UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
PETER DEVČIĆ
LJUBLJANA 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE
DIGITALNA KOLAŽNA FOTOGRAFIJA V INTERAKCIJI S SLIKARSTVOM
DIPLOMSKO DELO
PETER DEVČIĆ
LJUBLJANA, januar 2021
UNIVERSITY OF LJUBLJANA
FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAPHIC ARTS AND DESIGN
DIGITAL COLLAGE PHOTOGRAPHY IN INTERACTION WITH PAINTING
DIPLOMA THESIS
PETER DEVČIĆ
LJUBLJANA, January 2021
PODATKI O DIPLOMSKEM DELU Število listov: 57
Število strani: 45 Število slik: 49
Število lit. in drugih virov: 29 Število prilog: 0
Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) Grafična in medijska tehnika
Komisija za zagovor diplomskega dela:
Predsednik: doc. dr. Klemen Možina Mentorica: prof. mag. Marjetka Godler Članica: prof. dr. Deja Muck
Ljubljana, ____________________
i ZAHVALA
Diplomsko nalogo posvečam predvsem svoji družini, ki me je spodbujala, podpirala in verjela vame. Posebej bi se rad zahvalil svoji mami in očetu, ki sta mi ves čas stala ob strani in mi študij tudi omogočila. Iskreno bi se rad zahvalil tudi Baki in Dedi, ki sta me ves študij podpirala ter mi pomagala moralno in materialno. Izpostavil bi tudi svojo življenjsko sopotnico Aleksijo, ki me je še posebej na koncu študija spodbujala, da dam vse od sebe, in mi s tem grenila dneve, večere in noči. Zahvala gre tudi otrokoma, Anais in novorojeni Kiari, ki sta me pri delu budno spremljali in mi bili v veliko motivacijo in inspiracijo. Hvala mag. Astrid Švara za ves trud pri lektoriranju ter mentorici prof.
mag. Marjetki Godler za vso strokovno podporo in usmerjanje. Nazadnje pa gre zahvala tudi vsem predavateljem NTF-ja, ki so me s strastjo spremljali skozi študij in me intelektualno usmerjali.
ii IZVLEČEK
V diplomskem delu je bil preučen koncept digitalne kolažne fotografije v interakciji s slikarstvom, torej kolaž, njegov nastanek, razvoj skozi zgodovino umetnosti in njegova računalniška aplikacija skozi digitalizacijo slik. Iz raziskave je razvidno, da se je tehnika kolaža razvila iz kubizma, njena iznajditelja pa sta bila Pablo Picasso in Georges Braque. Kasneje, leta 1990, pa je Adobe razvil programsko opremo Photoshop in ji leta 1994, v svoji tretji verziji (3.0 ver), implementiral možnost uporabe plasti, katero dan danes smatramo kot sodobno opcijo kolaža. Empirični del je bil opravljen v fotografskem studiu in je zajemal uporabo digitalnih zrcalnorefleksnih fotoaparatov, različnih objektivov, svetil, ozadij, stojal in ostale studijske opreme. Prav tako so bili angažirani stilisti, vizažisti in frizerji, ki so fotomodele ustrezno pripravili na fotografiranje. V nadaljnjem postopku postprodukcije je bila uporabljena programska oprema za rastrsko obdelavo digitalnih slik, in sicer Adobe Lightroom 5.5 in Adobe Photoshop CC. Pri risanju na fotografije pa je bila uporabljena grafična tablica Wacom.
Po izdelavi celotnega opusa je bila opravljena morfološka in ikonografska analiza del.
Na koncu so bile slike natisnjene na platna in ustrezno uokvirjene.
Ključne besede: kolaž, zgodovina umetnosti, fotografija, fotografski studio, rastrska obdelava digitalnih slik
iii ABSTRACT
In the diploma thesis the concept of digital collage photography in interaction with painting has been researched. Therefore, collage, its origin, evolution throughout history of art and its computer application through image digitalisation. The research has shown, that the collage technique has been developed from Cubism, its inventors were Pablo Picasso and Georges Braque. Later on, in 1990, Adobe has developed a software named Photoshop and furthermore in 1994 in the third version (3.0 ver) of the software the possibility of using layers was implemented, which is nowadays considered as a contemporary alternative of the collage technique. For the empirical part, the work was done in the photographic studio, which included using digital single- lens reflect cameras, different kinds of lenses, lightnings, wallpapers, tripods and many other studio equipment. For the photo shooting, stylists, make-up artists and hair- stylists were engaged for the appropriate preparation of, photo models. In the follow- up post-production procedure, raster image processing software was applied using Adobe Lightroom 5.5 and Adobe Photoshop CC. Wacom tablet has been used for images painting. After the opus has been completed, morphologic and iconographic analysis were made and the images were printed on canvas and put in appropriate frames.
Key words: collage, history of art, photography, photography studio, digital raster image processing
iv VSEBINSKO KAZALO
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 UVOD V KOLAŽ ... 2
2.2 KOLAŽ KOT KONCEPT ... 3
2.3 FOTOMONTAŽA ... 3
2.4 ADOBE PHOTOSHOP ... 4
2.5 IZNAJDBA PLASTI ... 5
2.6 PLASTI (ang. Layers) ... 5
2.7 RAZLIČNE VRSTE PLASTI ... 6
2.8 MASKE (ang. Masks) ... 7
2.9 ČOPIČI (ang. Brushes) ... 7
2.10 POMEN PHOTOSHOPA ZA RAZVOJ DIGITALNEGA KOLAŽA ... 8
3 EKSPERIMENTALNI DEL ... 9
3.1 METODA DELA ... 9
3.2 UPORABLJENA STROJNA IN PROGRAMSKA OPREMA ... 10
3.3 DIGITALNA KOLAŽNA FOTOGRAFIJA V INTERAKCIJI S SLIKARSTVOM . 10 3.3.1 Sfumato ... 10
3.3.2 Spletični ... 13
3.3.3 Dekle z liziko ... 16
3.3.4 Poklon mami ... 19
3.3.5 Flora ... 20
3.4 DIGITALNA KOLAŽNA FOTOGRAFIJA V INTERAKCIJI S SLIKARSTVOM; NADREALIZEM ... 22
3.4.1 Anatomija je usoda ... 22
3.4.2 Interpretacija sanj ... 25
3.4.3 Štirje angeli Razodetja ... 28
3.4.4 Sanje so kraljeva pot do nezavednega ... 30
3.4.5 Prisha Alfirev I ... 31
3.4.6 Prisha AlfirevII ... 32
4 REZULTATI Z RAZPRAVO ... 33
4.1 SFUMATO, KUBIZEM IN FUTURIZEM ... 33
4.1.1 Spletični ... 34
v 4.1.2 Dekle z liziko ... 35 4.1.3 Poklon mami ... 36 4.1.4 Flora ... 37 4.2 DIGITALNA KOLAŽNA FOTOGRAFIJA V INTERAKCIJI S SLIKARSTVOM 38 4.2.1 Prisha Alfirev I in II ... 40 5 ZAKLJUČKI ... 41 6 LITERATURNI VIRI ... 42
vi SEZNAM SLIK
Slika 1: Sfumato ... 11
Slika 2: Začetni koraki digitalne izdelave kolaža ... 12
Slika 3: Nadaljnji koraki (dodajanje maske in meglic oz. dima) ... 12
Slika 4: Spletični ... 14
Slika 5: Izvirna (neobdelana) slika, Spletični ... 14
Slika 6: Prvi korak postopka postprodukcije (v programu Adobe Photoshop CC): s pomočjo orodja magnetic lasso označena površina ohranjene slike, po tem pa še zmehčan rob rezanja s funkcijo »refine edge« in »feather« ... 15
Slika 7: Nadaljnja obdelava slike: v ozadju dodan gradient in prek njega s čopičem (Photoshop brush) narisan dim, na koncu pa dodana še rokopisna tipografija, in sicer citat iz Freudove Interpretacije sanj ... 15
Slika 8: Dekle z liziko ... 17
Slika 9: Postopek izdelave v programu Adobe photoshop: rotiranje, rezanje, maskiranje in dodajanje dima s pomočjo čopiča in plasti, narisana z orodjem »Liquify« ... 17
Slika 10: Nadaljnji postopek: združevanje plasti in mask ter njihova interaktivnost ... 18
