• Rezultati Niso Bili Najdeni

View of The Aesthetics of Cognitive Mapping

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "View of The Aesthetics of Cognitive Mapping"

Copied!
14
0
0

Celotno besedilo

(1)

ESTETIKA KOGNITIVNEGA KARTIRANJA

Er n e s t Že n k o

I.

P ro b le m a tik a kognitivnega kartiranja n e zadeva zgolj estetike oz. filozofije kul­

tu re , tem v eč j e n je n a navezava n a ti dve p o d ro č ji zgolj n ek a k šn a razširitev p o lja o b rav nave. V te m sm islu j e vezana n a d elo am erišk eg a filozofa in m ark ­ sistič n eg a k u ltu rn e g a k ritik a F re d ric a Ja m e so n a , ki j o je v o sem d ese tih letih dvajsetega sto le tja vpeljal v sfero svojih lastnih teo retsk ih interesov. Sovpada s p o v e č a n im z a n im a n je m za p ro s to r, ki se pojavlja v p o stm o d e rn o sti in k a te re ­ ga isto časn o sp re m lja p o v eč an o za n im an je za prostorske m etafo re. Neil Sm ith in C indy Katz le ta 1993 zapišeta: »V d ru ž b e n i teoriji in lite ra rn i kritiki so p ro ­ sto rsk e m e ta fo re p o sta le p re v la d u jo č e sredstvo, s k a te rim je m o go če razum eti d ru ž b e n o življenje. T e o re tsk e p r o s to r e je m ogoče raziskovati, kartirati, izriso­

vati, sp o d b ijati, d e k o lo n iz ira ti, in za vsakogar se zdi, d a p o tu je. « 1

T u d i k o g n itiv n o k a rtira n je sodi v k o n tek st p ro sto rsk ih m etafo r, saj gre vsaj n a prvi p o g le d za p ro b le m k a rtira n ja n e k e g a obm očja, k i j e an alo g en p o sto p k o m , k i j ih p o z n a m o iz g eografije oz. naj bi šlo za »izdelovanje« tak­

šn ih ali d ru g a č n ih k a rt o z iro m a zem ljevidov. T u d i prvi članek, ki n e p o s re d n o govori o k o g n itiv n e m k a rtira n ju in sodi v leto 1948, k og nitivn o k artira n je ra­

zu m e k o t m e ta fo ro . B esedilo, k a te re g a a v to rje psih o lo g E dw ard C hace Tol- m a n , im a zanim iv naslov »K ognitivne karte pri lju d eh in p o d g a n a h« , 2 v njem p a T o lm a n , ki sicer e k s p e rim e n tira s p o d g a n a m i v lab irin tu , trd i d a so p o d g a ­ n e sp o so b n e u p o ra b lja ti p ro sto rs k e info rm acije tako k o t bi si p ro sto re v k ate­

rih se gibljejo vpisovale n a n a č in p o d o b e n karti. T olm an n e trd i, d a lahk o pri

1 Neil Sm ith in C indi Katz, »G ro u n d in g M etaphor - Towards a Spatialized Politics«, v:

M ichael K eith in Steve Pile, Place and the Politics of Identity, R outledge, L ondon in New York 1993, str. 6 8 .

2 Edw ard C hace T o lm a n , »Cognitive Maps in Rats an d Men«, Psychological Review, št. 55 (1948), str. 189-208.

(2)

p o d g a n a h govorim o o kognitivni k arti k o t o in te rn i re p re z e n ta c iji z u n a n jih pro sto rsk ih inform acij, tem več izraz u p o ra b lja zgolj k o t m e ta fo ro .

R azprava o vprašanju ali so živali sp o so b n e k o g n itiv n e g a k a rtira n ja oz. ali u p o ra b lja jo in te rn e re p re z e n ta c ije s e je zatem vlekla d e se tle tja i n j e b ila p ove­

zana predv sem z iskanjem p o ti oz. s p ro b le m o m v ra čan ja živali (n p r. g olo­

bov) n a isto prosto rsk o lokacijo. P o d o b n e raziskave so isto časn o lo č e n o p o te ­ kale v zvezi s človekovo o rien ta cijo in isk an jem p o ti te r tv o rb o in te rn ih re- p rezentacij. Sele v drugi polovici d ev e td e setih le t p re jšn jeg a stoletja so nastali prvi pom em b n ejši poskusi povezovanja te h dveh prej lo č e n ih p o d ro č ij. V praša­

nje, ki so se ga lotevali j e bilo v o b e h p rim e rih isto: ali zato d a n a jd e m o p o t dom ov p o tre b u je m o in te rn o re p re z e n ta c ijo v sm islu p ro sto rsk e g a zemljevida?

V tem času so se razvile tu d i ra zličn e d efin ic ije k o g n itiv n ih k a rt in k a rtira ­ nja, p ri če m e r j e prevladovalo p re p rič a n je , d a g re p ri k o g n itiv n ih k a rta h za n o tra n je (in te rn e ) re p re z e n ta c ije in fo rm ac ij iz okolja. K ljub te m u p a ni bil dosežen k o n sen z g led e vprašanja ali j i h j e tre b a ra z u m e ti zgolj v sm islu m e ta ­ fore - kot da so in fo rm acije s h ra n je n e v obliki zem ljevida - ali g re za d ejan sk e oz. h ip o te tič n e k o n stru k te.

K arte, k ijih ob ičajn o u p o ra b lja m o , seveda n iso n e p o s r e d n e ek stern aliza- cije oz. p o zu n a n je n ja in te rn ih re p rezen tacij in se o d njih lah k o tud i bistveno razlikujejo. K ognitivne k arte prav tako niso statičn e tvorbe, tem več n ak azu jejo n a d in am ičn e procese (za razliko o d kart, ki se n an a šajo n a statičn o p o d o b o zunanjega sveta). N otranje prostorske reprezen tacije im ajo svojo u p o ra b n o vred­

nost v tem , d a n am omogočeno o rien ta cijo v d a n e m oko lju in prispevajo k o rg a ­ nizaciji novih p rostorskih inform acij, ko n a n je n aletim o . V k o g nitivn ih k arta h torej ne sm em o videti le nekak šn ih k a rt o bm očja, ki nas o bd aja, tem več ji h m o ram o razum eti predvsem k o t sk u p ek aktivnih in form acij, ki težijo k stru k tu ­ riranju. K ognitivno kartiranje lah k o v tem sm islu ra z u m e m o k o t d in a m ič e n proces n e n e h n e g a preoblikovanja s tru k tu re iz d a n ih p ro sto rsk ih inform acij.

P o m e m b en vidik, ki ga n e sm em o sp re g le d ati j e v tem , d a ko gn itivn e k arte n e m orejo biti niti n ata n č n e niti p o p o ln e . R azlog j e v tem , d a bi bile takšne karte preveč velike, kom pleksne in p o sled ičn o tu d i n e u p o ra b n e , saj si z n jim i v praksi n e bi mogli pom agati. K ognitivne k arte zato niso re p re z e n ta c ije v raz- m eiju e n a p ro ti e n a z dejanskim svetom . S v etje v ed n o p o p o ln i m o d e l sam ega sebe (oz. k o tje izjavil N o rb e rt W iener: najboljši m o d el m ačk e j e d ru g a m ačka ali še bolje kar ista m ačka) in tako v ed n o p re se g a vsakršen m o d e l ali re p re z e n ­ tacijo. Navigacija in orientacija sta najbolj učinkoviti tedaj, k o je ko g n itiv n a kar­

ta zožena n a zgolj n u jn e inform acije. V seh p o d a tk o v o o ko lju n a tej karti ni m ogoče razbrati - inform acije se n a m re č n ah a ja jo v n je n i stru k tu ri.

