepokošenem travniku in na nedotaknjenih nasipih so rastline vedno v družbi tistih, s katerimi se ujemajo. Razmere v tem življenjskem okolju jim najbolj ustrezajo. Tudi med seboj ohranjajo »dobre sosedske odnose«. V neobdelani pokrajini nikoli ne prevladuje ena sama rastlinska vrsta. Naravi je ljubša prilagojena mnogovrstnost, kajti sosedstvo krepi življenjsko moč. Pri načrtovanju svojih gred smo pozorni na dobre sosede med rastlinami in po možnosti damo prednost mešanim posevkom. Z mešanjem kultur se – podobno kot s kolobarjenjem – izognemo enostranskemu izčrpavanju tal. Zdrava izmenjava pa pri tej naravni metodi ne pride na vrsto vsake 3–4 leta, ampak rastline krožijo »na mestu« na eni sami gredi. Mešanih kultur ne sestavljamo med seboj po naključju. Stoletna opazovanja iz prakse pravijo, da nekatere vrste zelenjave ugodno vplivajo druga na drugo, nekatere pa se medsebojno zavirajo v rasti. Dobro sosedstvo vpliva na kakovost letine oz. na boljšo rast in aromo pa tudi v nekaterih kombinacijah rastline varujejo druga drugo pred škodljivci in boleznimi.

To možnost preventivne zaščite rastlin moramo vsekakor izkoristiti (Kreuter, 2013).

Preprečevati je torej bolje kot zdraviti. Škodo, ki bi nam jo lahko povzročili škodljivci, na permakulturnem vrtu preprečujemo tako, da ne povzročimo nove. Najpogostejši škodljivci so polži, voluharji, uši, plesni, bolhači, čebulna muha, koloradski hrošč idr. Načini, s katerimi na vrtu preprečimo škodo, so do narave prijazni in cenejši, predvsem pa učinkovitejši.

Vrt opazujemo in v dogajanje posežemo šele takrat, ko je to treba, in tako, da s svojim posegom ne povzročimo nove težave, ki jo bomo morali reševati: zaščitimo in privabljamo koristne živali, ki nam bodo pomagale ohranjati zdrav vrt; pripravimo si škropiva iz zelišč in se naučimo, katere rastline se ščitijo med seboj, in to upoštevamo pri zasaditvi vrta.

Pomembno je, da s svojim ravnanjem nismo uničili koristnih bitij, naš pridelek pa bo zdrav in hranljiv. Koristne živali privabimo tako, da jim uredimo prijetno okolje. S tem ko jih privabljamo, te uničujejo škodljivce, kar pomeni, da naredimo dve koristni deli, in to hkrati brez uporabe kemičnih sredstev. Med koristne živali spadajo: ptice, ki se hranijo z

(16)

gosenicami; jež, žaba, krastača, kuščar, slepec, gosi, ki se hranijo s polži; pikapolonice in strigalice uničujejo uši; deževniki izboljšujejo kakovost, odcednost in zgradbo prsti, jo rahljajo in zračijo. Prav tako na vrt zasadimo rože, ki vrta ne le lepšajo, ampak ga tudi ščitijo pred škodljivci in boleznimi ter bogatijo prst. Rumene, oranžne in rdeče barve cvetov privabljajo čebele, pikapolonice in druge koristne žuželke, ki rastline oprašijo in prepodijo škodljivce. Na prvem mesto so vrtni ognjič, žametnica in kapucinka (Januš, 2013).

1. 4 O RASTLINAH, KI SEM JIH ZAJELA V RAZISKAVI

Za te rastline sem se odločila zaradi priljubljenosti pa tudi nepriljubljenosti med otroki, upoštevajoč časovni okvir zasaditve in rasti posamezne rastline. Poleg teh smo na vrt posejali tudi paradižnik, čebulo, korenje, rukolo, bučke, grah, koruzo, baziliko, drobnjak, peteršilj, sončnice, žametnice, kapucinko, ognjič.

1. 4. 1 BROKOLI (Brassica oleracea var. italica)

Spada v skupino kapusnic, v kateri so tudi zelje, ohrovt, cvetača, brstični ohrovt, koleraba, redkvice idr. Na prvi pogled je podoben cvetači, vendar pa so cvetni popki temno zelene ali vijolične barve. »Glavo« iz cvetov, ki spominja na drevesno krošnjo, obkrožajo listi, ki pa glave ne prekrivajo tako kot pri cvetači, zato se cvetovi obarvajo zeleno. Steblo je običajno precej debelo. Najbolj razširjena sorta brokolija ima zelene cvetove, redkejše pa so sorte z vijoličnimi, belimi ali z rumenimi cvetovi. Užitni deli so cvetovi, listi in steblo pod rožo, vendar uživamo predvsem omesenelo socvetje. Vsebuje več vitaminov kot cvetača; za nekatere je njegov okus boljši in slajši kot okus cvetače. Brokoli največkrat jemo kuhan, lahko pa uživamo tudi presnega. Za sadike v lončke ga sejemo od februarja do sredine marca ter od začetka do konca julija. Presajamo ga od sredine marca do konca aprila, ponovno pa od začetka avgusta do začetka septembra. Dobri sosedje so: zelena, blitva, bob, fižol, grah, špinača, solata, meta, ognjič, tagetes ali žametnica, kamilica, timijan.

Slaba soseda sta čebula in jagode (Pušenjak, 2012; http://sl.wikipedia.org/wiki/Brokoli).

1. 4. 2 ŠPINAČA (Spinacia oleracea)

Spada v skupino špinačnic. Ima mesnate zelene liste, ki jih režemo čim mlajše, peclje pa odstranimo. Liste lahko kuhamo ali uživamo sveže. Občutljiva je na dolžino dneva ali višje temperature in v dolgem dnevu rada požene v cvet (Pušenjak, 2014). Najbolje jo bomo izkoristili, če jo bomo sadili spomladi in jeseni povsod po vrtu, na prazne gredice ali na prazna mesta med že rastoče vrtnine. Njene korenine namreč izločajo saponine, ki spodbujajo rast vseh vrtnin in pospešujejo godnost tal. Njene liste uporabljamo kot zastirko in za zeleno gnojenje (Cornus, 2014). Dobri sosedje so: kapusnice, paradižnik, fižol, bob, krompir, zelena, čebula, sladka koruza, bazilika in jagode. Slab sosed je rdeča pesa. Špinača je zelo dobrodošla v naši prehrani, ker obogati naše telo s kopico mineralov in vitaminov. Lahko jo nadomestijo tudi njene sorodnice, kot so na primer koprive (Pušenjak, 2012).