Slika 11: Nadaljnji postopek: dodajanje gradienta in kasneje okvirja ter rokopisne tipografije (citat iz S. Freudovega dela Interpretacija sanj) ... 18
Slika 12: Poklon mami ... 19
Slika 13: Flora ... 20
Slika 14: Postopek izdelave digitalnega kolaža (prvi korak, rezanje). ... 21
Slika 15: Nadaljnji postopek izdelave digitalnega kolaža (uporaba orodja »Liquify«) 21 Slika 16: Anatomija je usoda ... 24
Slika 17: Interpretacija sanj ... 26
vii
Slika 18: Postopek izdelave (rezanje v Photoshopu) ... 27
Slika 19: Postopek izdelave (delo s čopiči) ... 27
Slika 20: Postopek izdelave (orodje Liquify) ... 28
Slika 21: Štirje angeli Razodetja ... 29
Slika 22: Sanje so kraljeva pot do nezavednega (S. Freud, The interpretation of dreams: Dreams are the royal road to the unconscious) ... 30
Slika 23: Prisha Alfirev I ... 31
Slika 24: Prisha Alfirev II ... 32
Slika 25: Sfumato ... 33
Slika 26: Leonardo da Vinci, Mona Lisa, ok. 1503, olje na les, 77 × 53 cm, Louvre, Pariz ... 33
Slika 27: Leonardo da Vinci, Žena s skuštranimi lasmi, ok. 1505–1508, olje, orehova barva in grafit na les, 24,6 × 21 cm, Galleria Nazionale di Parma ... 33
Slika 28: Rembrandt Harmenszoon van Rijn, Saskija z rožo (detajl), ok. 1641, olje na les, 99 × 83 cm, Gemäldegalerie, Dresden ... 34
Slika 29: Spletični ... 34
Slika 30: Diego Velázquez, Las Meninas (detajl), ok. 1656, olje na platno 318 × 276 cm, Museo del Prado, Madrid ... 34
Slika 31: Dekle z liziko ... 35
Slika 32: Jan Vermeer van Delft, Dekle z bisernim uhanom (detajl), ok. 1665, olje na platno, 46,5 × 40 cm, Mauritshuis, Haag ... 35
Slika 33: Botticelli Sandro, Primavera (detajl), ok. 1482, 203 × 314 cm, tempera na panel, Galleria degli Uffizi, Firence ... 35
Slika 34: Poklon mami ... 36
Slika 35: Tato (Guglielmo Sansoni), Weights and Measures (detajl) ... 36
Slika 36: Ralph Nevins, Timeslice: An imagery of time (detajl) ... 36
Slika 37: Flora ... 37
Slika 38: Mersad Berber, Girl and horse, 2004, olje na platno, 30,5 × 40,8 cm, Christie's, London ... 37
Slika 39: Anatomija je usoda ... 38
Slika 40: Anatomija je usoda (detajl) ... 38
Slika 41: Interpretacija sanj ... 38
viii
Slika 42: Štirje angeli Razodetja ... 39
Slika 43: Sanje so kraljeva pot do nezavednega (detajl) ... 39
Slika 44: Salvador Dalí, Vztrajnost spomina, 1931, olje na platno, 24 × 33 cm, Museum of Modern Art, New York City ... 39
Slika 45: Salvador Dalí, Skušnjave sv. Antona, 1946, olje na platno, 89 × 119 cm, Royal Museums of Fine Arts of Belgium, Belgija ... 39
Slika 46: Prisha Alfirev I ... 40
Slika 47: Prisha Alfirev II ... 40
Slika 48: Lindsay Adler, Painting_0032 (detajl) ... 40
Slika 49: Jarek Kubicki, 60562 (detajl) ... 40
1 1 UVOD
Cilj diplomskega dela je bil raziskati pojem kolaža, njegov vpliv na sodobno umetnost (digitalno kolažno fotografijo v povezavi s slikarstvom), koncept kolaža kot esence ter samega temelja in izvora vsakega umetniškega dela oziroma njegovega ustvarjanja.
Predpostavljamo, da umetnik ob ustvarjanju umetniškega dela jemlje elemente iz različnih virov (videno, slišano, občuteno, domišljija …), ter jih tako kot fizični kolaž sestavlja skupaj v celoto. Sprva na kognitivni oziroma imaginativni bazi, za tem pa še fizično. Ta pristop ni omejen le na določeno področje umetnosti, ampak je prisoten oz.
v interakciji tudi z nekaterimi drugimi področji znanosti in umetnosti (kot so: literatura, psihologija in filozofija) (Zejing, 2012). V eksperimentalnem delu je koncept digitalne kolažne fotografije postavljen v prakso. V fotografskem studiu je bila posneta serija fotografij, ki je kasneje v postprodukciji (Adobe Lightroom, Adobe Photoshop) tudi manipulirana, s pomočjo mask in plasti ter ostalih orodij pa narejen digitalni kolaž. V tem delu diplomske naloge je vključeno tudi slikovno gradivo (potek dela, končni izdelek ipd.). V prakso je bil postavljen celoten proces zamišljanja in ustvarjanja umetnosti, ki temelji na konceptu kolaža, saj vsebuje in povezuje elemente fotografije, fotomontaže, konvencionalnih slikarskih tehnik, stilov klasičnega, renesančnega in surrealističnega slikarstva, fragmente iz literature, glasbe, mitologije, psihologije in filozofije. Vse to pa združi v eklektično, samosvojo ter prenovljeno in redefinirano originalno umetnost, kateri je narejena tudi morfološka in ikonografska analiza, podrobneje predstavljena v zaključku eksperimentalnega dela. Kot motiv je vzet ženski portret (reprezentančni, kolosalni), ki je z atributi poosebljen v alegorijo znanosti in umetnosti. V delu pa so uporabljeni tudi nekateri renesančni, antični in baročni prijemi (kot so t. i. »sfumato«, »chiaro-scuro«, prijemi perspektive, vloga svetlobe in sence ipd.).
2 2 TEORETIČNI DEL
V tem delu diplomske naloge smo natančneje raziskali koncept kolaža, njegov izvor in razvoj skozi zgodovino umetnosti in likovno teorijo ter njegov nadaljnji razvoj skozi računalniško digitalizacijo. Tu smo se posvetili predvsem programski opremi Adobe Photoshop, ki je trenutno svetovno najbolj razširjena aplikacija za digitalno obdelavo rastrskih slik, saj zajema tudi funkcijo oz. orodje plasti. Omenjena funkcija pa kot možnost združevanja in medsebojnega prekrivanja različnih podob (slik ali tipografije) predstavlja pomembno vlogo pri sodobnem razvoju t. i. digitalnega kolaža. Na to temo smo imeli na voljo veliko knjižnih in elektronskih virov, ki so navedeni v poglavju Literaturni viri.
2.1 UVOD V KOLAŽ
»Moderni slikar ne more izraziti svoje ideje, letala, atomske bombe, radia v starih formah renesanse ali katere druge minule kulture. Vsaka doba najde svojo tehniko.«
(Pollock v Brar in Earey, 2012, str. 506) V modernizmu je ta tehnika kolaž.
V srednjem veku je umetnost v veliki meri izražala človekovo strahospoštovanje pred bogom in cerkvijo. V obdobju renesanse (it. rinascimento – preporod), ki se je takrat razvilo, pa je v središče razmišljanja postavljen človek in ne več bog. Umetnostno gibanje tako obudi antična načela kulturnih idealov antičnega Rima in Grčije ter postavi nov znanstveni pristop opazovanja in upodabljanja vidnega sveta. Upodabljanje postane bolj realistično in temelji na zakonitostih opisne geometrije, kar privede do iznajdbe in široke uporabe linearne perspektive. Le-to so umetniki izkoristili za upodabljanje tridimenzionalnega sveta na dvodimenzionalni ploskvi (prikaz iluzije prostora). Od renesanse dalje se je uveljavil koncept, da je slika okno v svet, linearna perspektiva pa tipičen način za upodabljanje iluzije prostora, ki je veljal še dobrih štiristo let.
»Medtem ko je bil v italijanskem renesančnem slikarstvu poudarek na vtisu globine prostora in perspektivi, so slikarji na severu (mimetično) upodabljali podrobne prikaze sveta.« (Rapoša, 1994, str. 507) Posebna oblika nizozemskega iluzionističnega slikarstva je tehnika trompe l'oeil (fr. preslepiti oko). Poudarek je bil torej na
3 iluzionistični vlogi zahodnega slikarstva, tromplejska tehnika pa je ostala priljubljena vse do 20. stoletja.
