ESTETIKA KOGNITIVNEGA KARTIRANJA
Er n e s t Že n k o
I.
P ro b le m a tik a kognitivnega kartiranja n e zadeva zgolj estetike oz. filozofije kul
tu re , tem v eč j e n je n a navezava n a ti dve p o d ro č ji zgolj n ek a k šn a razširitev p o lja o b rav nave. V te m sm islu j e vezana n a d elo am erišk eg a filozofa in m ark sistič n eg a k u ltu rn e g a k ritik a F re d ric a Ja m e so n a , ki j o je v o sem d ese tih letih dvajsetega sto le tja vpeljal v sfero svojih lastnih teo retsk ih interesov. Sovpada s p o v e č a n im z a n im a n je m za p ro s to r, ki se pojavlja v p o stm o d e rn o sti in k a te re ga isto časn o sp re m lja p o v eč an o za n im an je za prostorske m etafo re. Neil Sm ith in C indy Katz le ta 1993 zapišeta: »V d ru ž b e n i teoriji in lite ra rn i kritiki so p ro sto rsk e m e ta fo re p o sta le p re v la d u jo č e sredstvo, s k a te rim je m o go če razum eti d ru ž b e n o življenje. T e o re tsk e p r o s to r e je m ogoče raziskovati, kartirati, izriso
vati, sp o d b ijati, d e k o lo n iz ira ti, in za vsakogar se zdi, d a p o tu je. « 1
T u d i k o g n itiv n o k a rtira n je sodi v k o n tek st p ro sto rsk ih m etafo r, saj gre vsaj n a prvi p o g le d za p ro b le m k a rtira n ja n e k e g a obm očja, k i j e an alo g en p o sto p k o m , k i j ih p o z n a m o iz g eografije oz. naj bi šlo za »izdelovanje« tak
šn ih ali d ru g a č n ih k a rt o z iro m a zem ljevidov. T u d i prvi članek, ki n e p o s re d n o govori o k o g n itiv n e m k a rtira n ju in sodi v leto 1948, k og nitivn o k artira n je ra
zu m e k o t m e ta fo ro . B esedilo, k a te re g a a v to rje psih o lo g E dw ard C hace Tol- m a n , im a zanim iv naslov »K ognitivne karte pri lju d eh in p o d g a n a h« , 2 v njem p a T o lm a n , ki sicer e k s p e rim e n tira s p o d g a n a m i v lab irin tu , trd i d a so p o d g a n e sp o so b n e u p o ra b lja ti p ro sto rs k e info rm acije tako k o t bi si p ro sto re v k ate
rih se gibljejo vpisovale n a n a č in p o d o b e n karti. T olm an n e trd i, d a lahk o pri
1 Neil Sm ith in C indi Katz, »G ro u n d in g M etaphor - Towards a Spatialized Politics«, v:
M ichael K eith in Steve Pile, Place and the Politics of Identity, R outledge, L ondon in New York 1993, str. 6 8 .
2 Edw ard C hace T o lm a n , »Cognitive Maps in Rats an d Men«, Psychological Review, št. 55 (1948), str. 189-208.
p o d g a n a h govorim o o kognitivni k arti k o t o in te rn i re p re z e n ta c iji z u n a n jih pro sto rsk ih inform acij, tem več izraz u p o ra b lja zgolj k o t m e ta fo ro .
R azprava o vprašanju ali so živali sp o so b n e k o g n itiv n e g a k a rtira n ja oz. ali u p o ra b lja jo in te rn e re p re z e n ta c ije s e je zatem vlekla d e se tle tja i n j e b ila p ove
zana predv sem z iskanjem p o ti oz. s p ro b le m o m v ra čan ja živali (n p r. g olo
bov) n a isto prosto rsk o lokacijo. P o d o b n e raziskave so isto časn o lo č e n o p o te kale v zvezi s človekovo o rien ta cijo in isk an jem p o ti te r tv o rb o in te rn ih re- p rezentacij. Sele v drugi polovici d ev e td e setih le t p re jšn jeg a stoletja so nastali prvi pom em b n ejši poskusi povezovanja te h dveh prej lo č e n ih p o d ro č ij. V praša
nje, ki so se ga lotevali j e bilo v o b e h p rim e rih isto: ali zato d a n a jd e m o p o t dom ov p o tre b u je m o in te rn o re p re z e n ta c ijo v sm islu p ro sto rsk e g a zemljevida?
V tem času so se razvile tu d i ra zličn e d efin ic ije k o g n itiv n ih k a rt in k a rtira nja, p ri če m e r j e prevladovalo p re p rič a n je , d a g re p ri k o g n itiv n ih k a rta h za n o tra n je (in te rn e ) re p re z e n ta c ije in fo rm ac ij iz okolja. K ljub te m u p a ni bil dosežen k o n sen z g led e vprašanja ali j i h j e tre b a ra z u m e ti zgolj v sm islu m e ta fore - kot da so in fo rm acije s h ra n je n e v obliki zem ljevida - ali g re za d ejan sk e oz. h ip o te tič n e k o n stru k te.