(17)

1. 4. 3 REDKVICA (Raphanus sativus)

Redkvica in redkev spadata v skupino križnic; užiten je koren zelenjave. Pravzaprav sta si zelo podobni, le da je redkvica manjša in hitreje rastoča različica redkve. Redkvico lahko sejemo vse leto; poleti je sicer veliko ostrejša, če jo namakamo, ni puhla. Ker ima težave z bolhači, pa navadno v našem podnebju redkvice poleti ne sejemo, ampak to počnemo marca in aprila ter od avgusta do septembra. Dobri sosedje so: solata, korenček, bučke, melone, paradižnik, rdeča pesa, špinača, peteršilj, blitva, fižol, grah idr. Slabi sosedje so:

kapusnice, ožepek, kumare in čebula. Okusne in sočne redkvice so velike in okrogle ter škrlatno rdeče barve. Vsebujejo vitamine, minerale in eterično olje (Pušenjak, 2012).

1. 4. 4 SOLATA (Lactuca sativa)

Spada v skupino solatnic. Je nezapletena listnata zelenjava, ki povsod na vrtu uspeva skoraj »mimogrede«. Danes imamo bogat nabor sort. Spomladi in zgodaj poleti so to predvsem glavnata solata, berivka in rezivka. Pozno poleti in jeseni se jim pridružijo razne sorte radičev in endivija, pozimi pa pestro ponudbo zaokroži motovilec – solata iz družine špajkovk. Vse solate so nezahtevne za gojenje (Kreuter, 2013). Lahko jih sejemo v lončke za sadike ali kot neposredno setev na prosto. Solata ne potrebuje vedno lastne gredice;

lahko jo posadimo med sadike paradižnika, paprike ali jajčevca. Slab sosed je peteršilj.

Uživamo sveže liste. Prehranska vrednost je zelo odvisna od različnih dejavnikov, tj. sort ter razlik pri vzgoji in skladiščenju rastlin (Pušenjak, 2012).

1. 4. 5 KUMARE (Cucumis sativus)

Spadajo v skupino plodovk oz. bučnic. So plazeče enoletne rastline, ki zrastejo 1–3 metrov.

Veliko bolj zdrave so, višji pridelek dosežemo in z manj težav jih pobiramo, če jih sadimo ob opori. Sprva jih moramo na oporo ovijati sami, pozneje pa se nekako znajdejo tudi same. So ljubiteljice toplote in sonca, zato zanje izbiramo sončna in najtoplejša mesta.

Vzgajamo jih iz sadik in jih sadimo neposredno na prosto po prvem maju do začetka avgusta. Dobri sosedje so: sladka koruza, bob, čebula, drobnjak, fižol, grah, kolerabica, motovilec, peteršilj, solata, zelje, sončnice, bazilika idr. Slabi sosedje so: črna redkev in redkvica, bučke, lubenice, melone in krompir. Kumarice lahko jemo vse leto, vendar zimske kumare nimajo pol toliko koristnih snovi v sebi kakor poletne. Tudi z zmrzovanjem in s kisanjem izgubijo del koristnih snovi. Zato se jih naužijemo poleti, ko je v njih veliko vitaminov B in C, železa, kalcija in vode. Najboljši so mladi plodovi s še nedozorelimi semeni (Pušenjak, 2012).

1. 4. 6 KROMPIR (Solanum tuberosum)

Spada v skupino razhudnikovk oz. gomoljnic. Ta skupina vrtnin v tleh razvije posebne organe – gomolje. Ti se razvijejo iz stebla, ki se odebeli, rastline si v njem nabirajo rezervno hrano. Krompir je rastlina, ki potrebuje veliko hranil in ki jo sadimo v poljino, ki jo gnojimo s preperelim hlevskim gnojem ali še bolje s preperelim domačim kompostom. Zemlja mora biti dobro pripravljena, rahla in zračna. Krompir sadimo od marca do maja. Krompir pridelujemo iz gomoljev. Semenski krompir je pridelan tako, da ni okužen z virozami,

(18)

zato je tudi pridelek večji in kakovostnejši. Za zgodnejše pridelovanje krompir nakalimo v zaščitenih prostorih. Najlepše in najvitalnejše kalčke, ki bodo brez težav nadaljevali rast v mrzli spomladanski zemlji, dobimo, če krompir nakaljujemo v prostorih s temperaturo 15 °C. Prostor mora biti dovolj svetel. Dobri sosedje so: nizek stročji fižol, nizek grah, špinača, kolerabica, ohrovt, kapucinke, žametnice, ognjič, meta, sončnice idr. Slaba soseda sta paradižnik in repa. V prehrani uporabljamo gomolje. Krompirjev škrob nasprotno od pšenice in mesa pušča v telesu bazično delujoče snovi, zato je krompir dobrodošel za vzpostavljanje ravnotežja v telesu, saj pojemo preveč »kisle« hrane. Vsebnost koristnih sestavin v krompirju je v prvi meri odvisna od pridelave, kakovosti zemljišča in tudi od načina priprave. Ker je surov krompir, ki jih vsebuje največ, neokusen, poskušajmo v prehrano vključiti kar največ z lupino skuhanega ali spečenega krompirja in manj olupljenih kuhanih gomoljev, še manj pa praženega, ocvrtega krompirja, pripravljenega z veliko maščobe (Pušenjak, 2012).

1. 4. 7 JAGODE (Fragaria)

Spadajo med jagodičevje. Sadeži različnih sort jagod se razlikujejo po obliki in barvi.

Široka paleta sega od divje gozdne jagode z majhnimi plodovi do velike gojene jagode.

Barva sadeža je lahko svetlo rdeča ali temno rdeča, izredna aroma pa je skupna vsem sortam jagod (Cornus, 2014). Mesečne jagode so sorta, ki oblikujejo okrogle grmičke brez koreninske mreže. Majhne, zelo dišeče plodove lahko obiramo od junija pa vse do zmrzali. Poznamo še zgodnje, srednje zgodnje in pozne sorte ter jagodne sorte, ki obrodijo večkrat in jih obiramo vse do jeseni. Jagodna sorta florika pa je nastala s križanjem vrtnih in gozdnih jagod. Plodovi imajo čudovito in izrazito sladko aromo (Kreuter, 2013). Dobri sosedje so: solata, por, česen, špinača, fižol, redkvica; slab sosed so kapusnice (http://

www.kalia.si/sl/clanki/clanki/zelenjavni-vrt/627-dobri-in-slabi-sosedje-v-mesanih-posevkih).

(19)

2 RAZISKOVALNI CILJI, RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN METODE

2. 1 RAZISKOVALNI CILJI

y Ugotoviti, koliko otroci vedo o pridelavi rastlinske hrane in kakšne izkušnje glede tega že imajo od doma.

y Zasnovati in izvesti dejavnosti, v katerih bodo otroci aktivno in z neposredno izkušnjo spoznali pridelavo rastlinske hrane v vrtčevskem permakulturnem vrtu.

y Po izvedenem projektu ugotoviti, koliko novega znanja so otroci pridobili in kako se je spremenil njihov odnos do uživanja rastlinske hrane.