»Prvo drastično spremembo v upodabljanju predstavlja slika Gospodične iz Avignona Pabla Picassa, naslikana leta 1907, ki zavrača načela mimetičnega upodabljanja, saj se ne podreja enotni centralni perspektivi (kar poruši vsak učinek iluzije prostora). Ta slika tako napove drastične spremembe in inovacije v načinu obravnavanja in upodabljanja prostora in oblik ter oznani t. i. ‟kubistično revolucijo”. Prav tako pa postane tudi mejnik v zgodovini umetnosti kot predhodnica kubizma in moderne umetnosti.« (Brar in Earey, 2012, stran 418) Takrat se tudi prvič srečamo s pojmom kolaž (»collage«, franc. »coller«, lepiti, zlepljen, lepljena slika). To je tehnika, ki sta jo prva razvila kubista Georges Braque in Pablo Picasso. Z njo se različni materiali (kosi časopisa, blaga, papirja, fotografije itd.) sestavijo oziroma zlepijo v sliko, ali pa se dodajo poslikavi. Ta novi izrazni način je obogatil slikarstvo 20. stoletja s številnimi spodbudami, kot so futurizem, konstruktivizem, dadaizem in nadrealizem. Razvilo pa se je tudi kolažiranje disciplin, kot so kombiniranke, konceptualizem, dogodek in instalacija ter fotomontaža. Z izstopom slikarstva iz konvencionalne vloge, podrejene upodabljanju oziroma predstavljanju vidnega sveta, so se v slikarstvu odprle in ponudile številne nove možnosti. »Kubizem ni bila več umetnost mimetike oziroma posnemanja, ampak umetnost predstavljanja ali prezentacije, ki hoče postati nova stvaritev.« (Apollinaire G., 1913, v Debicki, J., Favre, J., Grünewald, D., Pimentel, A., F., 1998, str. 243).
2.2 KOLAŽ KOT KONCEPT
Tako kot predstavlja pogovorni jezik temelj oz. osnovo jezika in je knjižni (zborni) jezik samo redakcija, tudi v umetnosti predstavlja kolaž skico ali razkroj, končno umetniško delo pa redakcijo oz. njeno izpiljeno in prečiščeno dovršenost.
2.3 FOTOMONTAŽA
Praksa, da fotograf iz več fotografij sestavi eno samo podobo, se je začela uporabljati že v 19. stoletju. Ta tehnika se je ob koncu prve svetovne vojne poimenovala kot fotomontaža. Od prvih pojavov te tehnike do sedaj je minilo nekaj več kot poldrugo
4 stoletje. Sprva je bila fotomontaža, uporabljena zgolj za vizualno in tehnično izboljšavo slike ter za prikaz domišljijskih in spiritualnih scen, politično propagiranje, družbeno kritiko, estetske popravke in za domačo zabavo. »Nekoliko površno bi lahko rekli, da umetnost postmoderne dobe označujejo citati, parafraziranja, prepletanje različnih umetniških praks, križanje elementov klasične in popularne kulture ter recikliranje.
Danes elemente kolaža, asemblaža in fotomontaže najdemo v številnih likovnih praksah, pri čemer pogosto niti ne zaznamo in ne ločujemo različnih kategorij, ki sestavljajo določeno vizualno delo.« (Zalaznik, 2009, str. 63)
Definicij montaže je več, na primer ta, da je montaža termin, uporabljen posebej v povezavi z modernizmom ter opisuje nove tehnike umetniškega urejanja in komponiranja, ki kombinira ločene podobe, lahko tudi besedilo oz. posamične tipografske elemente ali drug medij z namenom stvaritve novega umetniškega dela.
Slovar slovenskega knjižnega jezika jo definira kot fotografijo, narejeno iz različnih posnetkov. Velikokrat se jo tudi povezuje s terminom kolaž, od koder ta koncept tudi izvira. Meja med njima je velikokrat nejasna. V literaturi sta fotomontaža in kolaž najbolje ločena v definiciji, ki pravi: »Kolaž je umetniško delo, ustvarjeno iz različnih materialov, kot so fotografije, razni papirji ali blago, umeščeni na neko drugo ozadje.«
(»Lexico«, 2019) Temeljna razlika med njima pa je ta, da je v fotomontaži uporaba fotografij esencialna oz. nujna, pri kolažu pa ni tako.
2.4 ADOBE PHOTOSHOP
Adobe Photoshop je program za digitalno obdelavo slik, ki danes velja za najbolj razširjeno in najbolj uveljavljeno programsko opremo za retuširanje in montažo fotografij ter za industrijo in umetnost digitalnega grafičnega oblikovanja. »Razvila sta ga brata Thomas in John Knoll leta 1987. Sprva se je imenoval Display, kasneje sta ga preimenovala v Image-Pro, za tem pa v Photoshop. Leta 1988 sta licenco za distribucijo prodala podjetju Adobe Systems Incorporated.« (»Britannica«, 2019). Prva verzija programa Photoshop 1.0 je izšla 19. februarja 1990, vendar samo za Macintosh platformo. Kasneje, leta 1994, pa tudi za PC (Windows) platformo, ko je izšla verzija 3.0. To je bila tudi prva verzija, ki je vsebovala orodje plasti (ang. Layers), brez katerega si danes ne moremo predstavljati grafičnega oblikovanja in montaže fotografij. Photoshop nam omogoča urejanje in komponiranje rastrskih in vektorskih
5 podob z več plastmi (lahko jih je tudi več tisoč). Deluje v več barvnih prostorih, vključno z RGB, CMYK, CIELAB ter opcijama spot barve in duotone. Podpira veliko večino (nekaj več kot 40) formatov slikovnega zapisa (pdf, jpg, tiff itd.), ima pa tudi svoja PSD in PSB. V sodobni različici CC (ang. Creative Cloud) pa podpira shranjevanje datotek in nastavitev tudi v oblaku. Razen rastrske grafike ima tudi določene možnosti urejanja ali renderiranja besedil, urejanja spletnih vsebin, vektorske grafike, 3D grafike, animacij in celo videa, ki pa so sicer bolj omejene. Njegove zmogljivosti lahko povečamo z zelo velikim naborom vtičnikov (ang. Plugins). V nadaljevanju smo pojasnili nekatera orodja in funkcije, ki smo jih sami največ uporabljali v eksperimentalnem delu diplome.
2.5 IZNAJDBA PLASTI
»Plasti so bile prvič komercialno dostopne v programski opremi Fauve Matissa (kasneje Macromedia xRes), ki sta jo leta 1992 razvila brata Fred in Richard Krueger.
Kasneje jih je odkupil Adobe Systems Incorporated in jeseni leta 1994 funkcijo implementiral v program Adobe Photoshop ver. 3.0.« (»Britannica«, 2019). Dandanes je funkcija plasti precej razširjena in jo vsebuje že velik nabor programov (kot so Photo- paint, Paint Shop Pro, GIMP, Paint.NET, StylePix itd.).
2.6 PLASTI (ang. Layers)
Večina naprednih grafičnih programov za organizacijo objektov na sliki uporablja plasti (ang. layers). Da bi orodje razumeli, si predstavljamo več prosojnih plasti, zloženih eno na drugo. Na te posamične plasti lahko dodajamo podobe (rastrske ali vektorske) ali besedilo ter jih kasneje obdelujemo posamično, brez da bi vplivali na druge plasti, lahko pa tudi v interakciji z drugimi, če tako želimo. Plast je lahko tudi prazna in ne vsebuje nobenih podob oz. objektov, ampak deluje samo kot filter ali pa kot prilagoditvena plast, ki pa vpliva npr. na nasičenost, barvnost, svetlost, ostrino ali kakšno drugo poljubno lastnost iz nabora orodij in prilagoditev (katerih pa je res veliko).
Sicer gre za posamične slike oziroma podobe na različnih prosojnih plasteh, ampak ko jih pogledamo »od zgoraj«, te podobe na različnih plasteh tvorijo eno samo novo podobo, in sicer na način, da zgornje plasti prekrivajo tiste pod njimi. Torej orodje plasti
6 deluje po principu kolaža, ki je lahko tudi prosojen. Velika prednost plasti je tudi ta, da lahko manipuliramo različne komponente znotraj grafike, brez da bi to imelo vpliv na ostale plasti. Z njimi je mogoče delati brez izgub, saj program shranjuje zgodovino postopkov in se lahko vedno vrnemo na kakršenkoli pretekli korak. Možno se je tudi naknadno vrniti na določeno plast in ji poljubno spreminjati lastnosti, brez da bi to vplivalo na druge plasti. Lahko jih tudi poljubno dodajamo, kopiramo, odvzemamo, premikamo, rotiramo, jim dodamo določen učinek ter jim spreminjamo vrstni red prekrivanja (Brittanica, 2019).
2.7 RAZLIČNE VRSTE PLASTI
»V paleti s plastmi (ki se nahaja na desni strani zaslona) je nameščena možnost filtriranja plasti glede na njihovo vrsto ali lastnost (oz. namembnost). Ta funkcija je dobrodošla, kadar imamo opravka z velikim številom plasti in jih želimo ločiti.