G e o rg e Kelly, avtor teorije osebnih konstruktov, ki velja za te m e ljn i p ris p e ­ vek k razvoju id eje k o gnitivnega k a rtira n ja , j e v p o z n ih p e td e s e tih letih zapi­

(3)

sal: »Č lovek g le d a n a svoj svet skozi p ro so jn e vzorce, ki j i h ustvarja in jim zatem p o sk u ša p rila g o d iti d ejan sk o sti iz k a te rih je svet sestavljen. U jem anje ni v e d n o zelo d o b ro , v e n d a r p a b re z takšnih vzorcev svet ostaja n e d ife re n c ira n a h o m o g e n o s t, iz k a te re ni m o g o č e izluščiti n ik ak ršn eg a sm isla. C elo najm an j­

še u je m a n je j e bolj k o ristn o k o t n ik a k ršn o. « 3

T v o rb a in te r n ih p ro s to rsk ih rep rez en tacij ali z d ru g im i b esed am i - kog­

nitiv n o k a rtira n je - j e to rej k lju čn a za o rien ta cijo v fizičnem p ro sto ru . V e n d ar p a k o t p o sasm ez n ik i n ism o u m ešče n i zgolj v fizični p ro sto r, ki nas obdaja, tem več im a m o ves čas svoje m esto tu d i v n ek em d ru ž b e n e m p ro sto ru . Prav iz te g a iz h a ja ja m e s o n : ra v n o tak o k o t p o tre b u je m o in fo rm acijo o svojem p o lo ­ žaju v fizičn em p ro s to ru te r sp o so b n o st orien tacije v njem , j e n u jn a tudi o rie n ­ tacija v d ru ž b e n e m p ro s to ru oz. v dru žbi. Pri sled n jem p a, ko gre za p o stm o ­ d e r n o d ru ž b o , n a le tim o n a h u d e težave. P ro b lem a p o stm o d e rn e g a h ip erp ro - sto ra n a m re č p o J a m e s o n u n e m o re m o rešiti: gre n a m re č za to, da tega p ro ­ sto ra n e m o re m o d o je ti in n e m o re m o določiti n ašega položaja k o t indivi­

d u a ln ih su b jek to v v novi g lo b a ln i m reži m u ltin a c io n a ln e g a kapitala. T a p ro ­ s to r j e p o stal n ep red stav ljiv , n a m p a j e o stala le spo sob no st, d a zap o p ad em o zgolj n a šo n ajbližjo o k o lico . Iz teg a stanja izhaja p o tre b a p o novi obliki poli­

tič n e estetik e, ki postavlja p ro sto rsk o p ro b lem a tik o v središče svojega zanim a­

nja. T o este tik o J a m e s o n p o im e n u je estetika kognitivnega kartiranja.

S k o g n itiv n im k a rtira n je m n e m eri zgolj n a fizični oz. geografski p ro sto r (čep rav ra z u m e p ro b le m o rie n ta c ije v n jem k o t ravno tako p ro b le m a tič e n ter k o t p rim e r navaja p o s tm o d e rn is tič n o a rh ite k tu ro ) tem več p red vsem n a d ru ž ­ b e n i p ro s to r oz. p ro s to r p o s tm o d e rn e g lo b aln e d ru ž b e k o t celo te - k o t totali­

tete. P ro b le m , ki ga estetik i k o g n itiv n eg a k artira n ja zastavlja, ni n a m re č nič m an j k o t k a rtira n je d ru ž b e n e to talitete.

Pri te m J a m e s o n n e i z h ^ a iz zgoraj n a v e d en ih avtorjev, tem več se o p ira p re d v sem n a d e lo K evina L y n ch a Podoba mesta ( The Image o f the City, 1960).

S lednji j e v te m d e lu obravnaval k o n c e p tu a ln e karte, k i j i h ljud je razvijajo zato, d a si osm islijo izjem n o k o m p lek sn o okolje velem est te r se v njih o rie n ti­

rajo. L ynch izraz u p o ra b i, d a bi z njim opisal m iseln e k arte , k ijih prebivalci a m e rišk ih v elem est (Los A ngeles, B oston in Jersey City) u p o ra b lja jo pri vsa­

k o d n e v n i o rien ta ciji.

V e n d a r p a tu d i že p ri L y n ch u lah k o p re b e re m o n asled n je: »M esto sam o j e - p o te n c ia ln o - m o č a n sim b o l k o m p lek sn e d ru ž b e« ; 4 p a tud i: »Večini ljudi se zelo re d k o se zgodi, d a bi se v m o d e rn e m m estu p o p o ln o m a izgubili. Po­

m ag ajo n a m d ru g i p rip o m o č k i za iskanje poti: zemljevidi, h išn e številke, p ro ­

3 George A. Kelly, Theory o f Personality. The Psychology o f Personal Constructs, W.W. Norton

& Co., New York in L o n d o n 1963, str. 8,9.

4 Kevin Lynch, The Image o f the City, MIT Press, C am bridge in L o n d o n 2000, str. 5.

(4)

m etn i znaki itn. T o d a, ko se kaj tak eg a e n k r a t zgodi, n a m s tra h te r c e lo groza, ki vse skupaj sprem lja, odkrije, kako te s n a je povezava m e d izg u b o o rie n ta c ije te r našim o b ču tk o m za ravnotežje in u g o d je. B esed a ‘iz g u b lje n ’ v n a š e m je z i­

ku p o m e n i veliko več ko t p re p ro s to g eo g rafsk o n eg o to v o st; s seboj n o si p ri­

zvok k a ta stro fe. « 5

V tej sm eri p o te k a tu d i Ja m e so n o v o ra zu m ev an je n ez m o ž n o sti p o stm o ­ d e rn e g a subjekta, d a bi z a p o p ad el to ta lite to sistem ov, ki g a o b k ro ž ajo . K ogni­

tivne k a rte bi v p rim e ru , d a bi m u b ile d o s to p n e , o m o g o č ile situacijsk o r e p r e ­ zentacijo d ejan sko nepredstavljive to ta lite te d ru ž b e n ih s tru k tu r k o t c e lo te s stran i in d iv id u a ln e g a subjekta.