K arte, k ijih ob ičajn o u p o ra b lja m o , seveda n iso n e p o s r e d n e ek stern aliza- cije oz. p o zu n a n je n ja in te rn ih re p rezen tacij in se o d njih lah k o tud i bistveno razlikujejo. K ognitivne k arte prav tako niso statičn e tvorbe, tem več n ak azu jejo n a d in am ičn e procese (za razliko o d kart, ki se n an a šajo n a statičn o p o d o b o zunanjega sveta). N otranje prostorske reprezen tacije im ajo svojo u p o ra b n o vred
nost v tem , d a n am omogočeno o rien ta cijo v d a n e m oko lju in prispevajo k o rg a nizaciji novih p rostorskih inform acij, ko n a n je n aletim o . V k o g nitivn ih k arta h torej ne sm em o videti le nekak šn ih k a rt o bm očja, ki nas o bd aja, tem več ji h m o ram o razum eti predvsem k o t sk u p ek aktivnih in form acij, ki težijo k stru k tu riranju. K ognitivno kartiranje lah k o v tem sm islu ra z u m e m o k o t d in a m ič e n proces n e n e h n e g a preoblikovanja s tru k tu re iz d a n ih p ro sto rsk ih inform acij.
P o m e m b en vidik, ki ga n e sm em o sp re g le d ati j e v tem , d a ko gn itivn e k arte n e m orejo biti niti n ata n č n e niti p o p o ln e . R azlog j e v tem , d a bi bile takšne karte preveč velike, kom pleksne in p o sled ičn o tu d i n e u p o ra b n e , saj si z n jim i v praksi n e bi mogli pom agati. K ognitivne k arte zato niso re p re z e n ta c ije v raz- m eiju e n a p ro ti e n a z dejanskim svetom . S v etje v ed n o p o p o ln i m o d e l sam ega sebe (oz. k o tje izjavil N o rb e rt W iener: najboljši m o d el m ačk e j e d ru g a m ačka ali še bolje kar ista m ačka) in tako v ed n o p re se g a vsakršen m o d e l ali re p re z e n tacijo. Navigacija in orientacija sta najbolj učinkoviti tedaj, k o je ko g n itiv n a kar
ta zožena n a zgolj n u jn e inform acije. V seh p o d a tk o v o o ko lju n a tej karti ni m ogoče razbrati - inform acije se n a m re č n ah a ja jo v n je n i stru k tu ri.
G e o rg e Kelly, avtor teorije osebnih konstruktov, ki velja za te m e ljn i p ris p e vek k razvoju id eje k o gnitivnega k a rtira n ja , j e v p o z n ih p e td e s e tih letih zapi
sal: »Č lovek g le d a n a svoj svet skozi p ro so jn e vzorce, ki j i h ustvarja in jim zatem p o sk u ša p rila g o d iti d ejan sk o sti iz k a te rih je svet sestavljen. U jem anje ni v e d n o zelo d o b ro , v e n d a r p a b re z takšnih vzorcev svet ostaja n e d ife re n c ira n a h o m o g e n o s t, iz k a te re ni m o g o č e izluščiti n ik ak ršn eg a sm isla. C elo najm an j
še u je m a n je j e bolj k o ristn o k o t n ik a k ršn o. « 3
T v o rb a in te r n ih p ro s to rsk ih rep rez en tacij ali z d ru g im i b esed am i - kog
nitiv n o k a rtira n je - j e to rej k lju čn a za o rien ta cijo v fizičnem p ro sto ru . V e n d ar p a k o t p o sasm ez n ik i n ism o u m ešče n i zgolj v fizični p ro sto r, ki nas obdaja, tem več im a m o ves čas svoje m esto tu d i v n ek em d ru ž b e n e m p ro sto ru . Prav iz te g a iz h a ja ja m e s o n : ra v n o tak o k o t p o tre b u je m o in fo rm acijo o svojem p o lo žaju v fizičn em p ro s to ru te r sp o so b n o st orien tacije v njem , j e n u jn a tudi o rie n tacija v d ru ž b e n e m p ro s to ru oz. v dru žbi. Pri sled n jem p a, ko gre za p o stm o d e r n o d ru ž b o , n a le tim o n a h u d e težave. P ro b lem a p o stm o d e rn e g a h ip erp ro - sto ra n a m re č p o J a m e s o n u n e m o re m o rešiti: gre n a m re č za to, da tega p ro sto ra n e m o re m o d o je ti in n e m o re m o določiti n ašega položaja k o t indivi
d u a ln ih su b jek to v v novi g lo b a ln i m reži m u ltin a c io n a ln e g a kapitala. T a p ro s to r j e p o stal n ep red stav ljiv , n a m p a j e o stala le spo sob no st, d a zap o p ad em o zgolj n a šo n ajbližjo o k o lico . Iz teg a stanja izhaja p o tre b a p o novi obliki poli
tič n e estetik e, ki postavlja p ro sto rsk o p ro b lem a tik o v središče svojega zanim a
nja. T o este tik o J a m e s o n p o im e n u je estetika kognitivnega kartiranja.