Te plasti so:
• Slikovna točka (ang. Pixel): to so plasti, ki vsebujejo (rastrske) podobe sestavljene iz slikovnih točk.
• Prilagoditev (ang. Adjustment): prilagoditvene plasti so nameščene preko drugih plasti, z njimi pa prilagajamo svetlost, kontrast, barvnost ali kakšno drugo lastnost.
• Besedilo (ang. Type): vse plasti, ki vsebujejo besedilo.
• Oblika (ang. Shape): gre za vsako vektorsko plast, ki ni besedilo.
• Pameten objekt (ang. Smart object): to so plasti, ki vsebujejo rastrske, vektorske ali 3D podobe s shranjenimi informacijami za hitrejšo in brezizgubno obdelavo.
• Ime (ang. Name): razvršča plasti glede na njihovo poimenovanje.
• Učinek (ang. Effect): razvršča plasti glede na uporabljen učinek.
• Upodobitveni način (ang. Mode): plasti, razvrščene glede na uporabljen upodobitveni način.
• Atribut (ang. Attribute): omogoča izbiro več možnosti razvrščanja, kot so zaklenjene plasti, vidne plasti ali plasti, na katerih so bili uporabljeni določeni učinki.
• Barva (ang. Color): Razvrstitev plasti glede na dodeljeno barvo.
• Označen (ang. Selected): prikaz plasti, ki so označene.
7 Sicer pa poznamo tudi druge vrste plasti, kot npr. 3D plast, video plast, maskirna plast.« (Dayley in Dayley, 2014, str. 651–655).
2.8 MASKE (ang. Masks)
»Maske si najlažje predstavljamo, če jih primerjamo s šablonami. Če namreč položimo maskirno plast prek določenega območja, ki ga želimo obdelati barvno ali kako drugače, le-ta zaščiti polje, nad katerega je nameščena, obenem pa ustvari določeno barvno kreacijo (ali kakšno drugo, če gre za filtre, učinke ali kakšno drugo orodje ali možnost, ki jo omenjena programska oprema ponuja). Torej lahko uporabimo določen filter, barvo, barvno korekcijo ali katerokoli drugo orodje samo na določenem delu slike, medtem pa ostane ostali del slike nespremenjen. Maskirna plast (ang. Layer mask) deluje na principu, da vsa črna površina te plasti postane zaščitena oz. neprepustna, bela pa prepušča barve ali določene filtre oz. druge učinke ter tako selektivno vpliva na plast pod njo, medtem ko sivine delujejo polprosojno. Z drugimi besedami, bolj kot je maskirna plast svetlo siva, bolj je prosojna in močnejši je učinek uporabljene funkcije (barve, učinka, filtra ...). Poznamo dva tipa maskirnih plasti, in sicer vektorsko in rastrsko.« (Dayley in Dayley, 2014, str. 698–699).
2.9 ČOPIČI (ang. Brushes)
Med mnogimi ostalimi orodji, ki jih nudi Photoshop, je tudi čopič zelo vsestransko in iz oblikovalskega vidika zelo močno orodje. V omenjeni programski opremi so na voljo tri vrste, in sicer čopič za urejanje (ang. Editing), slikarski čopič (ang. Painting) in mešalni čopič (ang. Mixing). Možno jim je spreminjati velikost (merjeno v slikovnih točkah), trdoto, prosojnost, mešalni način in zaznavo pritiska za bolj realističen učinek, če uporabljamo grafično tablico s peresom, ki omogoča to funkcijo. V paleti je že nameščeno veliko število različnih oblik čopičev. Veliko jih je dostopnih na spletu, lahko pa ustvarimo tudi lastne. Kratica njihove datoteke je .abr, vsebuje pa podatke o njihovi obliki in lastnostih aplikacije.
8 2.10 POMEN PHOTOSHOPA ZA RAZVOJ DIGITALNEGA KOLAŽA
Ker nam Photoshop nudi neštete možnosti kombiniranja in manipuliranja fotografij, slik in tipografije, se je zelo razširil in postal ključno orodje v sodobnem oblikovanju (založništvo, grafično oblikovanje, postprodukcija fotografij in videa, spletno oblikovanje itd.). Ključna lastnost je ta, da lahko kolažiramo različne elemente v novo samostojno celoto. Zaradi tega nosi pomembno vlogo v razvoju te veje sodobne umetnosti in lahko posledično pričakujemo tudi njegov nadaljnji razvoj, nadgradnje in novosti na področju uporabe.
9 3 EKSPERIMENTALNI DEL
V eksperimentalnem delu diplomske naloge smo se posvetili praktičnemu delu raziskovanja in ustvarjanju lastnega avtorskega dela digitalne kolažne fotografije v interakciji s slikarstvom. V prakso smo dali celoten proces zamišljanja in ustvarjanja umetnosti, ki temelji na konceptu kolaža. Ta vsebuje in povezuje elemente digitalne fotografije, fotomontaže, konvencionalnih slikarskih tehnik, stilov klasičnega, renesančnega in surrealističnega slikarstva, fragmente iz literature, glasbe, mitologije, psihologije in filozofije. Združili smo jih v eklektično, samosvojo ter prenovljeno in redefinirano originalno umetnost, iz katere smo naredili tudi morfološko in ikonografsko analizo ter jo podrobneje predstavili v zaključku eksperimentalnega dela. Kot motiv smo vzeli ženske portrete (reprezentančne, kolosalne), nekatere med njimi smo z atributi personalizirali v alegorične podobe. V delu smo uporabili tudi nekatere renesančne, antične in baročne prijeme ter elemente (sfumato, chiaro-scuro, perspektivični prijem, vloga svetlobe in sence itd.).
3.1 METODA DELA
Za zbiranje informacij in podrobno analizo smo od začetka ustvarili opus digitalne kolažne fotografije v interakciji s slikarstvom, kjer smo navajali deskriptiven način pisanja. Proces se je začel v naši domišljiji kot zasnutek ideje, nadaljeval v fotografskem studiu z angažmajem fotomodelov, stilistov, vizažistov in frizerjev, za tem je sledilo fotografiranje, postprodukcija in (kolažna) fotomontaža v programu Adobe Photoshop CC ter tisk fotografij na platno. V postopku smo izrazili tudi subjektivno mnenje o samem procesu, problematiki in načinu dela. Podali smo tudi primerjave z različnimi umetniškimi slogi, ki imajo določene podobnosti oziroma vsebujejo podobne poteze ali elemente.
10 3.2 UPORABLJENA STROJNA IN PROGRAMSKA OPREMA
Oprema, ki smo jo uporabili, je digitalni zrcalnorefleksni fotoaparat Canon Eos 20D in 40D (z več različnimi objektivi; predvsem pa Canon 50mm f/1:1.8, Canon 70-300mm, Canon 24-50mm in Sigma 18-200mm), kompaktni digitalni fotoaparat Olympus Stylus 1s (28-300mm), tripod, luči (svetlobna okna, satovja, odsevniki), osebni računalnik s programsko opremo Adobe Lightroom Classic in Adobe Photoshop CC ter grafično tablico Wacom. Naredili smo okrog 20 digitalnih kolažnih manipulacij, katerih selekcija je v nadaljevanju. Za lažje razumevanje postopka smo vključili tudi slikovno gradivo (zaslonske posnetke) in opise postopkov.
3.3 DIGITALNA KOLAŽNA FOTOGRAFIJA V INTERAKCIJI S SLIKARSTVOM 3.3.1 Sfumato
V tem delu diplomske naloge smo predstavili opus, ki smo ga izdelali na temo digitalne kolažne fotografije v interakciji s slikarstvom. Za boljše razumevanje smo vključili tudi nekatere pomembnejše zaslonske posnetke dela.