O č itn o fra g m e n tira n a , k ao tič n a in n ep red stav ljiv a n a ra v a p o s tm o d e rn e ­ ga sveta za Ja m e so n a predstavlja izziv d ru ž b e n i teo riji, u m e tn o s ti in po litik i te r kliče p o teoriji, estetiki in politik i k o g n itiv n e g a k artira n ja : »N ezm ožn ost, d a bi d ru ž b e n o k artirali j e ravno tak šn a ovira za p o litič n o izkustvo k o t j e a n a ­ lo g n a n e sp o so b n o st d a bi p ro sto rsk o k a rtira li za u r b a n o izkustvo. Iz te g a sle­

di, d a j e estetika k ognitivnega k a rtira n ja v te m sm islu in te g ra ln i d el k a te re g a koli socialističnega p o litičn e g a p ro je k ta. « 6 K ognitiv no k a rtira n je s te m p o sta ­ n e katego rija, ki vključuje vse to taliz irajo če strateg ije, k i j i h z a g o v a ija J a m e ­ son. T u d i kateg o rijo to talite te , k i jo ves čas n e u tr u d n o z a g o v a ija ,je m o g o č e b rati k o t strategijo k ognitiv n eg a k a rtira n ja . Se več, » p ro je k t k o g n itiv n e g a k ar­

tiran ja o č itn o stoji ali p a d e skupaj s p o jm o v a n je m n e k e (n e p red stav ljiv e, im a­

g in a rn e ) g lo b aln e d ru ž b e n e to talite te , k a te ro bi b ilo tre b a k a r tira ti« . 7

Za Jam eso n o v o analizo L ynchevega d e la je p o le g te g a zn a čiln o , d a n je g o ­ vo pojm o vanje izkustva m esta b e re k o t d ia le k tik o m e d tukaj in sedaj n e p o ­ sre d n e g a zaznavanja te r im a g in a rn im o b č u tk o m m e sta k o t o d s o tn e to ta lite te , kar ga vodi v p ro sto rsk o analogijo z A lthusserjevim ra z u m e v a n je m id eo lo g ije ko t im a g in a rn e re p rez en tacije p o sam ez n ik o v eg a o d n o s a d o n jeg o v ih ali n je­

n ih dejan sk ih p ogojev eksistence. J a m e s o n skozi A lth u sserjev o p o jm o v an je ideologijo vidi k o t n u jn o za vsakršno o b lik o d ru ž b e , p ri č e m e r id e o lo g ija u d e ­ ja n ja svojo funkcijo s tem , ko izpostavlja p r e p a d m e d lo k a ln o u m estitvijo in d i­

v id u aln eg a subjekta in to ta lite to ra z re d n ih stru k tu r, v k a te ro se su b je k t vpisu­

je o ziro m a m e d fe n o m e n o lo šk o zaznavo in d ejan sk o stjo , ki tra n s c e n d ira vsa­

kršno p o sam ez n o m išljenje ali izkustvo. P rav id e o lo g ija k o t ta k šn a naj bi p o J a m e so n u p oskušala k artira ti to d e ja n sk o st s p o m o č jo zav estnih ali n ez av ed ­ n ih re p rez en tacij. K ognitivno k a r tira n je je to rej ek stra p o la c ija L yncheve p r o ­

5 Ibid., str. 4.

6 F redric Jam eson, »Cognitive M apping«, v: Cary N elson in L aw rence G rossberg (u r.), Marxism and the Interpretation o f Culture, University o f Illinois Press, U rb a n a in C hicago 1988, str. 355.

7 Ibid., str. 356.

(5)

sto rsk e an alize n a p o d ro č je d ru ž b e n e s tru k tu re , se pravi, n a »to taliteto raz­

r e d n ih o d n o so v n a g lo b a ln i (n e m a ra bi m o ral reči m u ltin ac io n aln i) rav ni« . 8

II.

Ja m e so n o v o p o jm o v an je k o g n itiv n e g a k a rtira n ja je tak o ves čas navezano n a p ro b le m to ta lite te , č e p rav so se pojavne oblike to talite te skozi njegov in te ­ le k tu a ln i razvoj vseskozi sp re m in ja le . Č e je , k o t trd i v k n jižn em d elu o post­

m o d e rn iz m u le ta 1991,9 to ta lite ta tista rd e č a n it, ki povezuje njegov teoretski o p u s in ga drži skupaj k o t p o v ezan o celoto p a je v sam em p o jm ov anju to talite­

te tak šn a rd e č a n it p rav g otovo L ukacseva konkretna to taliteta. T o je tista obli­

ka to ta lite te , ki j o J a m e s o n zagovarja ko t specifično m ark sističn o in za k atero j e zn a čiln o , d a j e c e lo ta m e d seboj navidez n ep o v e zan ih delov. V praksi to p re d v sem p o m e n i, d a m o ra filo zo f oz. k u ltu rn i kritik pojave in p re d m e te s p o d ro č ja k u ltu re v e d n o obravnavati v k o n te k stu v k aterem se pojavljajo, ta k o n te k s t p a j e c e lo tn a k ap italistič n a družba.

L ukâcs se v te m , ko k o n k re tn o s t povezuje s to talite to , navezuje n a H egla in njegovo p o jm o v an je k o n k re tn o s ti oz. k o n k re tn e to talitete: to ta lite ta je k o n ­ k re tn a prav zato, k e r vsebuje vsa p o sredovanja, ki povezujejo n avidezno n e p o ­ v ezan a dejstva. T u d i ko sledi M arxu, Lukâcs pravzaprav povzem a p o H eglu:

» K o n k re tn o je k o n k re tn o zato, k e r je povzetek m n o g ih določitev, torej e n o t­

n o s t r a z n o te re g a. « 10 Ko v zvezi z L ukacsem govori o p o jm o van ju k o n k re tn e g a v u m e tn iš k e m d e lu , trd i d a »takšno d elo o m ogoča, d a se življenje in izkustvo izkusi k o t to ta lite to ; vsi d o g o d k i v n jem , vsa p o sam ezn a dejstva in elem e n ti so ra z u m lje n i n e p o s r e d n o , k o t d e l c e lo tn e g a p ro c e sa« . 11

J a m e s o n se tu d i p ri p o ja sn je v a n ju k o g n itiv n e g a k a r tira n ja o p ira n a L ukâcsa, saj zapiše, d a k o g n itiv n o k artira n je d ejansk o ni nič d ru g e g a k o t koda za razredno zavest, le d a p re d la g a zahtevo p o novi in doslej še neizsanjani vrsti ra z re d n e zavesti.

Razredna zavestpo L uk acsu n i »niti vsota niti po vprečje tega, kar p osam ez­

n i in d iv id u i, ki sestavljajo re d , m islijo, obču tijo itn. « , 12 prav tako »pri ra z re d n i

8 Ibid.,str. 353.

9 F red ric Ja m e so n , Postmodernism, or, The Cultural Logic o f Late Capitalism,Verso, L on­

do n in New York 1991.

10 Karl M arx, K ritika politične ekonomije 1857/58, Delavska enotnost, Ljubljana 1985, str.

32.

11 F red ric Ja m e so n , M arxism a n d Form,P rinceton University Press, P rinceton 1974, str.

169.

12 G eorg Lukâcs, Zgodovina in razredna zavest,Vestnik IMS, ZRC SAZU, Ljubljana 1986, str. 60.

(6)

zavesti n e g re za m išljenje še tako n a p r e d n ih p o sam ez n ik o v n iti za zn an stv e n o sp o z n a n je« . 13 Kljub tem u p a delo v an je ra z re d a k o t to ta lite te d o lo č a prav ta zavest in n e m išljenje posam eznikov; p rav tako tu d i d elo v an je n e k e g a ra z re d a in njegovo u sm eritev oz. težnje la h k o s p o z n a m o le iz te zavesti.

R a z re d n a za v e stje v tesni povezavi s to ta lite to , kajti j e zavest, ki p rip a d a objektivno ekono m ski totaliteti. J e zavest ra z re d a k o t to ta lite te , k je r p a j e o čit­

n o, d a c e lo ta vlada n a d svojimi p o d re je n im i d eli (p o sa m e z n im i in d iv id u i, če­

prav še tako »nap red n im i« oz. o za v ešče n im i). T a k šn a d o lo čitev lo č u je ra z re d ­ n o zavest o d t. i. e m p irič n o fa k tič n e g a m išljen ja lju d i o svojem življenjskem položaju, ki g a je m o goče p sihološko o p isati in p o jasn iti.