2. 2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

y Kakšen odnos do rastlinske hrane oblikujejo otroci ob vrtnarjenju?

y Kje, kdaj in ob čem otroci pridobijo znanje o izvoru rastlinske hrane in pridelavi rastlin?

y Kako vrt v vrtcu izkoristimo tudi za razvoj na drugih področjih dejavnosti?

2. 3 METODE

2. 3. 1 VZOREC

Vzorec raziskovanja so otroci iz Vrtca Kolezija, Enota Murgle. V raziskavi so sodelovali otroci iz skupine Kužki, stari 5–6 let. Skupino obiskuje 13 dečkov in 7 deklic. Anketirala sem tudi starše otrok te skupine. Vprašalnik je dobilo 20 staršev.

2. 3. 2 POSTOPEK ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV

Podatke sem zbirala z individualnimi intervjuji otrok. Najprej sem izvedla začetne intervjuje, v katerih sem raziskala njihove predhodne predstave o izvoru in pridelavi rastlinske hrane, njihovo znanje ter odnos do nje. Nato smo izvedli dejavnosti. V vrtcu smo obdelovali vrt z rastlinsko hrano. Otroci so imeli neposredno izkušnjo s pridelavo nekaterih rastlin vse od semena pa do pridelka, vključno z vsemi procesi na tej poti. Na koncu sem opravila končne intervjuje, s katerimi sem želela ugotoviti napredek otrok v poznavanju rastlinske hrane, njene pridelave in odnosa do nje.

Starši otrok so dobili anketni vprašalnik, ki je vseboval štiri vprašanja odprtega tipa. Ta so se nanašala na otrokove izkušnje z vrtom od doma in odnos staršev do vrtnarjenja v vrtcu.

Rezultate sem statistično in kvalitativno obdelala, jih prikazala v obliki tabel in grafov ter jih interpretirala.

Ob izvajanju dejavnosti sem vseskozi opazovala sodelovanje in odzive otrok, si to sproti zapisovala in dokumentirala.

(20)

3 REZULTATI Z RAZPRAVO

3. 1 OPIS DEJAVNOSTI Z ANALIZAMI

V nadaljevanju podajam cilje, potek in analize dejavnosti v vrtčevskem vrtu. Opisane dejavnosti so sledile naslednjim skupnim ciljem:

y otrok doživlja in spoznava živo naravo v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in v estetskih razsežnostih;

y otrok razvija naklonjen, spoštljiv in odgovoren odnos do žive narave;

y otrok se seznanja s pomenom samooskrbe in lokalno pridelane ekološke hrane;

y otrok se seznanja s celotnim postopkom vzgoje, pridelave in predelave hrane;

y otrok se seznanja z zdravim načinom življenja.

19.–21. 3. 2014: PRIPRAVA GREDICE Potek in analiza dejavnosti

Hišnik Marko je naredil prvo terasasto gredico. Za »kole« smo uporabili veje jelše, ki raste v vrtcu; »material« je ostal od obrezovanja dreves. Deske za ogrado smo kupili. Ko je ogradil gredico, je notranjo stran desk obložil z ostanki »gradbene čepkaste folije«, ki bo omogočila, da bo les bolje zaščiten pred neposredno vlago. Plasti so se sledile od spodaj navzgor:

y veje;

y ruša (ki jo je dobil, tako da je odkopal zgornji del hriba);

y kompost (ki je že predhodno nastajal v vrtcu dve leti).

Po tem postopku je naredil tudi drugi dve gredici. Za steze in stopnice med gredicami smo uporabili staro opeko, ki so nam jo podarili starši, in dva odpadna hloda starega igrala.

Zelenjavni vrt je v zunanjih prostorih vrtca, in to na južni strani hriba. Za ta prostor smo se odločili, ker je bil do zdaj neizkoriščen v sklopu dejavnosti za otroke in zaradi ustrezne sončne lege. Pri izdelavi/pripravi zelenjavnega vrta smo strmeli k temu, da uporabimo odpadni material, torej da recikliramo. Otroci so hišnika pri delu opazovali, vendar ne v

Slika 1: Priprava prve gredice.

(21)

vseh korakih izdelave. Smo pa z otroki pred začetkom dela na vrtu še enkrat ponovili, kako, s katerim materialom in orodjem je hišnik Marko pripravil gredice.

25. 3. 2014: OBISK SEMENARNE Potek in analiza dejavnosti

Pred začetkom projekta sem razmišljala, kako bi prišli do semen in sadik. Nekaj semen so prinesli že otroci v vrtec na lastno željo po začetnih pogovorih o tem, s čim se bomo ukvarjali v naslednjih mesecih. Za donacijo semen in sadik bi lahko prosila tudi starše in stare starše; prepričana sem, da bi se pozitivno odzvali. Odločili pa smo se za obisk semenarne in tamkajšnji nakup, ker smo dobili sredstva, namenjena za to, pa tudi želela sem, da otroci spoznajo funkcijo in namen vrtnega centra oz. semenarne. S sodelavko Gabi sva stopili v stik z vrtnim centrom Kalia na Rudniku in njihovo vodjo, s katero smo se dogovorili o terminu obiska. Pred obiskom smo se skupaj z otroki odločili, katero zelenjavo in sadje si želimo, upoštevajoč dejstvo, da potrebujemo zgodnejše pridelke, katere sadike bomo sami vzgajali in katere kupili (glede na čas, ki ga imamo na voljo). V vrtni center oz. semenarno smo se odpravili z mestnim avtobusom. Na poti do avtobusne postaje smo si ogledali nekaj vrtov, ki so jih lastniki pripravljali za pomlad; videli smo prvi kompostni kup; mimoidoči gospod, ki je bil ob svojem čebelnjaku, nam je predstavil svoje delo in pomen čebel za vrt. V semenarni nas je sprejela ga. Nada, ki nam je razložila, kdaj in zakaj obiščemo semenarno, in nas popeljala skozi vse prostore ter nam predstavila, kaj vse ponujajo. Podrobneje je predstavila oddelke z vrtnim orodjem in s pripomočki, semeni in sadikami, kmetijsko lekarno in s hoteli za žuželke. Nakupili smo tudi vse potrebno za naš vrt.

Večina otrok je prvič slišala za vrtni center oz. semenarno, le en deček je že bil tam z babico. Najbolj jih je presenetila lekarna za rastline, ker so mislili, da obstaja samo lekarna za ljudi, v kateri dobimo zdravila. Najbolj pa so jih pritegnili hoteli za žuželke, ker za to do zdaj niso še nikoli slišali. Odločili smo se, da če bo mogoče in potrebno, ga bomo tudi mi naredili s pomočjo hišnika Marka. Tudi sama sem prvič obiskala semenarno in se seznanila z njihovo ponudbo ter veliko tudi novega izvedela; gotovo se bom še vrnila.

Kupljena semena smo v vrtec prinesli sami, preostalo pa je pripeljal hišnik, saj je bilo nemogoče, da bi vse dostavili z avtobusom.