Slika je doprsni portret ženske v ¾ zasuku (predstavljeno na sliki 1). Kot že sam naslov pove, smo navdih za to delo črpali predvsem iz renesanse, tudi baroka. Poudarek pa je predvsem na da Vincijevi tehniki senčenja sfumato. Sfumato je risarski in slikarski postopek, pri katerem slikar zabriše konture ter s finimi, mehkimi prehodi doseže učinek atmosfere. Je tudi eden od štirih načinov slikanja v obdobju renesanse (ostali trije načini so še Cangiante, Unione in Chiaroscuro). »Beseda sfumato prihaja iz italijanščine »sfumare«, kar pomeni »zadimljen« (ali »zamegljen«).« (»Britannica«, 2019). Najpomembnejši umetnik, ki je uporabljal to tehniko, je bil Leonardo da Vinci (ki je bil tudi največji navdih za to delo). Njegovo poznano delo Mona Lisa je značilen primer (in hkrati vrhunec) te tehnike. Sam Leonardo da Vinci opiše to tehniko kot »brez črt ali mej, zadimljeno ali izven fokusa ravnine«. Ta efekt in takšno vzdušje smo po zgledu da Vincija poskušali uprizoriti na fotografiji, pri kateri smo pazili na mehke prehode senc, v programu Photoshop pa smo naknadno dodali efekt dima s pomočjo čopičev (Photoshop brushes), pridobljenih na spletu. Tako smo ustvarili dim in meglice, ki subtilno prekrivajo osrednji lik (portretiranko) v sprednjem (velikem) planu (postopek prikazan na sliki 3). Za dodaten poklon mojstrom konvencionalnega slikarstva smo
11 poskrbeli s t. i. Rembrandtovo osvetlitvijo (Rembrandt lightning), ki smo jo dosegli s stransko lučjo (80 %), refleksijo reflektorja (20 %) ter temnim ozadjem dodanim naknadno v programu Adobe Photoshop (postopek prikazan na sliki 2). Na ta način smo eklektično združili elemente renesanse in baroka. Dodatno dinamiko in sodobnejši videz smo uprizorili z ekscentrično umeščenim prosojnim trikotnikom (vidno na sliki 1), ki kompoziciji poudari piramidalnost (triagonalnost), kar doda pridih vzvišenosti, pompoznosti, naraščanja, rasti in življenja.
Slika 1: Sfumato, lasten vir
12 Slika 2: Začetni koraki digitalne izdelave kolaža
Slika 3: Nadaljnji koraki (dodajanje maske in meglic oz. dima)
13 3.3.2 Spletični
Fotografijo katero smo uporabili v spodaj navedeni fotomontaži, smo ustvarili s fotografinjo Iris Brosch, ter nakaterimi drugimi fotografi. Fotografiranje je potekalo v Zagrebu v sklopu festivala La Nuit Blanche (fr.: bela noč), ki ga je financirala francoska vlada. Tema fotografiranja je bila ageizem in feminizem, kjer smo skupaj z vizažisti in stilisti poskušali uprizoriti ženske različnih starosti in iz različnih zgodovinskih obdobij (tudi narodne noše in retro oblačil). Scenografija je zajemala umestitev portretirank v določeno urbano okolje oziroma uporabo različnih arhitektur (kot na primer Zagrebško stolnico Marijinega vnebovzetja ter sv. Štefana in Ladislava [gotika, neogotika]), kar je fotografijam dodalo pridih svetosti, vzvišenosti in onostranstva (vidno na sliki 5). To je dodalo atribute ter alegoriziralo podobo upodobljenih žensk. Za naslov Spletični (šp.
Las Meninas) smo se odločili naknadno, saj nas je prizor asociiral na Velasquezovo sliko Spletični. Ker smo nato podobo samih portretirank želeli (digitalno, kolažno) izluščiti, smo uporabili programsko opremo Adobe Photoshop CC, kjer smo z uporabo plasti in mask izrezali portretiranke (vidno na sliki 6) in jim s Photoshop čopičem dodali meglice (dim), kar je sliko poistovetilo s klasičnim slikarstvom renesanse in tehniko sfumato (vidno na slikah 4 in 7). Na ta način smo dosegli, da kompozicija deluje bolj vzvišeno in nezemeljsko, samim portretirankam pa da božanski oz. angelski videz. S stilisti smo se odločili, da jih oblečemo v široka, bela baročna krila in korzete ter jim nadenemo bele lasulje, s čimer smo želeli pričarati videz dvornih dam.
Slika 4: Spletični, lasten vir
14 Slika 5: Izvirna (neobdelana) slika, Spletični
Slika 6: Prvi korak postopka postprodukcije (v programu Adobe Photoshop CC): s pomočjo orodja magnetic lasso označena površina ohranjene slike, po tem pa še zmehčan rob rezanja s funkcijo »refine edge« in »feather«
15 Slika 7: Nadaljnja obdelava slike: v ozadju dodan gradient in prek njega s čopičem (Photoshop brush) narisan dim, na koncu pa dodana še rokopisna tipografija, in sicer
citat iz Freudove Interpretacije sanj 3.3.3 Dekle z liziko
Navdih za to sliko (slika 8), smo črpali iz Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom (V Web Gallery of Art, 1996), iz slikarstva nizozemske zlate dobe (slika 32). Gre za poklon temu baročnemu mojstru in njegovemu remek delu, obenem pa za neoklasicistično, historično in eklektično obuditev tega motiva s sodobno tehnologijo (digitalna kolažna fotografija namesto olja na platnu) in s sodobnimi artefakti (lizika namesto bisernega uhana). Na ta način smo motivu dodali pridih erotike (»Surrealistično in simbolistično umetniško gibanje v veliki meri odvisno od surove čutnosti za svoje subjekte, zato so se umetniki za inspiracijo večkrat podali v podzemlje seksa.« [Heller in Seymour, 2008, str. 252]). Lizanje lizike (sladkorček na paličici) predstavlja tendenco k hedonizmu, sam akt lizanja lizike pa asociira na spolni akt (felatio ali kunilingus). Torej gre za spremembo iz platonskega (predstavljenega s strani Vermeerja) v meseno poželenje (predstavljenega z naše strani). »Erotika se ne ukvarja toliko s primarnim slom po telesu, ampak bolj z občutkom vzburjenosti. Erotični impulz v umetnosti večkrat sproži in predstavlja te čute.« (Heller in Seymour, 2008, str.
255)
16 Po vzoru Botticellijeve slike La Primavera, kjer ima Flora (v rimski mitologiji boginja cvetja, pomladi in plodnosti) v laseh cvetje, smo tudi mi našemu subjektu lase okrasili s cvetjem in zelenjem (vidno na sliki 9 in. 10). Sliki smo tako dodali pridih neoplatonizma (obujanje grško-rimske klasike in njene umetnosti). Vse skupaj smo še zameglili, kar predstavlja rdečo nit našega opusa, ter dodali tipografijo (vidno na slikah 8 in 11).
Slika 8: Dekle z liziko, lasten vir
17 Slika 9: Postopek izdelave v programu Adobe Photoshop: rotiranje, rezanje, maskiranje in dodajanje dima s pomočjo čopiča in plasti, narisane z orodjem
»Liquify«
Slika 10: Nadaljnji postopek: združevanje plasti in mask ter njihova interaktivnost
18 Slika 11: Nadaljnji postopek: dodajanje gradienta in kasneje okvirja ter rokopisne
tipografije (citat iz S. Freudovega dela Interpretacija sanj)
19 3.3.4 Poklon mami
Slika predstavlja poklon naši mami. Upodobili smo jo s samostojnim portretom v prvem oziroma velikem planu, uprizorjenem s strani (vidno na sliki 12). Glavno točko interesa predstavlja oko, ki je zaradi plitve globinske ostrine fotografiranja tudi najbolj izostrena točka. Oko smo z izrezom postavili bližje robu ter tako sliki dodali dinamiko in poudarili naraščanje kompozicije iz bolj kaotične leve, proti bolj urejeni in prečiščeni desni strani.
Fotografijo, ki je bila sprva barvna, smo v Photoshopu pretvorili v monokromatsko, na ta način smo izničili moteče barvne elemente. Obraz smo tudi izrezali in ga umestili na novo pastelno oker ozadje, s čimer smo sliki vdahnili toplino. S 3D kuboidnim čopičem smo naknadno sliko razstavili in znova sestavili ter tako dosegli kubističen in futurističen učinek.
Slika 12: Poklon mami, lasten vir
20 3.3.5 Flora
Tu smo ustvarili portret dekleta v ¾ zasuku, ki je upodobljen v prvem oz. velikem planu.
Slika vsebuje elemente kubizma (nekatere dele smo v Photoshopu kubistično razstavili (slika 14) in ponovno zložili skupaj s 3D kuboidnimi čopiči (vidno na sliki 13) in elemente nadrealizma (bizarna in iracionalna transfiguracija las in lovorovega venca s pomočjo orodja »Liquify«), (vidno na sliki 15). Obraz smo preuredili s pomočjo mešalnega čopiča (ang. mixer brush), s čimer smo dobili videz olja na platnu. Obraz nastopa tudi kot točka interesa in težišče, oči pa so postavljene v zlati rez kompozicije.
Glavo konja smo umestili kot kontrastno protiutež dekletu. Konj sam po sebi simbolizira neukročeno divjino in surovo moč, kar tudi narativno deluje kontrastno z obrazom dekleta, ki predstavlja nežnost in nedolžnost. Poetsko bi se lahko izrazili, da gre za koncept lepotice in zveri. Naslov Flora pa smo nadeli, ker nas je portret dekleta, okrašen z zelenjem, spominjal na antično rimsko boginjo cvetja in pomladi.