Za Lukâcsa se zavest ljudi o svojem o b sto ju v vseh svojih b istv enih d o lo čilih pojavi šele v o d n o su d o d ru žb e ko t celote. T a zavest se lah k o pojavlja k o t »pra­

vilna zavest« (č e je subjektivno u p ra v ič en a t e r j o j e m o g o če ra z u m e ti iz d ru ž b e ­ nozgodovinskega položaja) ali kot » n a p a č n a zavest« (če zgreši bistvo d ru ž b e n e ­ ga razvoja in ga n e izraža p ra v iln o ). Po d ru g i stran i p a ta ista o b lik a zavesti lahko subjektivno zgreši cilje, ki sijih sam a zastavlja in j i h zase zahteva, h k ra ti p a dosega sebi n e z n a n e in n e h o te n e objektivne cilje d ru ž b e n e g a razvoja. Sele s tem , ko se zavest n anaša n a d ru žb o kot celoto, j e m o g o če spo znati tiste misli, o b ču tja ipd., ki bi ji h ljudje imeli v d o lo čen e m zgodovinskem p oložaju, če bi bili zm ožni p o p o ln o m a dojeti ta položaj. D ojetje teg a položaja p a vključuje tak o in tere se , ki iz njega izhajajo ko t tudi celo tn o d ru ž b o , ki iz te h in tereso v izhaja.

G re torej za epistem o lo šk o v prašanje: za v p ra šan je m o žn o sti sp o z n a n ja tistih m isli, obču tkov ipd., ki ustrezajo o b je k tiv n e m u p o lo žaju lju di v d o lo č e n i družbi. Število takšnih položajev oz. n jih o v ih tip o v je v vsaki d ru ž b i o m e je n o , d o lo čen i p a so s p oložajem ljudi v p ro d u k c ijsk e m p ro c esu : » R acio n a ln o us­

trezn a reakcija, ki se n a ta n ačin p rip isu je d o lo č e n e m u z n a č iln e m u p o lo ž a ju v p ro d u k cijsk em p ro c e s u ,je ra z re d n a zavest. « 14 K o g n itiv n o k a rtira n je naj bi to ­ rej n e bilo nič d ru g e g a k o t nova o b lik a ra z re d n e zavesti.

P o znejšem u poskusu povezovanja m arksovskeg a in freu d o v sk eg a p o lja pri J a m e s o n u je sledila tu d i sp ecifičn a o b lik a p o jm o v a n ja zg o d o v in e k o t lo n ­ g itu d in a ln e totalitete, ki n a sto p a k o t A lth usserjev o d s o tn i vzrok oz. k o t L aca­

novo R ealn o . T ako v d e lu Politično nezavedno k o t v p o zn e jših d e lih o p o s tm o ­ d e rn iz m u j e e d in a to taliteta, k i j o J a m e s o n p riznava, » p ro d u k cijsk i način« . V e n d a r p a p ri tem o p o za rja (o ziro m a o d g o v arja k ritik o m ) d a p o jm a to ta lite ­ te ne sm em o zam enjevati s p o jm o m totalizacije, k jer sledi S a rtru , kaj šele to ta ­ litarizm a (k o t m u očitajo avtorji p o s ts tru k tu ra liz m a ).

Z ahteva po to talite ti n e d v o m n o izhaja iz n jeg o v eg a m ark sističn eg a izh o ­ dišča, p o k aterem j e »svet« oz. d ru ž b o m o g o č e s p re m e n iti le, če j o prej spoz-

13 Ibid., str. 68.

14 Ibid.

(7)

n am o : »B rez p o jm o v an ja d ru ž b e n e to talite te (in m ožnosti tran sfo rm acije ce­

lo tn e g a d ru ž b e n e g a sistem a) n i m o ž n a u strezn a socialistična [socialist] p o li­

tik a. « 15 P rav p ri v p ra šan ju , kako sp o zn ati takšno d ru ž b e n o to talite to , Ja m e so n u sm eri svojo p o z o rn o s t n a u m e tn o s t oz. razm išlja o novi estetiki, ki bi ta cilj d o seg la s p o m o č jo k o g n itiv n e g a k artiran ja: »Niti nisem p re p rič a n , kako naj si p re d sta v lja m vrsto u m e tn o sti, k i jo želim tukaj pred lag ati, kaj šele d a bi p o tr­

dil n je n o m o žn o st; la h k o se le v prašam o , kakšna vrsta o p eracije bo tista, ki bo p ro izv e d la p o je m n eč esa, k a r si n e m o re m o pred stav ljati. « 16 Pri kognitivnem k a rtira n ju g re to rej za p ro je k t, vrsto operacije, k ije p o sre d n ik m e d u m etn o stjo in to ta lite to . V e n d a r j e p ri te m J a m e s o n u očitn o ja s n o , d a k ognitivno k artira­

n je - kark o li to že bilo - n e m o re prikazati ali re p re z e n tira ti to talitete. K ogni­

tivno k a rtira n je j e to rej vezan o n a re p re z e n ta c ijo totalitete. Po en i stran i j e Ja m e s o n so o č e n z zah tev o p o re p rez en taciji, v e n d a r pa p o d ru g i strani ve, d a ta re p re z e n ta c ija n i m o g o ča: g re torej za zahtevo p o re p rez en taciji nečesa, k a r ni m o g o č e re p re z e n tira ti.

III.

P ri te m j e k lju č n a vloga u m e tn o sti. N jen o n a lo g o ja m e s o n vidi v tem , da se u p ira m o či p o stv a re n ja v p o tro šn išk i družbi te r p o n o v n o vzpostavi tisto k ateg o rijo to ta lite te , k ije sistem atičn o o g ro žan a skozi eksistencialno frag m en ­ tacijo n a vseh d a n a šn jih ra v n e h življenja in d ru ž b e n e organizacije. U m e tn o st naj bi tako izd ela la p o d o b o d a n a šn je g a stanja, p o d o b o to talite te . U m e tn o st bi m o ra la izd elati k o g n itiv n o k a rto te to talite te , s čim er bi nas p re n e sla p re k o b re z n a o č itn e fra g m e n ta c ije . O b tem se zastavljata dve vprašanji: 1. k atera u m e tn o s tje teg a z m o ž n a in n a kakšen n ačin ; ter 2. k a k o je m o g o če u m etn o sti sp lo h zastavljati tak šn e p ro b le m e ? S led n jeg a s e j e o čitn o zavedal tu d i J a m e ­ son, k ije zapisal: » U m e tn o s tje v e d n o p o če la m n o g o različn ih stvari te r im ela veliko n eso razm erljiv ih funkcij: naj to p o č n e še n ap rej - k a r tu d i zagotovo bo, n a vsak n a č in , tu d i v u to p iji. « 17 P rav to m noštvo n jen ih funkcij naj bi bilo p o njegovem m n e n ju tisti razlog, ki n am bi dovoljeval, d a o d u m e tn o sti zahteva­

m o naj b o lje razvije svojo k o g n itiv n o funkcijo, ki j o j e doslej v veliki m eri za n e m a rila . V tem J a m e s o n n e vidi n ik ak ršn e težave in nič posebej represiv­

n eg a, zagotovo p a n a ta n a č in p o seg a v p ra sta ro p ro b le m a tik o ra zm eija m ed u m e tn o stjo in n je n o zu n a n jo stjo , ki se vleče vse o d P la to n a in a n tič n e g a sp o ra m e d p esn ik i in filozofi.