(22)

26.–28. 3.2014: SEJANJE SEMEN ZA SADIKE Potek in analiza dejavnosti

Ko smo vedeli, katere rastline bomo imeli na vrtu, smo se odločili tudi, katere sadike bomo vzgajali v vrtcu. Otrokom sva s sodelavko Gabi razložili, zakaj in kako bomo vzgajali sadike, in se nato lotili dela. Hišnik Marko je dal idejo, da sadike vzgajamo v lončkih, ki smo jih naredili iz tulcev toaletnega papirja, in tako ni treba kupovati ali zbirati plastičnih lončkov pa še naravni material je prijaznejši do okolja. Tulec smo spodaj zarezali in zapognili, tako da smo naredili dno, nato pa smo vanj nasuli zemljo; otroci so dali v zemljo po enega ali več semen (odvisno od rastline). Posejali smo kumare, bučke, žametnice (tagetes) in baziliko, majhne sadike paradižnika pa sem prinesla od doma, saj sem jih prej že sama vzgojila. Vse skupaj smo zalili in postavili na okensko polico v igralnici, v kateri so imele rastline dovolj svetlobe, otroci pa so lahko vsakodnevno spremljali spremembe.

Otroci so pri dejavnosti z zanimanjem sodelovali. Zanimiva so se jim zdela semena, ki se razlikujejo po obliki in barvi; spraševali so se, kaj bo iz njih nastalo. Pri rokovanju s semeni so se urili tudi v finomotoriki, saj so bila nekatera semena zelo drobna. Otrokom sem tudi razložila pomen žametnic, ker jih ni do zdaj nihče poznal. Žametnice imajo polži zelo

Slika 3: Sejanje semen za sadike

(23)

radi, zato jih sejemo na obrobke gredic ali v bolj oddaljen kotiček vrta, v katerem bodo polže zadrževale, da ne bodo iskale hrane med vrtninami (http://www.siol.net/trendi/dom/

vrticek/2014/04/zelene_varuhinje_vrta.aspx).

31. 3. 2014: RISANJE NAČRTA ZASADITVE Potek in analiza dejavnosti

Za načrt zasaditve smo se odločili za to, da se vnaprej pripravimo, kaj, kje in koliko želimo imeti posajenega. Osnovni načrt smo oblikovali skupaj na vrtu, s tem da sva s sodelavko Gabi otrokom tudi predstavili pomen dobrih in slabih sosedov med rastlinami, saj moramo to upoštevati pri zasaditvi. Sodelavka Gabi je med pogovorom in nizanjem idej oz. želja risala skico načrta (s seboj smo imeli stojalo, papir in flomastre). Nato smo s skupnim načrtom odšli v igralnico, v kateri je vsak otrok po spominu o slabih/dobrih sosedih oz.

svojih željah narisal svoj načrt.

Otroci so hitro usvojili pomen dobrih in slabih sosedov ter se zelo dobro vživeli v načrtovanje oz. risanje. Deklica Maša je pri skupnem načrtu opazila, da smo dali paradižnik in krompir skupaj, čeprav nista dobra soseda. To smo hitro popravili. Deklica Nina je med risanjem rekla: »Lahko bi dali žametnice tudi pri solati in brokoliju, da bodo odganjale polže od njiju.«

Nastali so zelo zanimivi in natančni načrti, s tem da so se pri risanju urili tudi v matematiki, saj so morali površino gredice razdeliti na enake in neenake dele, jih prešteti, logično razporediti prostore in rastline.

Slika 4: Risanje načrta zasaditve.

(24)

1. 4. in 2. 4. 2014: PRVA ZASADITEV NA VRTU Potek in analiza dejavnosti

Pred odhodom na vrt smo se z otroki pogovorili o vrtnarskem orodju, ki ga na splošno potrebujemo na vrtu, in o tem, kaj bomo potrebovali mi. Pripravili smo vse potrebno –

»koren« za luknje, male motike z roglji, otroške samokolnice, rokavice, zalivalki, organsko gnojilo, semena, sadike. Na vrtu smo najprej na zemljo posuli brikete naravnega gnojila (za dodatno obogatitev prsti); otroci so nato z motikami malo razrahljali zemljo in premešali gnojilo. Površino grede smo racionalno razdelili na različne dele, razporedili sadike in semena po našem načrtu in se lotili dela. S sodelavkino in z mojo pomočjo so otroci posejali semena (redkvice, korenček, rukolo, sončnice), s korenom naredili luknje za sadike (solato, jagode, brokoli, drobnjak, cinije) ter naredili rede za krompir in luknje za čebulo. Na novo posejane sadike in semena smo zalili in zemljo zastrli z odpadnim listjem (zastirka) ter na nekaterih delih (na katerih so semena) položili nekaj vej, da mačke odvrnejo od brskanja po zemlji.

Prvo konkretno delo na vrtu s takim številom otrok je bilo novo za otroke in zame pa tudi za sodelavko. Čeprav smo imeli načrt, smo se na začetku kar malo »lovili«, kako uskladiti delo, ki ga je treba narediti, in kako pri tem čim aktivneje vključiti otroke, zraven »poučevati«

in še biti pozoren na otroke, ki v tistem trenutku samo opazujejo in poslušajo. Otrok je veliko, me pa samo dve, vendar smo se sčasoma »ujeli«. Otrokom je bilo zanimivo, za nekatere je bila to prva izkušnja z zelenjavnim vrtom oz. s konkretnim stikom z zemljo. En deček je imel na začetku zavoro pri dotiku z zemljo z golimi rokami, češ da se bo umazal oz. da je zemlja nekaj umazanega. Spodbudila sem ga, da naj kar pogumno poskusi in da ni prav nič strašno.

Slika 5: Prva zasaditev na vrtu.

(25)

3. 4. 2014 in 4. 4. 2014 Potek in analiza dejavnosti

Zalili smo na novo posejane rastline na vrtu in sadike v igralnici. Z otroki smo opazili, da so iz zemlje pokukale prve redkvice.

8. 4. 2014: PRESADITEV PARADIŽNIKOV IN OPAZOVANJE SPREMEMB NA VRTU Potek in analiza dejavnosti

Z otroki smo zunaj presadili sadike paradižnikov v večje posodice oz. tulce toaletnega papirja. Do zdaj so sadike rastle v posodi iz stiropora, ki je namenjena sadikam, vendar je bilo tam že premalo prostora za optimalno rast. Ogledali smo si tudi druge sadike v igralnici, ki že pospešeno rastejo, in tudi vrt ter opazovali, kaj je novega.