Slika 13: Flora, lasten vir
21 Slika 14: Postopek izdelave digitalnega kolaža (prvi korak – rezanje)
Slika 15: Nadaljnji postopek izdelave digitalnega kolaža (uporaba orodja »Liquify«)
22 3.4 DIGITALNA KOLAŽNA FOTOGRAFIJA V INTERAKCIJI S SLIKARSTVOM;
NADREALIZEM
V tem delu opusa smo se posvetili in poustvarili motiviko nadrealističnega slikarstva in se ob tem poklonili Salvadorju Dalíju. »Ta se je sicer po svoji motiviki nekoliko razlikoval od ostalih nadrealističnih slikarjev (Max Ernst, Giorgio de Chirico in Yves Tanguy), pogosto pa si je tudi sposojal motive iz starejše zgodovine umetnosti (npr. pri Vermeerju, Rafaelu itd.).« (Mastnak, Rajar, Hočevar, Komelj, 1996, str. 160). Po tem vzoru smo ustvarili opus z naslovom Nadrealizem.
3.4.1 Anatomija je usoda
Z ekstremno naturalističnim načinom upodabljanja primarne fotografije in bizarno ter iracionalno tematiko smo se po vzoru Dalíja navezali na nadrealistično metodo avtomatskega pisanja (fr. escriture automatique), ki opusu dodaja igro svobodnih asociacij nezavednega. »Pri Dalíjevem ustvarjanju se je izredno čutil vpliv psihoanalize Sigmunda Freuda, ki je bil v tem času pionir na tem področju in ga je Salvador Dalí tudi zelo spoštoval.« (Mastnak et al 1996, str. 160). Od tod smo tudi črpali ime za naslov dela, saj je le-to tema njegovega eseja iz leta 1912 (Anatomy is Destiny, oz. v prevodu anatomija je usoda). Če se osredotočimo na posamezne upodobljene elemente in njihov odnos s celoto, lahko trdimo, da je kompozicija simetrična, prosta in izokefalna, kar pomeni, da so glave upodobljenih deklet na skoraj enaki ravnini.
Točka interesa je obraz tretje gospodične z leve, ki edina gleda proti nam. Umestili smo jo v zlati rez formata (m:M= 1:1,618). Perspektiva je tu konceptualna, torej gre za način upodabljanja teles s takšnega zornega kota, da so pred nami v najbolj značilnem pogledu (v našem primeru frontalno oz. »en face«).
Ker smo hoteli svojemu opusu dodati globlji pomen in dodano vrednost, smo v delo vnesli tudi elemente psihologije čutnega in čustvenega, kar pogojuje in povzroča psihološki odziv ter čustveno reakcijo opazovalca. To smo dosegli z orisno likovno prvino – barvo in likovnim elementom svetlo-temno. To smo uporabili tako, da so naše portretiranke, ki so upodobljene bolj svetlo (zato delujejo bližje), umeščene na temno vijolično ozadje.
23 Prav tako izhajajo iz »packe«, ki sama po sebi asociira na Rorschachov1 test iz psihoanalize. Vijolična barva ozadja je iz psihološkega vidika introspektivna in v nas vzpostavlja stik z globljimi mislimi in domišljijo ter visoke ideale (primer reprezentančnega portreta, kjer se za ozadje pogosto uporablja vijolična ali modra zavesa). »Vijolična predstavlja zmes modre in rdeče, torej mešanico hladnega in toplega, ter v sebi združuje dva svetova popolnoma različnih barv. Zaradi svoje dvojnosti deluje precej skrivnostno, dvoumno, mistično in magično. Gre za barvo melanholije, hrepenenja, intuitivnosti, kreativnosti, domišljije in modrosti.« (Hrabar, 2018). Na nas deluje pomirjajoče, podobno kot zelena. Vse te lastnosti smo uporabili pri kreiranju celotne kompozicije, saj portretiranke »lebdijo« nad vijoličnim ozadjem in izhajajo iz belega oblaka (vidno na sliki 16). Uporabili smo belo barvo in monokromatsko upodobljene gospodične, ki so senčene tako, da s stopnjevanjem svetlosti svetloba odriva globino prostora in reliefnost stvari, ki se kažejo s stopnjevanjem prehoda svetilnosti. Zastopana sta oba načina modulacije – kontinuiran (katerega imenujemo tudi sfumato), ki daje vtis mehkobe in toplote, ter diskontinuiran, kjer je senca ostra, poudarja pa usmerjeno svetlobo in daje vtis dramatičnosti.
Portretiranke in oblak, iz katerega izhajajo, so beli, kar simbolizira popolnost, nedolžnost, vzvišenost, upanje, red in učinkovitost. V nas prebuja kreativnost, rast, odprtost ter pooseblja čistost. V belo odeta bitja (ali stvari) obravnavamo kot bližja bogu, doda jim angelski videz in pridih onostranstva. Nekatere dele slike smo v Photoshopu tudi »utekočinili« (orodje Liquify) in se tako poistovetili z nadrealističnim delom Dalíja Vztrajnost Spomina (mehke ure).
_______________
1»Rorschachov inkblot diagnostični preizkus je projekcijska tehnika za diagnostično in prognostično oceno normalne in motene osebnosti. Primeren je za odrasle in otroke od 3. leta starosti naprej. Test je sestavljen iz desetih predlog s črnilnimi packami, ki jih psiholog pokaže udeležencu, ki mora povedati, kaj bi to lahko bilo.« (Ožura, Štukovnik, 2011).
24 Slika 16: Anatomija je usoda, lasten vir
25 3.4.2 Interpretacija sanj
Za ta naslov smo se odločili, ker slika sama po sebi spominja na prizor iz sanj (brezčasno in breztežno). Kot tudi pri ostalih slikah iz opusa Nadrealizem, ime za sliko izvira iz S. Freudovega dela Interpretacija sanj iz leta 1899. Upodablja tri figure (skupinski dopasni portret), ki izhajajo iz nekakšnega oblaka oz. packe, ki spominja na Rorschakov test (psihoanaliza). Ozadje je izrezano ter zamenjano s temnim, vinsko- vijoličnim ozadjem, zato se nam zdi, da portretiranke lebdijo v prostoru (vidno na sliki 17). Prav tako smo jim »utekočinili« lase (z orodjem Liquify), da smo dobili učinek breztežnega prostora (vidno na slikah 18, 19 in 20). Kompozicija je prosta, kar dodatno prispeva k breztežnem, nezemeljskem in odmaknjenem vzdušju. Vse skupaj asociira in se poistoveti z bizarno in iracionalno tematiko nadrealizma.
26 Slika 17: Interpretacija sanj, lasten vir
27 Slika 18: Postopek izdelave (rezanje v Photoshopu)
Slika 19: Postopek izdelave (delo s čopiči)
28 Slika 20: Postopek izdelave (orodje Liquify)
3.4.3 Štirje angeli Razodetja
Naredili smo digitalno transfiguracijo fotografije štirih deklet, in sicer kot skupinski celopostavni portret, kjer je kompozicija izokefalna (glave portretirank so na isti ravnini). Linijo te ravnine smo še dodatno poudarili s krili, narisanimi v Photoshopu. Ta linija tvori pravokotni križ glede na pokončno postavljen format in pokončno (oz.
navpično) umeščene figure štirih deklet. Le-to sliki doda želen sakralni pridih (križ nas asociira na Kristusovo razpelo), kar nakazuje na sakralno tematiko. Gre namreč za svetopisemski motiv štirih angelov Razodetja. Figure tudi tu izhajajo iz oblaka oz.
packe, ki spominja na Rorschakov test, s čimer konceptualno povežemo psihologijo s človeško potrebo po veri (slika 21).
29 Slika 21: Štirje angeli Razodetja, lasten vir
30 3.4.4 Sanje so kraljeva pot do nezavednega
Naslov smo črpali iz Freudove študije Interpretacija sanj. S tem delom smo opusu dodali še en portret po vzoru neo platonizma (posnemanje grško-rimske antike), katerega smo s predelavo v Photoshopu tudi nadrealistično preuredili (izhaja namreč iz barvne packe oz. oblaka, ki spominja na Rorschakov test iz psihologije).
Kolaž je doprsni portret dekleta v ¾ zasuku s prosto kompozicijo. Dekle ima na glavi lovorjev venec, kar motivu doda antično tematiko (atribut antike). V Photoshopu smo portret izrezali iz ozadja in ga umestili na novo monokromatsko sepia ozadje (vidno na sliki 22). Obraz smo nekoliko predelali z mešalnim čopičem (mixer brush), s čimer smo dobili učinek oljne slike. Naredili smo še korekcijo svetlosti in kontrasta.