15 Jam eson, »Cognitive M apping«, str. 355.

16 Ibid., str. 374.

17 Ibid.

(8)

David C arroll j e v zvezi s tem zapisal, d a bi v e rje tn o le m a lo k d o zanikal,

»da u m e tn o sti p rip a d a ‘d o lo č e n a ’ z u n a n jo s t in n eo d v isn o st v o d n o s u d o filo­

zofije, zgodovine in d ru ž b e n o p o litič n e sfere; d a vsega v u m e tn o s ti n i m o g o č e u tem eljiti ali ni d o lo č e n o , v vseh n je n ih vidikih, s tem i d ru g im i polji. In v en ­ d a r ob staja g led e obsega in p o m e n a te zu n a n jo sti oz. n eo d v isn o sti veliko p o ­ lem ik: n e k a te ri b i j o želeli zm anjšati k o tj e le m o g o če, d a bi bistvo u m e tn o s ti izpeljali iz d ru g ih polj, m e d te m ko d ru g i s p e t vztrajajo, d a s u p e rio rn o s t, u n i­

verzalnost, tra n s c e n d e n tn o s t ali p re p ro s to k ritič n a m o č u m e tn o s ti leži v tem , d a j e drugo in d a j e n u jn o to d ru g o s t spo štovati in b ra n iti za vsako c e n o. « 18

R azprave glede statusa u m etn o sti so v zgodovini filozofije p o g o ste in d o b ro znane, ven d ar p a p ro b lem o d n o sa m e d u m e tn o sÿ o in »n e-um etn ostjo« (p ri če m e r j e »ne-um etnost« lahko politika, ek o n o m ija, filozofija, zg o d ovin a itn.) ostaja p re d m e t tudi so d o b n e filozofije in teorije. V n ad aljev an ju se b o m osred- točil p o leg Ja m e so n a še n a Jean -F ran ço isa L yotarda. J a m e s o n in L y otard n a­

m reč vsaj n a prvi p o g led glede tega v prašanja zagovarjata d ia m e tra ln o n a s p ro t­

ni stališči (čeprav resnici n a ljubo m e d n jim a o bstaja tu d i veliko sk u p n ih to č k ).

T ako v Lyotardovih kot v Jam eso n o v ih d e lih se filozofija k u ltu re in u m e tn o sti pojavlja v tesni navezavi n a p ro b le m e so d o b n e d ru ž b e in politike. Za o b a j e u m e tn o st v n ekem o d n o su dru žb e in p olitike, ta o d n o s p a je m o g o če zapo pasti ob njegovi navezavi n a p ojem to talitete (Jam eso n ), ali n a k ritik o tega p o jm a (L yotard). Prav tako o b a pripisu jeta velik p o m e n k ritični vlogi u m e tn o sti, pri če m e r im ata vsak svoj p o g led n a to, kaj in kakšn a naj bi b ila k ritič n a u m etn o st.

P ro b le m o d n o sa m ed u m e tn o stjo in filozofijo, ki g a j e m o g o č e izraziti tudi k o t o d n o s m e d u m e tn o stjo in re sn ic o , j e v e rje tn o e d e n izm ed n a jsta re j­

ših n a č in o v zastavljanja vprašan ja o sta tu su in n aravi u m e tn o sti. V e n d a r p a j e tako zastavljeno vprašanje h k ra ti tu d i v p ra šan je o sta tu su in naravi sam e filo­

zofije. Ja m e so n in L yotard tu sled ita ra z lič n im a filozo fsk im a p risto p o m a . J a ­ m eso n sledi predvsem H eglovi filozofiji, m e d te m k o j e za L y o tard a n a jp o ­ m e m b n ejše izhodišče za to razpravo N ietzsch e (p red v sem v z g o d n e jših d e lih , p o zn e je K ant in W ittg e n s te in ).

V H eglovi filozofiji, ali n e m a ra bo lje re č e n o , v ja m e s o n o v e m b ra n ju H e ­ glove filozofije, j e u m e tn o s t le e n a izm ed s to p e n j n a p o ti k ab so lu tn i v ed n o sti oz. resn ici, kar z d ru g im i b ese d am i p o m e n i, d a j e u m e tn o s t le n e p o p o ln a oblika filozofije. Filozofija u m e tn o s t n a d o lo č e n i točki vključi vase (inkorpori­

ra) te r nad alju je svojo p o t »prek« n je (z u kinitvijo in p re se g a n je m ) n a višjo sto p n jo , k višji in po p o ln ejši obliki zavesti. U m e tn o s t im a p o te m ta k e m svojo vlogo v okviru zgodovinske to ta lite te in ta vloga n i n ič m an j k o t to, d a j e naj­

višji način, na katerega resnica prihaja do svojega obstoja. T o d a ta p o m e m b n a vlo- 18 David Carroll, Paraesthetics: Foucault, Lyotard, Derrida, R outledge, New Y ork in L on­

don 1989, str. 23.

(9)

g a je u m e tn o sti za g o to v ljen a le d o lo č e n čas, d o lo č e n o o b d o b je zgodovine. Po

» k o n cu u m e tn o sti« n a m re č filozofija p revzam e n jen položaj in sam a p o sta n e najvišji n a č in p rik azo v an ja ab so lu ta. Kaže to rej, d a ni m og oče, d a bi u m e tn o st in filozofija o b stajali isto časn o d ru g a ob d ru g i, tem več im a m o v d o lo č e n e m tr e n u tk u zg o d o v in e ali e n o ali d ru g o ; kajti tako u m e tn o st k o t filozofija im ata d e ja n sk o p o p o ln o m a isto vlogo - prikazovati resnico.

T o n e p o m e n i, d a p o d o g o d k u , ki ga p o zn a m o kot »konec u m etn osti« , n im a m o več slik, kipov, ro m a n o v itn ., tem več zgolj to, d a jih n e obravnavam o več k o t u m e tn išk a dela. U m e tn o s tje zdaj nekaj, kar p rip a d a zgodovini in nam od k riv a re sn ic o o p re te k lih časih; zatorej naj bo varno z a p rta v m uzeju ali galeriji. P o sle d ič n o to p o m e n i, d a j e b re z p re d m e tn o govoriti o k ak ršn em ko li k ritič n e m p o te n c ia lu u m e tn o sti.

T o d a z g o d o v in a je n e d v o u m n o pokazala, d a s e je H eg el m otil. N aznan il j e k o n e c u m e tn o s ti, izkazalo p a s e je ravno n a sp ro tn o - d a dvajseto stoletje ni bilo sto letje filozofije, tem več e n o izm ed najbolj cvetočih o b d o b ij u m etn o sti v vsej človeški zgodovini. Ja m e s o n zato p re d la g a popravek k H e g lu in d ru g a č n o b ra n je o d n o s a m e d u m e tn o stjo in filozofijo. O b tem pa še v e d n o trdi, d a la h ­ ko v d o lo č e n e m zg o dovinskem tre n u tk u z a p o p ad e in p rik aže ab so lu t zgolj e n a »človeška aktivnost«, kajti o bstaja lah k o le e n a resnica.