Pri presaditvi paradižnikov so otroci konkretno sodelovali in opazovali. Rastlino smo si pozorno ogledali. Najzanimivejše so bile korenine, ki smo jih opazili, ko smo majhen paradižnik potegnili iz stiropora. Otroke sem opozorila, da naj bodo nežni, saj lahko rastlino hitro poškodujejo. Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj smo paradižnike presadili (rastlina potrebuje za rast več prostora). Otroci so bili presenečeni, da so iz semen tako hitro zrastle rastline. Deklica Maša je komentirala: »A veš, da nisem mislila, da to tako hitro zraste.« Ogledali smo si tudi, kaj je novega zrastlo na vrtu. Iz zemlje so pokukale špinača, čebula, redkvice. Zdelo se nam je, da so tudi rastline jagod malo večje.

Slika 6: Presaditev paradižnikov v tulce.

(26)

9. 4. 2014: SPOMLADANSKI SEMINAR MREŽE ŠOLSKIH EKOVRTOV Potek in analiza dejavnosti

Na pobudo moje mentorice smo se z vrtcem vključili v program Šolski ekovrtovi, ki nudi strokovno in informacijsko podporo vsem šolam, vrtcem, dijaškim domovom idr. v Sloveniji, ki vzpostavljajo ali negujejo svoj šolski ekovrt(iček). Inštitut za trajnostni razvoj (ITR), ki program usklajuje, članom nudi celovito strokovno podporo pri zasnovi in izvedbi šolskega ekovrta ter samem ekološkem vrtnarjenju, učni rabi šolskega ekovrta in v izobraževanju mentoric/mentorjev šolskih ekovrtov. Vse ustanove, vključene v mrežo šolskih ekovrtov, lahko sodelujejo na izobraževanjih, delavnicah in na prireditvah projekta, uporabljajo učna gradiva ter vsebine za mentorje na spletnem portalu ŠEV (http://www.

solskiekovrt.si/?page_id=76). Vključitev v mrežo šolskih ekovrtov je bila in je še vedno zelo pozitivna izkušnja. Na seminarjih imaš možnost dobiti nova znanja s področja ekološkega in permakulturnega vrtnarjenja ter vrtnarjenja v vrtcu oz. šolah, predvsem pa izkušnje drugih strokovnih delavcev z našega področja. Dobila sem konkretne informacije o tem, kaj vse se da še storiti in izboljšati, kar je odlična popotnica in spodbuda za nadaljnje delo, tako da se že veselim nadaljnjega sodelovanja z njimi in udeležbe na prihodnjih seminarjih.

10. 4. 2014: SAJENJE IN SEJANJE PETERŠILJA IN OGNJIČA Potek in analiza dejavnosti

Na vrt smo vzeli sadiko peteršilja iz lanskega leta, ki sem jo prinesla od doma, in semena ognjiča. S »korenom« (z orodjem) so otroci naredili luknje in posadili tri sadike peteršilja (eno sadiko smo razčlenili). Ob tem smo se pogovarjali, da je peteršilj začimba, kje in zakaj jo uporabljamo. Peteršilj smo tudi poskusili. Ob notranjem robu gredice smo posejali seme ognjiča, saj naj bi ta odganjal polže, ki lahko pridejo z zgornjega travnika. Opazovali smo tudi hišnika Marka pri pripravi druge gredice in ob tem ponovili, kakšna je njena sestava in zakaj sploh imamo zelenjavni vrt v obliki teras.

Otrokom peteršilj ni bil najbolj všeč, ker je zelo močnega okusa, tudi vsi ga niso želeli poskusiti. So pa sami povedali, da se peteršilj lahko da v juho. Pogovor o močnih okusih se je med otroki nadaljeval s pogovorom o čebuli in česnu.

Val: »A sta čebula in česen dobra soseda? Sprašujem zato, ker sta oba zdravilna. Različna sta pa zato, ker je čebula rdeča, česen pa bel.«

Nina: »Če v knjigi in na internetu ne bo nič pisalo, lahko pa pokličemo v semenarno in vprašamo, če pa tam ne bodo vedeli, pa lahko vprašamo koga drugega.«

Beki: »Boljše, da česna in čebule ne damo skupaj, ker ne vemo, če sta dobra ali slaba soseda«.

Ko smo opazovali hišnika Marka pri delu, je deček David komentiral: »V to gredico lahko posadimo samo rože, da bo cvetoče in lepo.«

(27)

11. 4. 2014

Potek in analiza dejavnosti

Obiskala nas je študentka krajinske arhitekture Katja, ki dela magistrsko nalogo s področja hortikulture v vrtcih. Predstavila sem ji naš projekt, cilje, delo itn. Dogovorili sva se za sodelovanje, ker si želi povezati z vrtci, ki vrtnarijo, saj potrebuje podatke za svojo raziskavo.

18. 4. 2014

Ob pogledu na našo čebulo smo posumili, da nam je čebulo napadla čebulna muha.

Deklica Neja je vprašala: »Kako pa muha naredi bele pikice na čebuli?« Odgovora na to vprašanje s sodelavko Gabi nisva poznali, sva pa dejali, da se bova pozanimali. Natrgali smo še nekaj drobnjaka, ki smo ga narezali in pri kosilu dali v juho.

Slika 7: Sajenje peteršilja in sejanje ognjiča.

(28)

24. 4. 2014

Sadike paradižnika smo presadili še v malo večje posodice, saj se nam je zdelo, da imajo ponovno premalo prostora za rast (postopek dela je bil enak kot pri prvi presaditvi). Deček David še pravi: »Čebula in česen sta dobra soseda, sem vprašal babi.«

25. 4. 2014

Odpravili smo se na vrt. Našli smo nekaj polžev in jih odstranili, populili plevel in ga pustili na zemlji za zastirko. Opazili smo, da so iz zmelje pokukali ognjič, krompir, korenček in sončnice, žametnice pa so nam pojedli polži in močno obgrizli en brokoli. Veseli smo bili, Slika 8: Juho smo začinili z drobnjakom iz vrta.

Slika 9: Presaditev sadik paradižnika v večje posodice (levo). Sadike na okenski polici v igralnici (desno).

(29)

ker smo pobrali prvi pridelek – rukolo. Večina otrok te rastline/začimbe še ni poznala, razen deček Nuš je omenil, da jo jedel na pici. Rukolo smo porezali, jo vonjali in jo zmešali med solato ter jo pojedli za kosilo. Nekaterim otrokom je bila zelo všeč, malo je pekla, vendar lepo dišala. Nekaj otrok (4) je ni želelo poskusiti. Notranje sadike smo zalili in jih iz igralnice premaknili v garderobo, na senčno stran, da ne bo popoldanske pripeke in da ne bi ovenele, saj bo med prvomajskimi počitnicami enota vrtca zaprta.

5. 5. 2014

Opazili smo, da so med počitnicami zrastli krompir, čebula, špinača, rukola in redkvice.

Poskusili smo tudi prvo redkvico, vendar še ni bila dovolj zrela. Pobrali smo tudi nekaj polžev, ki so nam popolnoma obgrizli dve solati in delno en brokoli. Hišnik Marko nam je svetoval, da proti polžem naredimo zastirko iz bezgovih listov, saj naj bi njihov vonj odganjal polže. Populili smo tudi nekaj plevela. Sadike so čez počitnice kar precej zrasle.