Slika 22: Sanje so kraljeva pot do nezavednega (S. Freud, The interpretation of dreams: Dreams are the royal road to the unconscious), lasten vir
31 3.4.5 Prisha Alfirev I
Slika je nastala v fotografskem studiu Univerze v Ljubljani (Katedra za oblikovanje tekstilij in oblačil) v sodelovanju s študenti smeri oblikovanja tekstilij in oblačil. Dekle na fotografiji je odeto v kreacije na temo trajnost in trajnostni razvoj (v tem primeru lubje in mah). Uporabljena sta bila svetlobno okno (ang. softbox) pod kotom 45° v višini glave in satovje (ang. beauty dish), ki je bilo nameščeno nekoliko višje od glave in skoraj frontalno na objekt pod kotom 80°, za pridobitev želenega odseva v očeh. Delo je samostojni dopasni portret, uprizorjen frontalno (en face). Kasneje smo ga v Adobe Lightroomu pretvorili v monokromatski način in naredili korekcijo kontrasta (kontrast smo povečali za 0,45 enot). Kompozicija je tu prosta. Upodobljenemu križu, ki ga dekle tvori z rokami, smo s čopiči v Photoshopu dodali nekaj plasti barvnih pack ter tako dosegli bizarno in iracionalno tematiko slike (vidno na sliki 23). Sliko smo poimenovali kar po imenu modela, in sicer Prisha Justinek Alfirev.
Slika 23: Prisha Alfirev I, lasten vir
32 3.4.6 Prisha Alfirev II
Tudi ta digitalna transfiguracija je bila izdelana v fotografskem studiu Univerze v Ljubljani. Prav tako s študenti tekstilstva, in sicer na temo trajnost in trajnostni razvoj.
Dekle je za to sceno bilo odeto v kreacijo prešitega rdečega listja vinske trte.
Uporabljeno je bilo svetlobno okno (ang. softbox) v višini glave pod kotom 45°. Tudi to delo predstavlja samostojni dopasni portret, uprizorjen frontalno, ki smo ga kasneje v programu Lightroom pretvorili v monokromatski način ter mu naredili korekcijo kontrasta in svetlosti. Kompozicija je tudi tu prosta. Dodatno dinamiko smo v Photoshopu ustvarili s črnimi packami in delno prosojno selektivno pobarvano vijolično (magenta) plastjo, in sicer z »Linear dodge« mešalnim (ang. blending) načinom (vidno na sliki 24). S tem smo dobili tudi nadrealistično bizarno in iracionalno tematiko. Tudi to sliko smo poimenovali po imenu modela – Prisha Justinek Alfirev.
Slika 24: Prisha Alfirev II, lasten vir
33 4 REZULTATI Z RAZPRAVO
V tem delu smo predstavili analizo končnih ugotovitev ustvarjenega opusa in jo primerjali s pregledanim stanjem raziskav umetnosti, iz katere smo črpali elemente za svoje ustvarjanje. Rezultate in analize smo za lažje razumevanje predstavili narativno in slikovno ter to podprli z literarnimi in drugimi viri.
4.1 SFUMATO, KUBIZEM IN FUTURIZEM
Elemente za to montažo (Slika 25) smo povzeli po spodaj navedenih slikah. In sicer:
senčenje smo povzeli po sliki 26: Leonardo da Vinci, Mona Lisa. Kompozicijsko umestitev v format in perspektivični prijem po sliki 27: Leonardo da Vinci: Žena s skuštranimi lasmi. Umestitev in položaj uprizorjenega objekta, ter vpadni kot svetlobe na objekt pa po Rembrandtovi sliki Saskija z rožo (slika 28).
Sika 25: Sfumato, lasten vir
Slika 26: Leonardo da Vinci, Mona Lisa, ok. 1503, olje na les, 77 × 53 cm, Louvre, Pariz
Slika 27: Leonardo da Vinci, Žena s skuštranimi lasmi, ok. 1505–1508, olje, orehova barva in grafit na les, 24,6
× 21 cm, Galleria Nazionale di Parma
34 Slika 28: Rembrandt Harmenszoon van Rijn, Saskija z rožo (detajl), ok. 1641, olje na
les, 99 × 83 cm, Gemäldegalerie, Dresden
4.1.1 Spletični
V sliki z naslovom Spletični (slika 29) smo poustvarili osebno interpretacijo istoiménske Velásquezove mojstrovine Las meninas (Web Gallery of Art, 1996) oz. v slovenskem prevodu »Spletični/-e« (slika 30). Dodali smo ji učinek dima in meglic, s čimer smo poenotili prvi del opusa, kjer je bil poudarek na renesančni tehniki sfumato, ki je bila tudi zlata nit tega dela. Na slikah spodaj je primerjava slik.
Slika 29: Spletični, lasten vir
Slika 30: Diego Velázquez, Spletični (detajl), ok. 1656, olje na platno, 318 × 276 cm, Museo del Prado, Madrid
35 4.1.2 Dekle z liziko
V spodnji sliki smo upodobili osebno interpretacijo (slika 31) oz. variacijo Vermeerjeve slike Dekle z bisernim uhanom (Web Gallery of Art, 1996). Po vzoru Botticellijeve slike Primavera (Web Gallery of Art, 1996) smo dodali tudi cvetje in zelenje kot atribute rimske boginje Flore (Britannica, 2019). Kot pri drugih slikah tega dela opusa, smo tudi tu dodali dim in meglice. Na slikah spodaj (sliki 32 in 33) so predstavljeni detajli povzetih elementov ustvarjanja (vpadni kot svetlobe, kompozicijska umestitev objekta, perspektivični prijem in zelenje).
Slika 31: Dekle z liziko, lasten vir
Slika 32: Jan Vermeer van Delft, Dekle z bisernim uhanom (detajl), ok. 1665, olje na platno, 46,5 × 40 cm, Mauritshuis, Haag
Slika 33: Botticelli Sandro, Primavera (detajl), ok. 1482, 203 × 314 cm, tempera na panel, Galleria degli Uffizi, Firence
36 4.1.3 Poklon mami
Sliko Poklon mami (slika 34) smo ustvarili po vzoru začetnikov kolaža, in sicer kubistov ter kasneje futuristov. To smo dosegli s kloniranjem površin in pretvarjanjem v kuboidne oblike. Hkrati pa smo sliki dodali dim in meglice. Elemente smo črpali predvsem iz italijanske futuristične fotografije, kjer kuboidni elementi dajejo psihološko in kompozicijsko protiutež sliki. Na slikah 35 in 36 so primeri podobnega koncepta ustvarjanja fotografij.
Slika 34: Poklon mami, lasten vir
Slika 35: Tato (Guglielmo Sansoni), Weights and Measures (detajl)
Slika 36: Ralph Nevins, Timeslice:
An imagery of time (detajl)
37 4.1.4 Flora
Iz spodaj navedenih slik je razvidno, da smo navdih za sliko črpali iz Berberjeve mojstrovine Dekle in konj (Christie's 2004) iz cikla Flora (Slika 38). Prav tako kot na Berberjevi sliki smo tudi mi uprizorili dekle in konja. Dodali pa smo mu tudi kubistične elemente ter tako sliko približali tehniki kolaža. Uporabili smo mešalni čopič z namenom upodobitve videza olja na platnu ter dodali dim in meglice (vidno na sliki 37).
Slika 37: Flora, lasten vir
Slika 38: Mersad Berber, Dekle in konj, 2004, olje na platno, 30,5 x 40,8 cm, Christie's, London
38 4.2 DIGITALNA KOLAŽNA FOTOGRAFIJA V INTERAKCIJI S SLIKARSTVOM
Po besedah glavnega predstavnika gibanja, pesnika in kritika Andréja Bretona, ki je leta 1924 objavil Surrealist Manifest, je bil nadrealizem sredstvo za ponovno združitev zavestnih in nezavestnih razsežnosti izkušenj, da bi se svet sanj in domišljije pridružil vsakdanjemu racionalnemu svetu v "absolutni resničnosti, presežnosti". Na splošno je črpal iz teorij, ki jih je postavil Sigmund Freud, Breton pa je nezavedno videl kot izvir domišljije. To smo želeli tudi poustvariti in prenesti v prakso v tem delu opusa. Spodaj so navedene slike ter detajli in njihove primerjave oz. slike, iz katerih smo črpali elemente za naša dela (primerjave slik in črpanih elementov so vidne na slikah 39-45).