Ja m e s o n trd i, d a sta že v H eglo vem času obstajali dve različni obliki u m e t­

nosti: prv o j e m o g o č e p o isto v etiti z lepim in d ru g o s sublimnim. 19 U m e tn o st kot le p o se p o J a m e s o n u res k o n č a s H eglovim »koncem u m etno sti«, v e n d a r pa u m e tn o s t k o t su b lim n o preživi k o t modernizem. U m etn o sti to rej ni n a d o m e sti­

la filozofija, k o t j e pričakoval H e g el, tem več sublim no , ki zam en ja staro obli­

ko u m e tn o s ti te r si zdaj - k o t no v a o blika u m e tn o sti - lasti resnico.

S tem se zg o d o v in a (u m e tn o sti) še n e konča. O b k o n cu m o d ern iz m a , ki ga Ja m e s o n postavlja n a z a četek šestdesetih le t dvajsetega stoletja, se n a m re č zgodi no v a s p re m e m b a v o d n o s u m e d u m e tn o stjo in filozofijo. T u d i ta d o g o ­ d e k p o n jeg o v em m n e n ju n e o d p re poti h k o n č n e m u »zm agoslavju« in p re ­ vladi filozofije, tem več j e vezan n a p ro ces razkro ja m o d ern o sti; n a pro ces, ki j e vodil v pojav teorije. (Le-ta n i povezan zgolj z izginotjem vélikih avtorjev m o d e rn iz m a , tem več g a j e sp re m ljal pojav zdaj en ak o slavnih in p o m e m b n ih te o re tik o v - v k lju čn o s sam im Ja m e so n o m .)

» N e m a ra bi la h k o trdili«, piše Ja m e so n , »da se H egel sp lo h ni tako zelo zm otil; in d a bi b ilo m o g o č e o bravnavani d o g o d e k vsaj d e lo m a razu m eti kot razkroj fig u racije v vsej n je n i inten ziv n o sti [in preobliko vanje] v novo obliko lu c id n o s ti. « 20 T e o r ija je to rej izšla iz p o d ro č ja estetskega, iz k u ltu re m o d e rn o ­

19 Cf. F re d ric Ja m e so n , »‘E n d o f A rt’ o r ‘E nd o f H istory’?«, v: The Cultural Turn: Selected Writings on the Postmodern, 1983-1998, Verso, L o n d o n 1998, str. 73-92.

20 Ibid., str. 85.

(10)

sti, ki j o j e m ogoče enačiti s su b lim n im . D ru g i d el estetsk ega, lep o , k a te r e g a je - ko t n a č in prikazovanja resn ice - z a m e n jalo su b lim n o n a za četk u m o d e rn iz ­ m a, p a s e j e vrnil ko t p ro c es kolonizacije d ejan sk o sti z vizu aln im i in p ro s to r­

skimi oblikam i ko t vir čistega užitka in zadovoljitve (te r b re z zah tev e p o abso- lu tu ali resn ici). K ot kaže, sta p o k o n c u m o d e rn iz m a o b e obliki u m e tn o sti, lep o in su b lim n o , d o k o n č n o izgubili svoj k ritičn i p o te n c ia l, saj n e m o re ta več odkrivati resnice o d ru ž b e n o p o litič n i to ta lite ti oz. d o je m a ti in p rik azo v ati ab ­ solut, ali z d ru g im i b esedam i, izrekati re sn ic e o svetu p o z n e g a k ap italizm a. Po Jam eso n o v e m p re p rič a n ju j e tudi filozofija stvar p re te k lo sti, saj j e m o ž n a le v

okviru sistem a, H egel p a p o sled ičn o o staja n jegov zad n ji filozof.

L y o tard postavlja o d n o s m ed u m e tn o stjo in filozofijo v povsem d ru g a č e n okvir. Zanj j e tem eljn i vir razprave o tej p ro b le m a tik i N ietzsche, k ije trd il, d a religija, m o ra la in filozofija p redstavljajo d e k a d e n tn e o b lik e d elo v an ja člove­

ka te r j e v u m e tn o sti videl gibanje, ki n a s p ro tu je te m d ru ž b e n im o blik am . K ot takšna im a u m e tn o s t za N ietzscheja p riv ile g ira n o afirm a tiv n o in o b e n e m raz­

d ira ln o m oč. U m e tn o st N ietzscheju p o m e n i več k o t re sn ic a, kajti u m e tn o s tje zanj e d in a vzvišena sila, ki n a sp ro tu je vsakršni volji d o za n ik a n ja življenja in ko t taka predstavlja a n tin ih ilistič n o silo p ar excellence. T o n jeg o v o stališče j e seveda p ro b le m a tič n o in H e id e g g e rje n a p rim e r trd il, d a p ostavljan je u m e t­

nosti p re d resnico v N ietzschejevem d e lu k o n s titu ira » o b ra t m etafizike«, ki nakazuje, d a je v re d n o st u m e tn o sti v zagotavljanju n e n ih ilistič n e o b lik e re s n i­

ce, k ije boljša od tiste, k ijo lahko n u d ita filozofija ali religija.

V e n d a r pri takšni rabi u m e tn o sti »zoper« filozofijo oz. p ri n je n e m privi- leg ira n ju obstaja d o lo č e n a n ev arn o st, k i j o n p r. C a rro ll vidi v tem , d a »bo [u m etn o st] p ričela prevzem ati n ase prav tiste zn ačiln o sti, k a te rim naj bi n as­

protovala. [...] Č eprav N ietzsche n e p re s ta n o kliče p o u m e tn o s ti k o t sred stv u v boju za resnico, bo ta ista u m e tn o st, ko b o p o stav ljen a k o t ‘s u v e re n a in u n i­

v erzaln a’, postala zgolj še e n a različica re s n ic e. « 21 V p ra šan je j e , ali j e sp lo h m ogoče z u p o ra b o estetskega p o lja p o k azati n a o m ejitv e te o re tsk e g a , s p e k u ­ lativnega, m o raln e g a ali p o litičn e g a polja, n e d a bi o b tem estetsk o p o stalo le njihovo nadom estilo ? T o p a j e n a d a lje tu d i v p ra šan je, k i j e iz je m n o p o m em - no za L yotarda.

V e rje tn o ni n o b e n so d o b n i k ritičn i filo zo f tak o o d lo č n o in ra d ik a ln o za­

govarjal zunanjosti u m etn o sti ko t p rav L yotard. Vsaj za n jego va z g o d n e jša d e la (z začetka se d e m d e setih le t dvajsetega stoletja, o d d e la Diskurz, fig u ra do Libi- dinalne ekonomije) j e značilno, d a estetsk o p o lje k o n stitu ira tak o p riv ileg iran i p ro sto r vseh kritičnih aktivnosti k o t m o d e l za v sakršn o n e o m e je n o afirm acijo in d ru ž b e n o p o litič n o tran sfo rm acijo . L y o tard trd i, d a lah k o d o lo č e n a o b lik a

21 Carrol, op. cit., str. 3.

(11)

u m e tn o s ti (estetsk i fo rm a liz em , av antgarda, raziskovanje itn.; izrazi so avtor­

jevi) - k e r n i o b lik o v an a v izrazih veljavnih d ru ž b e n ih o b lik ali organizacij - u d e ja n ja u čin k o v ito k ritič n o politik o , kakršne n o b e n a o b lik a p o litč n e aktiv­

n o sti sam a n ik o li n i u sp e la u d e ja n iti.