Slika 10: Rukola v solati iz našega vrta.

Slika 11: Pobiranje polžev (levo). Zalivanje sadik (desno).

(30)

6. 5. 2014: NABIRANJE BEZGOVIH LISTOV ZA ZASTIRKO PROTI POLŽEM Potek in analiza dejavnosti

Z otroki smo se odpravili na sprehod v okolico vrtca z namenom, da najdemo bezgov grm in naberemo bezgove liste, ker naj bi njihov vonj odganjal polže. Ko smo le našli grm in nabrali liste, smo šli skupaj na vrt in položili nabrano za zastirko. Z otroki smo se tudi pogovorili, zakaj smo to storili. Prehodili smo kar nekaj poti, preden smo v bližini vrtca našli velik bezgov grm. Otroci so pridno trgali liste, saj sem jih prej opozorila, da trgamo samo liste in ne celih vej. Otroke sva s sodelavko nagovorili, da naj gredo tudi s starši na sprehod, da naberejo bezgove liste in jih prinesejo v vrtec.

7. 5. 2014

Deklica Maša je prinesla v vrtec vrečko bezgovih listov, ki jih je z očetom nabrala dan prej. Skupaj smo šli na vrt in jih položili za zastirko. Na vrtu smo pobrali prve redkvice in jih pojedli za dopoldansko malico. Populili smo plevel, pobrali polže in pogledali, kako kaj raste.

Redkvic niso želeli poskusiti vsi otroci. K pokušanju sem jih spodbujala, vendar ne silila.

Otroci, ki so jih pojedli, so menili, da malo pečejo. Deklica Nina je komentirala: »Redkvice so dobre, če te bolijo ušesa; moj dedi si jih je enkrat dal v ušesa.« Na vrtu smo spet našli nekaj polžev in ugotovili, da bezgovi listi ne pomagajo najbolje. Ob tem je ponovno komentirala deklica Nina: »Bom vprašala naše sosede, ki so dobri vrtnarji, kaj lahko še naredimo proti polžem.« Ob ogledu rastlin smo ugotovili, da nam bolj slabo rasteta peteršilj in korenček, ki je čisto majhen in ki ga je zelo malo pokukalo ven. Mogoče so nam ga pojedli polži. Nina: »Peteršilj lahko napade peteršiljeva muha pa tudi polži ga lahko pojejo, to mi je povedal dedi.«

Slika 12: Nabiranje bezgovih listov za zastirko (levo). Ogrižena solata od polžev (desno).

(31)

8. 5. 2014

Otroci so dali zjutraj spodbudo, da gremo na vrt pogledat, če je kaj polžev; ponovno smo jih našli. Zanimivo je, da otroci zelo radi in brez težav pobirajo polže. Deklica Nina je komentirala: »Sosedi so mi rekli, da pomagajo proti polžem jajčne lupine, ker polže praskajo, ko lezejo, pa še smrdijo, če jih ne umijemo.« Ker smo opazili, da je rukola že dovolj velika, smo jo obrezali in jo pri kosilu pojedli v solati. Deček Aleks je prinesel v vrtec bezgove liste, ki jih je nabral dan prej. Nesli smo jih na vrt. Otroci so zalili sadike in vprašali, kdaj jih bomo presadili na vrt. Povedala sem, da jih bomo posadili na vrt po 15. 5., in tudi razložila, zakaj takrat (višja temperatura zraka in zemlje). Velikokrat sem tudi opazila, da se otroci med seboj pogosto pogovarjajo o vrtu. Hišnik Marko je prinesel iz bara v Murgle centru veliko kavne usedline, saj menda pomaga proti polžem, če razredčeno z vodo poliješ po rastlinah. Dejali smo, da bomo poskusili.

9. 5. 2014

Naredili smo mešanico iz kavne usedline – 10 : 1. Približno v tem sorazmerju smo dali v zalivalko, polno vode, nekaj kavne usedline, premešali in polili po zelenjavi, ki je najprivlačnejša za polže.

Slika 12: Prve redkvice (levo). Pobiranje polžev (desno).

(32)

12. 5. 2014

V vrtec sem prinesla bezgove liste, ki sem jih nabrala dan prej. Položili smo jih za zastirko, čeprav je še veliko polžev, vendar najbrž vsaj malo pomaga, da jih je manj. Z otroki smo opazili, da so bučke prvič zacvetele. Obrezali smo rukolo in populili redkvice ter oboje zmešali med zeleno solato, ki je bila danes za kosilo. Deček Val je vprašal: »Zakaj so bile tiste redkvice, ki si nam jih pokazala (pri intervjujih), tako velike, te z vrta so pa manjše?«

Ob tem sem otrokom podrobneje razložila, kakšno je ekološko in neekološko vrtnarjenje.

Deklica Nina: »So pa zato bolj zdrave, tudi če niso tako lepe, ker niso špricane.«

Slika 13: Zalivanje vrtnin z mešanico kavne usedline proti polžem (levo).

Slika 14: Cvetoče bučke (levo zgoraj), zastirka iz bezgovi listov (levo spodaj) in solata z rukolo in redkvicami (desno) iz našega vrta.

(33)

13. 5. 2014

Deževalo je. Deklica Nataša: »A bi šla lahko polže pobrat? Danes jih je sigurno veliko, ker je deževno.«

14. 5. 2014

Kupili smo še zemljo in dodatne sadike jagod. Na vrtu smo pobrali polže ter rastline polili z mešanico vode in kavne usedline.

15. 5. 2014: PRESADITEV SADIK IZ IGRALNICE NA VRT Potek in analiza dejavnosti

Prišel je ugoden čas za presaditev sadik iz igralnice na vrt. Z otroki smo najprej pripravili teren, torej pobrali odvečno kamenje, ki smo ga našli na površju zemlje. Nato smo z motikami narahlo prekopali zemljo in jo pripravili za posaditev. Posadili smo bučke, kumare, paradižnik in baziliko. Hkrati smo še presadili na ustreznejše mesto dve rukoli in eno sončnico, ki so se same zasejale drugje. Posejali smo tudi grah in solato berivko.

Označili smo tudi prostor, na katerem smo v naslednjih dneh posadili še dodatnih 10 sadik zgodnjih jagod, in zalili na novo posajene rastline. Pogledali smo, kako rastejo preostale vrtnine.

Otroke je delo zanimalo, a hkrati so bili zelo nestrpni in nemirni. Menim, da je bilo to zato, ker je v skupini preveliko število otrok za normalno umirjeno delo. Tokrat nisva imeli možnosti, da bi se razdelili v skupine, sva pa delo organizirali tako, da je vsak otrok nekaj naredil. Zanimali so se tudi za polže in jih nekaj pobrali, deževnike pa so iskali naokrog in jih prenašali na gredice, da bodo čim bolje zrahljali zemljo.