Slika 39: Anatomija je usoda, lasten vir
Slika 40: Anatomija je usoda (detajl)
Slika 41: Interpretacija sanj, lasten vir
39
Slika 44: Salvador Dalí, Vztrajnost spomina, 1931, olje na platno, 24 × 33 cm, Museum of Modern Art, New York City
Slika 42: Štirje angeli Razodetja, lasten vir
Slika 45: Salvador Dalí, Skušnjave sv.
Antona, 1946, olje na platno, 89 × 119 cm, Royal Museums of Fine Arts of Belgium, Belgija
Slika 43: Sanje so kraljeva pot donezavednega (detajl), lasten vir
40 4.2.1 Prisha Alfirev I in II
V tem delu smo poustvarili osebno interpretacijo oz. variacijo na temo slik Jareka Kubickega in Lindsay Adler (ki je prav tako črpala navdih od prej omenjenega J.
Kubickega). Sliki na desni (sliki 48 in 49) sta njuno delo, na levi pa naše avtorsko delo (sliki 46 in 47).
Slika 46: Prisha Alfirev I, lasten vir
Slika 47: Prisha Alfirev II, lasten vir
Slika 48: Lindsay Adler, Painting_0032 (detajl)
Slika 49: Jarek Kubicki, 60562 (detajl)
41 5 ZAKLJUČKI
V diplomskem delu smo se podrobneje seznanili s konceptom kolaža, njegovega nastanka in razvoja v t.i. informacijski dobi.
V teoretičnem delu smo natančneje raziskali kolaž skozi zgodovino umetnosti in obrazložili likovno-teoretske pojme. V naslednjih poglavjih pa smo raziskali še fotomontažo in programsko opremo Adobe Photoshop, kot vodilno na področju digitalne obdelave rastrskih slik.
V eksperimentalnem delu smo celotno pridobljeno teoretično znanje postavili v prakso, skozi proces ustvarjanja digitalne kolažne fotografije v interakciji s slikarstvom. Tako smo ustvarili kar nekaj zanimivih del, katerih elementi segajo v renesanso, barok, kubizem in historizem. Empirični del je bil tako veliko bolj kompleksen, saj je vseboval uporabo tako strojne kot tudi programske opreme, s sodelovanjem večje skupine ljudi (modeli, stilisti, vizažisti, frizerji ipd.), zaradi česar je vključeval tudi organizacijske kompetence ter najrazličnejše infrastrukturne elemente in objekte (fotografski studio, razni prevozi, uporaba arhitekture kot kulise ipd.).
Po opravljenem praktičnem delu lahko trdimo, da je poglobljeno znanje o tehniki kolaža in fotomontaži bistveno pripomoglo k razumevanju te vrste umetnosti ter njene moči sporočilnosti in estetike, kar nas je navdihnilo k nadaljnjemu delu in raziskovanju.
42 6 LITERATURNI VIRI
Adobe Systems Incorporated. V Britannica, Encyclopædia Britannica Inc. [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2019 [citirano 25. 4. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.britannica.com/topic/Adobe-Systems-Incorporated>
Botticelli Sandro: Primavera. V Web Gallery of Art [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2020 [citirano 10. 8. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.wga.hu/frames-e.html?/html/b/botticel/5allegor/10primav.html>
BRAR, V., EAREY, M. Likovna umetnost: Popoln slikovni vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012, str. 506.
Collage: V Lexico, Powered by Oxford Dictionary [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2019 [citirano 3. 12. 2019]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.lexico.com/en/definition/collage>
Collage. V Liuzejing [dostopno na daljavo]. Collage as the main principal widely used in art theory and practice. Obnovljeno 18. 2. 2012 [citirano 7. 2. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://liuzejing.wordpress.com/2012/02/18/collage-as-the-main- principal-widely-used-in-art-theory-and-practice/>
DAYLEY, L. D., DAYLEY, B., Photoshop CC Bible. Indianapolis, John Wiley & Sons, Inc., 2014, str. 651-655, 698-699.
DEBICKI, J., FAVRE, J., F., GRÜNEWALD, D., PIMENTEL, A., F. Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti. Ljubljana: Modrijan, 1998, str. 243.
43 Flora, Roman Mythology: V Britannica, Encyclopædia Britannica Inc. [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2019 [citirano 2. 6. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.britannica.com/topic/Flora-Roman-mythology>
Girl and horse. V Christie's [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2020 [citirano 8. 8.
2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.christies.com/lotfinder/Lot/mersad-berber-bosnian-b-1940-girl-and- 6054625-details.aspx>
Girl with a Pearl Earring. V Web Gallery of Art [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2020 [citirano 10. 8. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.wga.hu/frames- e.html?/html/v/vermeer/03b/21pearl.html>
HELLER, S., SEYMOUR, C. Illustration: A visual history. New York: Abrams, 2008, str.
252, 255.
Head of a woman (La Scapigliata). V The Metropolitan Museum of Art [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2020 [citirano 9. 8. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.metmuseum.org/art/collection/search/656458>
Las Meninas or The Family of Philip IV. V Web Gallery of Art [dostopno na daljavo].
Obnovljeno 2020 [citirano 10. 8. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.wga.hu/frames-e.html?/html/v/velazque/08/0801vela.html>
Layers. V Britannica, Encyclopædia Britannica Inc. [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2019 [citirano 3. 6. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.britannica.com/technology/Adobe-Illustrator>
MASTNAK, T., RAJAR, B., HOČEVAR J. In K., KOMELJ, M. Leksikon slikarstva: Dalí, Salvador. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1996, str. 160.
44 Mona Lisa – Portrait of Lisa Gherardini, wife of Francesco del Giocondo. V Musée do Louvre [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2005 [citirano 9. 8. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.louvre.fr/en/oeuvre-notices/mona-lisa-portrait-lisa- gherardini-wife-francesco-del-giocondo>
Painting_0032. V Lindseyadlerphotography [dostopno na daljavo]. Objavljeno 24. 6.
2013 [citirano 8. 8. 2020] Dostopno na svetovnem spletu:
<http://blog.lindsayadlerphotography.com/wp- content/uploads/2013/06/Painting_0032.jpg>
Portrait of Saskia with a Flower. V Web Gallery of Art [dostopno na daljavo].
Obnovljeno 2020 [citirano 10. 8. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.wga.hu/frames-e.html?/html/r/rembrand/23portra/67portra.html>
Psihologija barv. Kaj barve pomenijo in simbolizirajo. V Hrabar.si [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 7. 10. 2018 [citirano 7. 7. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.hrabar.si/psihologija-barv-kaj-barve-pomenijo-in-simbolizirajo/>
RAPOŠA, K. Vrhunci likovne umetnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1994, str. 418 in 507.
Rembrandt Lightning Photography: What It Is and How to Use It. V Expert Photography, 2019 [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2020 [citirano 9. 3. 2020].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://expertphotography.com/rembrandt-lighting- photography/>
Rorschak inkblot test. Use of the Rorschach test in neuropsychology. V Semanticscholar [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2012 [citirano 8. 2. 2020].
Dostopno na svetovnem spletu:
<https://pdfs.semanticscholar.org/c23b/3d79dacfd09b6bb1eda0172d1949eb97d20e.
pdf>
45 Salvador Dalí, The Persistence of Memory 1931. V The Museum of Modern Art [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2020 [citirano 9. 8. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.moma.org/collection/works/79018>
Salvador Dali - The Temptation of St. Anthony 1946. V Art-Dali [dostopno na daljavo].
Obnovljeno 2020 [citirano 9. 8. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://art- dali.com/1940_71.html>
Sfumato: Painting technique. V Britannica, Encyclopædia Britannica Inc. [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2019 [citirano 8. 3. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.britannica.com/art/sfumato>
Timeslice: An imagery of time. V Apt613: [dostopno na daljavo]. Obmnovljeno 10. 12.
2014 [citirano 10. 8. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://apt613.ca/tag/etienne-jules-marey/>
Weights and Measures. V Estoric Collection of Modern Italian Art, Futurism &
Photography [dostopno na daljavo]. Obnovljeno: 22 . 4. 2001 [citirano: 9. 8. 2020].
Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.estorickcollection.com/exhibitions/futurism-and-photography>
ZALAZNIK, J. Kako je umetnost izgubila nedolžnost: kolaž, asemblaž in fotomontaža v umetnosti XX stoletja. Ljubljana: Javni zavod RS za kulturne dejavnosti, 2009, str.
63.
60549. V Devian art [dostopno na daljavo]. Objavljeno 12. 2. 2009 [citirano 8. 8. 2020].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.deviantart.com/kubicki/art/60549- 112637202>