Po L y o tard o v em p re p rič a n ju j e takšna vrsta aktivnosti (se pravi, zgoraj n a v e d e n e o b lik e u m e tn o sti) učinkovita, k e r je »funk cio n aln o - b e se d a je zelo slaba; b o lje bi b ilo re či k ar n a ra v n o st o n tološko - p o stavljena izven sistem a in p o d efin iciji j e n je n a fu n k c ija d e k o n stru ira n je vsega, k ar seb e prikazuje kot re d , d a bi po k azala, d a vsak ‘r e d ’ prikriva nekaj dru g eg a, nekaj, k a r je v tem re d u p o tla č e n o. « 22 L yotard o v a trditev, d a je u m e tn o st »ontološko izven« d ru ž­

b e n o p o litič n e g a u n iv e rz u m a , u m e tn o sti zagotavlja izjem en privilegij, p o leg teg a p a n ak a zu je, d a s seboj nosi najbolj tra d ic io n a ln e idealističn e posledice.

V p ra šan je j e , kaj L y o tard p o jm u je z izrazom »ontološko izven« in kako je m o g o če vzpostaviti ra d ik a ln o d istan co m ed estetskim in p o litičn im , n e da bi estetsk o p o sta lo zgolj n e g a c ija ali zatajevanje p o litičn e g a v im e n u u m etn o sti k o t višjega ideala. K akorkoli, ta privilegij, d a je lahko »izven«, n i d a n vsej u m e t­

nosti, tem več le tistim n je n im oblikam , ki p o čn e jo to, k a r naj bi u m e tn o st po če la ; za L y o ta rd a p a j e »to, k a r u m e tn o st p o č n e - k ar bi m o rala p o četi - v e d n o ra zk rin k av a n je vseh poskusov re k o n stru ira n ja p sev do religije« . 23 N e gre to rej za to, d a bi estetski id eali n ad o m estili p o litičn e ali k aterek o li d ru g e idea­

le, tem več m o ra b iti u m e tn o s t (d o lo č e n a oblika u m etn o sti) n ačin o d stran je­

vanja vseh m o g o č ih idealov.

V te m sm islu im a u m e tn o s t v ed n o dvojni in protislovni status. Po eni stra­

n i im a tra n s c e n d e n tn o fu n k cijo , k i ji om ogoča, d a j e postav ljen a izven vseh redov te r v n jih p o s re d u je , d a bi razkrila tisto, k a r je v njih p o tlače n o ; to d a po d ru g i s tra n i im a tu d i k ritič n o in sam o k ritičn o funkcijo, ki se izraža v razkriva­

n ju vseh poskusov, d a bi se d o lo č e n a b itn o st povzpela n a d s p o p a d redov, n a nivo tra n s c e n d e n tn e g a id e a la ali absoluta. U m etn o sti m o ra torej biti h k rati tra n s c e n d e n tn a in k ritičn a, a p o litič n a in p olitčn a, u m e tn o s t in anti-um etnost.

O n to lo šk a z u n a n jo s t u m e tn o s ti n e dolo ča p ro sto ra ali »lokacije«, v kateri bi bilo m o g o č e p o isk ati bistvo u m etn o sti, tem več predvsem n je n o distanco o d p o litič n e g a in d ru g ih red o v , n je n o d istan co od filozofije in celo n jen o d ista n c o o d sam g a p o d ro č ja estetskega. T o j e za L yo tarda b eg od dog m atiz­

m a. K ot piše C arro ll: »Če bi [L yotard] h o te l n a ta n č n o d o lo čiti kaj j e u m e t­

n o s t in kak o d elu je, bi bilo njegovo privilegiranje u m etn o sti tako d o g m atičn o k o t p o litič n i d o g m atizm i, ki naj bi jih sp odkopala, on to lo šk a zu n a n jo st u m e t­

n o sti p a bi, v te m p rim e ru , d o lo č a la še en o obliko o n to lo g ije. « 24

22Jean-F rançois L yotard, Drifliuorks, C olum bia University Press, New York 1984, str. 16.

23 Ibid., str. 72.

24 C arroll, op. cit., str. 30.

(12)

Po d e lu Libidinalna ekonom ijaseje L y o tard o d v rn il o d N ietzsch ejeve filo­

zofije te r se pričel ukvarjati s p ro b le m i je z ik a , v e n d a r p a j e p re p rič a n je , da m o ra biti u m e tn o st nekaj zu n a n je g a, n ek aj, č e sa r ni m o g o č e p o d re d iti d r u ­ gim d ru ž b e n im sferam , zanj ostalo e n a k o p o m e m b n o k o t p re j. K ljub t e m u je v njegovih p oznejših d e lih m ogoče zaslediti s p re m e m b o v p o jm o v an ju o d n o ­ sa m e d u m e tn o stjo in filozofijo.

V besedilu z naslovom » O dgovor n a vprašan je - kaj j e p o stm o d ern ize m ? « , L yotard govori o p o sm o d e rn e m u m e tn ik u in pisatelju: » P o stm o d e rn i u m e t­

nik ali pisatelj j e v istem p oložaju k o t filozof: b ese d ilo , ki ga piše, [u m etn išk o ] delo, ki ga ustvarja, v n a č e lu n ista d o lo č e n a z v n ap rej d o lo č e n im i pravili i n j u ni m o g o če soditi g led e n a d o lo č u jo č o so d b o , z u p o ra b o z n a n ih kateg o rij n a b ese d ilu ali delu. T a pravila in k a te g o rije so tisto, k a r sam o u m e tn iš k o d e lo [šele] išče. « 25 T ako torej u m e tn o s t n i le z u n a n ja v o d n o s u d o d ru g ih d ru ž b e ­ n ih sfer, tem več j e n a n e k n ač in »zunan ja« tu d i sam i u m e tn o s ti: d e lu je b re z pravil, d a bi (po zneje) »oblikovala pravila tega, k a r bo šele bilo narejeno« , 26

Za L yotard a im a u m e tn o st v e d n o značaj dogodka. K o t d o g o d e k , ki postav­

lja in d aje v u p o ra b o nova pravila, u m e tn o s t razb ija d otlej veljavni re d . U m e t­

n o st k o t d o g o d e k ruši vsako m o žn o to ta lite to . T o d a , d o k le r o staja v o kvirih svojih la stn ih m eja, pravzaprav ruši le svoje lastn e p o g o je, zato s ije težko p r e d ­ stavljati kako lahko p o p o ln o m a razvije in o d k rije svojo k ritič n o razsežnost. Se več, težko s i j e zam isliti obliko u m e tn o sti, ki n e bi b ila o b lik o v an a (tu d i) s p o m o čjo pravil veljavnih ek o n o m sk ih o b lik o rg an izacije; u m e tn o s ti n a m re č ni m o g o če postaviti izven sistem a.

P o Jam eso n o v e m p re p rič a n ju bi n a m - n a s p r o tn o - u m e tn o s t »m orala«

dati p o d o b o o bstoječega re d a ( k a rje zanj svet p o z n e g a k ap italizm a), z d ru g i­

m i b ese d am i, m o ra la bi n am p o n u d iti sliko to ta lite te . U m e tn o s t k o t d e l te vseobsegajoče to ta lite te naj bi ta svoj k ritičn i cilj d o seg la skozi vrsto ko gn itiv ­ n e u p o d o b itv e oz. k ognitivnega k a rtira n ja . U m e tn o s t naj bi izd ela la kog nitiv­

n o k arto te to talitete in nas s tem p re p e lja la o n s tra n fra g m e n ta c ije , k ateri sm o p rič a v so d o b n e m svetu. V p rašan je p ri tem j e le, kako la h k o u m e tn o s t

»naredi« kaj takega? Ja m e so n je n a m re č veliko svojih n a p o ro v posvetil iska­

nju take oblike u m etn o sti, v e n d a r j e n ik o li n i n ašel te r se (tu d i) zato o d nje n a p o sle d odvrnil in svojo p o z o rn o st posvetil k u ltu r i.27

25 Jean-François Lyotard, »Answering th e Q uestion: W hat is P ostm odernism ?«, v: The Postmodern Condition: A Report on Knowledge, University o f M innesota Press, M inneapolis 1997, str. 81.