S k o g n itiv n im k a rtira n je m n e m eri zgolj n a fizični oz. geografski p ro sto r (čep rav ra z u m e p ro b le m o rie n ta c ije v n jem k o t ravno tako p ro b le m a tič e n ter k o t p rim e r navaja p o s tm o d e rn is tič n o a rh ite k tu ro ) tem več p red vsem n a d ru ž b e n i p ro s to r oz. p ro s to r p o s tm o d e rn e g lo b aln e d ru ž b e k o t celo te - k o t totali
tete. P ro b le m , ki ga estetik i k o g n itiv n eg a k artira n ja zastavlja, ni n a m re č nič m an j k o t k a rtira n je d ru ž b e n e to talitete.
Pri te m J a m e s o n n e i z h ^ a iz zgoraj n a v e d en ih avtorjev, tem več se o p ira p re d v sem n a d e lo K evina L y n ch a Podoba mesta ( The Image o f the City, 1960).
S lednji j e v te m d e lu obravnaval k o n c e p tu a ln e karte, k i j i h ljud je razvijajo zato, d a si osm islijo izjem n o k o m p lek sn o okolje velem est te r se v njih o rie n ti
rajo. L ynch izraz u p o ra b i, d a bi z njim opisal m iseln e k arte , k ijih prebivalci a m e rišk ih v elem est (Los A ngeles, B oston in Jersey City) u p o ra b lja jo pri vsa
k o d n e v n i o rien ta ciji.
V e n d a r p a tu d i že p ri L y n ch u lah k o p re b e re m o n asled n je: »M esto sam o j e - p o te n c ia ln o - m o č a n sim b o l k o m p lek sn e d ru ž b e« ; 4 p a tud i: »Večini ljudi se zelo re d k o se zgodi, d a bi se v m o d e rn e m m estu p o p o ln o m a izgubili. Po
m ag ajo n a m d ru g i p rip o m o č k i za iskanje poti: zemljevidi, h išn e številke, p ro
3 George A. Kelly, Theory o f Personality. The Psychology o f Personal Constructs, W.W. Norton
& Co., New York in L o n d o n 1963, str. 8,9.
4 Kevin Lynch, The Image o f the City, MIT Press, C am bridge in L o n d o n 2000, str. 5.
m etn i znaki itn. T o d a, ko se kaj tak eg a e n k r a t zgodi, n a m s tra h te r c e lo groza, ki vse skupaj sprem lja, odkrije, kako te s n a je povezava m e d izg u b o o rie n ta c ije te r našim o b ču tk o m za ravnotežje in u g o d je. B esed a ‘iz g u b lje n ’ v n a š e m je z i
ku p o m e n i veliko več ko t p re p ro s to g eo g rafsk o n eg o to v o st; s seboj n o si p ri
zvok k a ta stro fe. « 5
V tej sm eri p o te k a tu d i Ja m e so n o v o ra zu m ev an je n ez m o ž n o sti p o stm o d e rn e g a subjekta, d a bi z a p o p ad el to ta lite to sistem ov, ki g a o b k ro ž ajo . K ogni
tivne k a rte bi v p rim e ru , d a bi m u b ile d o s to p n e , o m o g o č ile situacijsk o r e p r e zentacijo d ejan sko nepredstavljive to ta lite te d ru ž b e n ih s tru k tu r k o t c e lo te s stran i in d iv id u a ln e g a subjekta.