Slika 15: Presaditev sadik iz igralnice na vrt.

(34)

16. 5. 2014

Danes smo posadili še dodatne sadike jagod in žametnice, ki bodo privabljale polže in jih s tem odvrnile od zelenjave, ki jo imajo radi. Otrokom sem razložila razliko med dvema sortama jagod (zgodnje in pozne oz. mesečne – oboje imamo posajene). Pogledali smo tudi za polže. Na koncu smo raztrosili še zdrobljene jajčne lupine, ki so jih skrbno zbirale naše kuharice. Lupine naj bi motile polže pri lazenju.

Pri tokratnih aktivnostih so otroci dobro sodelovali, bili so bolj potrpežljivi in delo je lepše potekalo. Pomagala nam je tudi študentka predšolske vzgoje iz Kitajske, ki hospitira v našem vrtcu z namenom, da se seznani s sistemom oz. z delom v slovenskih vrtcih. Nad našim delom v okviru projekta je bila navdušena. Prav tako so bili navdušeni otroci, ki so staršem ponosno poročali o delu na vrtu.

19.–23. 5. 2014

V tem tednu smo bili z otroki na letovanju v Pacugu, tako da sta za vrt medtem skrbela sodelavka Nina in hišnik Marko. Nina je vsako jutro zalivala sadike, saj so bile precej visoke temperature, Marko pa je iz stare opeke naredil stopnice in uredil dostop do vrta.

Slika 16: Zalivanje novih sadik (levo zgoraj), posipanje jajčnih lupin proti polžem (desno zgoraj) in izgled gredic po dveh mesecih (spodaj).

(35)

26. 5. 2014

Pogledali smo, kaj novega se je zgodilo na vrtu, medtem ko smo bili na letovanju. Nad boljšim dostopom do gredic in stopnicami smo bili navdušeni in hvaležni hišniku Marku za ves vložen trud. Opazili smo, da sadike bučk in kumar slabo rastejo, rumenijo in se sušijo. Vidno so bile tudi pogrizene od polžev.

27. 5. 2014

Prvič smo porezali špinačo in jo pozneje nesli kuharicam, da so pripravile špinačo v omaki za kosilo. Populili smo vse redkvice in jih popoldne pojedli za malico. Pogledali smo, kako rastejo preostale rastline: obe sorti jagod sta začeli cveteti, našli smo že nekaj zrelih jagod in te smo takoj pojedli; rukolo, ki smo jo namenoma pustili, je zacvetela – opazovali smo njen rumeni cvet; drobnjak je iz cvetov že naredil semena, ki smo jih pobrali in jih shranili za naslednje leto; opazili smo, da je zrastel ognjič; žametnice so bolj majhne oz. jih skoraj ni; sklepamo, da so jih pojedli polži; brokoli je naredil glavo; krompir je zelo velik in lep;

iz zemlje je pokukal grah; korenje je zraslo; čebula je zrasla, a hkrati smo posumili, da jo je napadla čebulna muha.

Pri rezanju špinače je deklica Nataša vprašala: »Kako pa iz teh zelenih listov nastane omaka, ki jo jemo?« S sodelavko Gabi sva otrokom razložili, kako pripravimo špinačo. Špinača v omaki, ki so jo pripravile kuharice, je bila božanska. Vsi otroci so jo jedli in pravili, da je Slika 17: Dograditev dostopa in stopnic do vrta.

(36)

boljša kot tista, ki jo običajno jemo v vrtcu. Poskusil in pohvalil jo tudi deček Anže, ki jo običajno nikoli ne je. Z otroki smo se še pogovarjali, kako fino je to, da za kosilo lahko jemo špinačo, ki smo jo sami pridelali. Maša: »Ja! Pa še špricana ni!«

Slika 18: Pobiranje pridelkov z vrta in čiščenje le-teh.

Slika 19: Kuharice so nam za kosilo skuhale špinačo v omaki iz našega vrta.

(37)

29. 5. 2014

Porezali smo solato in rukolo ter oboje pojedli za kosilo. Pobrali smo polže, potrosili jajčne lupine in položili bezgove liste, ki jih je v vrtec prinesel deček Luka. Opazili smo, da nam polži jedo tudi brokoli. Upamo, da jih bodo lupine in listi vsaj malo odgnali. Populili smo tudi nekaj plevela in ga pustili na zemlji za zastirko.

Večini otrok je bila solata z rukolo zelo všeč, vendar je niso želeli poskusiti vsi. Otroke sem spodbujala, vendar jih nisem silila. Mama dečka Anžeta (OPP – otrok s posebnimi problemi, v tem primeru z lažjim zaostankom v razvoju) mi je povedala, kako Anže navdušeno pripoveduje o vrtu in pomaga babici na vrtu, da kar ne more verjeti, kako ga je to navdušilo.

30. 5. 2014

Z otroki smo opazili, da nam dve sadiki bučk in kumar zelo slabo rasteta. Polži so ju tako močno obgrizli, da so že zelo šibke in dvomimo, da se bodo opomogle. Sodelavka, ki se ukvarja z vzgojo sadik, nam je podarila dve sadiki bučk in kumar, ki jih smo jih zamenjali za naše. Položili smo še bezgove liste, ki sem jih nabrala prejšnji večer.

Večer prej sem šla na vrt, da poberem polže, saj si jih največ prikaže na površje ob večernih urah. Našla in odstranila sem 25 polžev.

2. 6. 2014

Opazili smo, da nam štiri sadike paradižnikov slabo rastejo, zato smo jih zamenjali s sadikami, ki smo jih še imeli v igralnici in ki so bile močnejše. Brokoli je lep in močen, in to kljub polžem; špinača ponovno raste; bučka je prvič zacvetela; peteršilj lepše raste.

Pobrali smo nekaj jagod, jih pojedli in natrgali drobnjak za v juho, ki ga otroci zelo radi jedo.

Slika 20: Solata in rukola iz našega vrta.

(38)

3. 6. 2014

Solato berivko smo pokrili s kopreno, ker nam semena jejo ptiči. Zjutraj smo jo še zalili.

Večer prej sem nabrala 28 polžev.

4. 6. 2014

Zjutraj so šli otroci s sodelavko Gabi na vrt in pobrali več kot deset polžev. Najbolj so nam obgrizli brokoli in kumare. Ugotovili smo, da vsi ukrepi, ki smo jih uporabili v boju proti polžem, nič ne pomagajo oz. pomagajo bolj malo. Otroci so predlagali, da nastavimo pasti, in sicer posode s pivom, saj naj bi vonj piva polže privabljal, potem pa bi se polži v pivu utopili. Ponovno smo posuli jajčne lupine.