26 Ibid.

27 Cf. E rn e st Ženko, »Art a n d C ulture in th e W orks o f F re d ric Jam eso n « , Filozofski vest­

nik, zv. 22, št. 2 (2001), str. 127-139.

(13)

K er rešitve p ro b le m a k o g n itiv n e g a k artira n ja n e uspe n ajti n a p o d ro č ju u m e tn o sti, se o sre d o to č i n a obravnavo pojavnih oblik k u ltu re : »V skušnjavi sem , d a bi re k el, d a j e z a ro ta n e k a šn a revna [poor] oblika ko gn itiv nega k arti­

ra n ja p ri p o sa m e z n ik u v p o s tm o d e rn i dobi; j e d e g ra d ira n a p o d o b a to taln e lo g ik e p o z n e g a k ap itala, o b u p e n poskus re p rez en tacije teg a sistem a, k atere n e u s p e h j e zazn am o v an z zd rso m v čisto tem atik o in v seb in o. « 28

P ri tem seveda govori o tem atik i in vsebini, ki se n a n a š a n a d ela (kot re č e n o , n e to lik o u m e tn o s ti k o t k u ltu re ), ki obravnavajo p ro b lem a tik o zarote (lite ra tu ra , p re d v se m p a film ). O b tem njegovem posk u su s e je težko izogniti skušnjavi, d a bi v n jeg o v em p re d lo g u n e videli nečesa su blim nega: zarota nas p o te m ta k e m , k o t n a č e ln o n e u s p e l poskus k artira n ja to talite te , vodi v sublim ­ n o o b č u te n je .

K o J a m e s o n v d e lu Postmodernizem ali kulturna logika poznega kapitalizma piše o tehnološkem sublimnem, g re ravno tako za n em o žn o st, d a bi si predstavili k o m p le k s n o st siste m a p o z n e g a kapitalizm a. Ni več, tako k o t p ri K antu, n ara­

va tista, ki nas postavlja v tak položaj, te m v e č je s teh n o lo šk im razvojem sam a d ru ž b a p o stala vir s u b lim n e g a čutenja. T e h n o lo šk o ali p o s tm o d e rn o sublim ­ n o z a ja m e s o n a n u jn o vodi v p ro d u k c ijo teo rije za ro te in »high-tech« p a ra n o ­ je . V tem se skriva ra v n o n e u s p e li poskus um a, da bi z a p o p ad el in si predstavil to, č e sar n e m o re in d a bi re p re z e n tira l tisto, česar ni m og oče re p re z e n tira ti - d a bi m islil n e m o g o č o to ta lite to so d o b n e g a svetovnega siste m a. 29

V d e lu Geopolitično estetsko J a m e so n svojo p o z o rn o st u sm erja prav n a ta n eg a tiv n i vidik k o g n itiv n e g a k a rtira n ja ko t re p re z e n ta c ije to talitete. Se ved no vztraja p ri tem atik i z a ro te in se o sre d o to č a n a film e, k jer n eg ativ n a re p re z e n ­ tacija p riv zem a o b lik o aleg o rije: »P roblem bi bil težko rešljiv s potlačitvijo p o sre d o v an ja: n a ra c ija n e m o re , d a n e bi ostala alego ričn a, kajti p re d m e t, ki ga teži re p re z e n tir a ti - sam a d ru ž b e n a to talite ta n a m re č - ni e m p iričn a b it­

n o s t i n j e n i m o g o č e k o t tak e m aterializirati p re d očm i p o sam ez n eg a gledal­

ca. V bistvu no v a p o d o b a [...] n a p o tu je n a nekaj d ru g e g a k o tje sam a, n a pojav za ro te , ki j e v d ejan sk o sti (ra z re d n a ) v o jn a. « 30

Film , ki se loteva p ro b le m a za ro te (n p r. C ro n e n b e rg o v Videodrome, 1983) se to rej la h k o le o b p o m o č i aleg o rije loti vprašanja totalitete. Č eprav se J a m e ­ so n zaveda, d a to ni veliko, j e še vedno bolje k o t nič: »Z apo ra [closure] j e

IV.

28 Ja m e so n , »Cognitive M apping«, str. 356.

29 Cf. Ja m eso n , Postmodernism, str. 37-38.

30 Ja m e so n , The Geopolitical Aesthetic. Cinema and Space in the World System, In d ian a U ni­

versity Press, B loom in g to n in In d ian ap o lis 1995, str. 45-46. Ko Ja m eso n govori o tem, da sm o se »dotaknili vseh baz«, seveda misli n a baseball.

(14)

o čitn o e n o izm ed o sn ovnih fo rm a ln ih vprašan j, k i j ih želim o nasloviti n a za­

ro tn išk e [c o n sp irato rial] re p re z e n ta c ije te zvrsti, k jer j e n je n u č in e k o č itn o v tem eljn em o d n o su s sam im p ro b le m o m to ta lite te . Kajti o b č u te k z a p o re j e tukaj znak, da sm o se n ek ak o d o ta k n ili vseh baz te r so b ile g a la k tič n e d im e n ­ zije in k o o rd in a te nove g lo b aln e d ru ž b e n e to ta lite te vsaj s k ic ira n e. « 31

N e g re torej za to, d a bi b ila u m e tn o s t (ali k u ltu ra ) p ri svojem p o č e tju - se pravi, k o gnitivnem k a rtira n ju to ta lite te - u sp e š n a le, če bi b ila s p o so b n a proizvesti k ognitivno k arto d ejansk osti v m e rilu 1:1; to rej n e k a k še n p a ra d o k ­ sen (in neizvedljiv) zemljevid, ki ga p o z n a m o n p r. iz B orgesove lite ra tu re . Se tako g ro b a k o gnitivna k a r ta je n a m re č še v e d n o bo ljša k o t nič.

31 Ibid., str. 31.

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Ker sem v uvodu razglasil, da bi m orala estetika preseči tradicionalno enačenje estetike in umetnosti, sem v tem prvem delu razprave pretehtal vpliv sedanjega

Figure 3: (a) Low-power view of a transverse section through the specimen (+), cut beneath the silicone insulation, (b) Magnified view of detail in (a), representing a

Matej Černe from the Faculty of Economics of the University of Ljubljana who ac- cepted the position of the new editor of the Dy- namic Relationships Management Journal, and

The goal of the research: after adaptation of the model of integration of intercultural compe- tence in the processes of enterprise international- ization, to prepare the

Such criteria are the success of the managed enterprises (e.g. profitabil- ity, social responsibility) as we claim that it is the ut- most responsibility of managers; the attainment

Within the empirical part, the author conducts research and discusses management within Slovenian enterprises: how much of Slovenian managers’ time is devoted to manage

The research attempts to reveal which type of organisational culture is present within the enterprise, and whether the culture influences successful business performance.. Therefore,

– Traditional language training education, in which the language of in- struction is Hungarian; instruction of the minority language and litera- ture shall be conducted within