5. 6. 2014

Odpravili smo se na sprehod v bližnjo okolico, da bi nabrali koprive. Kar nekaj časa smo hodili naokrog, da smo našli območje, poraslo s koprivami. S seboj smo imeli rokavice in vedra. Vsak otrok je z najino pomočjo pulil koprive. V bližini smo nabrali tudi bezgove liste, ki smo jih pozneje položili na vrt. Po prihodu v vrtec smo v vedri nalili vodo in vanju dali koprive. Eno vedro bomo pustili stati en dan za brozgo oz. škropivo proti ušem, drugo vedro pa bomo pustili stati več dni za prevrelko oz. gnojilo. Vedri smo postavili na sonce.

Slika 21: Nabiranje kopriv (levo zgoraj), nabiranje bezgovih listov (levo spodaj) in namakanje kopriv (desno).

(39)

Otrokom je bilo puljenje kopriv zelo zanimivo, ker poznajo koprive kot nekaj, česar se ni dobro dotikati, saj pustijo na koži pekoč občutek. Kljub temu so vsi otroci z rokavicami poprijeli za delo. S sodelavko Gabi sva jim pokazali, kako se lahko dotakneš listov koprive, ne da se opečeš. Nekaj otrok je poskusilo, da bi se prepričalo ob svoji izkušnji. Popoldne smo odnesli vedri na sonce, pri čemer nam je pomagal oče deklice Pie, ki je ravno takrat prišel v vrtec. V času, ko smo bili na vrtu, sta prišla še Lukova babi in dedi. Vsi so bili zelo navdušeni nad našim dozdajšnjim delom.

6. 6. 2014

Precedili smo koprive, ki so bile namočene en dan. Nastala je brozga, s katero smo poškropili rastline proti ušem, in sicer v večernih urah, saj moramo škropiti, ko se rastline ohladijo.

9. 6. 2014

Današnji dnevi so bolj vroči, tako da smo rastline zjutraj zalili. Populili smo nekaj plevela, pobrali jagode in porezali brokoli, ki smo ga odnesli kuharicam, da bodo skuhale brokolijevo juho.

Opazili smo, da so na sončnicah uši in da paradižniki rumenijo; iz tega smo sklepali, da jim primanjkuje hranil. Z otroki smo pogledali, kaj se je zgodilo s koprivami, ki so bile namočene pet dni. Prevrelka je temno zelene barve in ima močen vonj. Koprive smo pobrali ven, gnojilo pa prelili v zalivalke. V večernih urah sem zalila s prevrelko paradižnik, kumare, bučke in jagode.

Te rastline potrebujejo največ hranil. Z brozgo pa sem poškropila rastline proti ušem in za večjo vitalnost.

Slika 22: Brokoli (levo) in obisk staršev (desno).

Slika 23: Namočene koprive za prevrelko.

(40)

11. 6. 2014

Z mestnim avtobusom smo se odpravili do Vrtca Šentvid, Enote Mravljinček. Tam nas je sprejela ga. Helena Pugelj, ki je ena izmed mentoric njihovega ekovrta. Z njo sem se tudi dogovorila za obisk. Popeljala nas je skozi vrtec, povedala nekaj osnovnih podatkov in značilnosti, popeljala skozi veliko telovadnico, v kateri so pozneje otroci imeli vodeno Slika 24: Glava brokolija (levo) in brokolijeva juha za kosilo (desno).

Slika 25: Vrt v vrtcu Šentvid (zgoraj), risanje vrta in kosilo iz njihovih pridelkov (desno spodaj).

(41)

gibalno uro, in seveda razkazala njihov vrt. Z otroki smo si pogledali, katere vrtnine imajo posajene, koliko je že pridelkov, kje imajo zbiralnik deževnice in kompostnik, kdo vse skrbi za vrt itn. Otroci so se prosto gibali po vrtu, si ga ogledovali ter si postregli z jagodami, malinami in z ribezom. Medtem smo se vzgojitelji pogovarjali o njihovih začetkih vrta – kako so začeli, kdo jim je pomagal, kako so glede dela na vrtu dogovorjeni med vsemi oddelki itn. Otroci so se medtem še igrali na igrišču in v indijanski vasi, telovadili v telovadnici, risali z ogljem motive na zelenjavnem vrtu, se igrali z vodo itn. Za konec so nas povabili še na kosilo z dobrotami izključno z njihovega vrta. Obisk je bil več kot uspešen. Otroci, sodelavki in jaz smo pridobili izkušnjo z vrtcem in vrtom, ki ni naš, kar je bilo zelo dobrodošlo za pridobitev novih izkušenj, metod dela, idej in spodbud za nadaljnje delo pa tudi potrditev, da smo tudi mi na pravi poti. Otroci so bili najbolj navdušeni nad obilico jagod in malin, ki so jih lahko pojedli. Za povabilo, sprejem in za pogostitev smo bili zelo hvaležni.

13. 6. 2014

Izkopali smo nekaj krompirja in ga dali kuharicam, da ga skuhajo za kosilo (ta dan je bil na jedilniku kuhan krompir). Prav tako smo porezali špinačo, ki so jo kuharice pripravile za kosilo. Nabrali smo peteršilj (za krompir) in drobnjak (za juho). Pobrali in pojedli smo tudi nekaj jagod. Za zastirko smo položili seno, ki je nastalo iz pokošene trave na našem igrišču. Ob tem sem tudi otrokom razložila, kaj je zastirka in za kaj jo uporabimo. Krompir

Slika 26: Pobiranje mladega krompirja, peteršilja in drobnjaka (zgoraj levo in desno). Zastirka iz sena (levo spodaj) in krompir ter špinača iz našega vrta za kosilo (desno spodaj).

(42)

smo pobrali tako zgodaj, da so lahko vsi otroci sodelovali pri tem opravku, saj v poznejših poletnih mesecih večine otrok ne bo v vrtcu.

16. 6. 2014

Porezali smo rukolo za solato, pobrali jagode, iz cvetov drobnjaka pa osuli semena. Zelo dobro rastejo bučke, kumare in grah.

24. 6. 2014

Otrokom sem pokazala zalistnike pri paradižniku in jim razložila, zakaj jih moramo odstranjevati. Zalistnike smo potrgali in dali med rukolo, saj pomagajo odganjati bolhača.

To je majhen in črn 2-milimetrski hrošček, ki sesa liste. Ko se vrtnini približamo, odskoči.

Najpogosteje ogroža črno redkev, kolerabo, rukolo, hren, ohrovt, redkvice, zelje itn.

Prepoznamo ga tako, da na listih rastlin opazimo drobne luknjice (http://www.naredivrt.

si/si/vrtnarjenje/bolezni-in-skodljivci/skodljivci/Bolhaci?catId=398).

Videli smo, da bučke in kumare zelo dobro rastejo; pri bučkah je že nastal prvi plod. Ob tem smo še enkrat ponovili o moških in ženskih cvetovih, kateri obrodijo itn. Grah ima že plodove, vendar se morajo še odebeliti.

Slika 27: Jagode (levo zgoraj), korenje (levo sredina in spodaj) in semena drobnjaka (desno).