O č itn o fra g m e n tira n a , k ao tič n a in n ep red stav ljiv a n a ra v a p o s tm o d e rn e ga sveta za Ja m e so n a predstavlja izziv d ru ž b e n i teo riji, u m e tn o s ti in po litik i te r kliče p o teoriji, estetiki in politik i k o g n itiv n e g a k artira n ja : »N ezm ožn ost, d a bi d ru ž b e n o k artirali j e ravno tak šn a ovira za p o litič n o izkustvo k o t j e a n a lo g n a n e sp o so b n o st d a bi p ro sto rsk o k a rtira li za u r b a n o izkustvo. Iz te g a sle
di, d a j e estetika k ognitivnega k a rtira n ja v te m sm islu in te g ra ln i d el k a te re g a koli socialističnega p o litičn e g a p ro je k ta. « 6 K ognitiv no k a rtira n je s te m p o sta n e katego rija, ki vključuje vse to taliz irajo če strateg ije, k i j i h z a g o v a ija J a m e son. T u d i kateg o rijo to talite te , k i jo ves čas n e u tr u d n o z a g o v a ija ,je m o g o č e b rati k o t strategijo k ognitiv n eg a k a rtira n ja . Se več, » p ro je k t k o g n itiv n e g a k ar
tiran ja o č itn o stoji ali p a d e skupaj s p o jm o v a n je m n e k e (n e p red stav ljiv e, im a
g in a rn e ) g lo b aln e d ru ž b e n e to talite te , k a te ro bi b ilo tre b a k a r tira ti« . 7
Za Jam eso n o v o analizo L ynchevega d e la je p o le g te g a zn a čiln o , d a n je g o vo pojm o vanje izkustva m esta b e re k o t d ia le k tik o m e d tukaj in sedaj n e p o sre d n e g a zaznavanja te r im a g in a rn im o b č u tk o m m e sta k o t o d s o tn e to ta lite te , kar ga vodi v p ro sto rsk o analogijo z A lthusserjevim ra z u m e v a n je m id eo lo g ije ko t im a g in a rn e re p rez en tacije p o sam ez n ik o v eg a o d n o s a d o n jeg o v ih ali n je
n ih dejan sk ih p ogojev eksistence. J a m e s o n skozi A lth u sserjev o p o jm o v an je ideologijo vidi k o t n u jn o za vsakršno o b lik o d ru ž b e , p ri č e m e r id e o lo g ija u d e ja n ja svojo funkcijo s tem , ko izpostavlja p r e p a d m e d lo k a ln o u m estitvijo in d i
v id u aln eg a subjekta in to ta lite to ra z re d n ih stru k tu r, v k a te ro se su b je k t vpisu
je o ziro m a m e d fe n o m e n o lo šk o zaznavo in d ejan sk o stjo , ki tra n s c e n d ira vsa
kršno p o sam ez n o m išljenje ali izkustvo. P rav id e o lo g ija k o t ta k šn a naj bi p o J a m e so n u p oskušala k artira ti to d e ja n sk o st s p o m o č jo zav estnih ali n ez av ed n ih re p rez en tacij. K ognitivno k a r tira n je je to rej ek stra p o la c ija L yncheve p r o
5 Ibid., str. 4.
6 F redric Jam eson, »Cognitive M apping«, v: Cary N elson in L aw rence G rossberg (u r.), Marxism and the Interpretation o f Culture, University o f Illinois Press, U rb a n a in C hicago 1988, str. 355.
7 Ibid., str. 356.
sto rsk e an alize n a p o d ro č je d ru ž b e n e s tru k tu re , se pravi, n a »to taliteto raz
r e d n ih o d n o so v n a g lo b a ln i (n e m a ra bi m o ral reči m u ltin ac io n aln i) rav ni« . 8
II.
Ja m e so n o v o p o jm o v an je k o g n itiv n e g a k a rtira n ja je tak o ves čas navezano n a p ro b le m to ta lite te , č e p rav so se pojavne oblike to talite te skozi njegov in te le k tu a ln i razvoj vseskozi sp re m in ja le . Č e je , k o t trd i v k n jižn em d elu o post
m o d e rn iz m u le ta 1991,9 to ta lite ta tista rd e č a n it, ki povezuje njegov teoretski o p u s in ga drži skupaj k o t p o v ezan o celoto p a je v sam em p o jm ov anju to talite
te tak šn a rd e č a n it p rav g otovo L ukacseva konkretna to taliteta. T o je tista obli
ka to ta lite te , ki j o J a m e s o n zagovarja ko t specifično m ark sističn o in za k atero j e zn a čiln o , d a j e c e lo ta m e d seboj navidez n ep o v e zan ih delov. V praksi to p re d v sem p o m e n i, d a m o ra filo zo f oz. k u ltu rn i kritik pojave in p re d m e te s p o d ro č ja k u ltu re v e d n o obravnavati v k o n te k stu v k aterem se pojavljajo, ta k o n te k s t p a j e c e lo tn a k ap italistič n a družba.
L ukâcs se v te m , ko k o n k re tn o s t povezuje s to talite to , navezuje n a H egla in njegovo p o jm o v an je k o n k re tn o s ti oz. k o n k re tn e to talitete: to ta lite ta je k o n k re tn a prav zato, k e r vsebuje vsa p o sredovanja, ki povezujejo n avidezno n e p o v ezan a dejstva. T u d i ko sledi M arxu, Lukâcs pravzaprav povzem a p o H eglu:
» K o n k re tn o je k o n k re tn o zato, k e r je povzetek m n o g ih določitev, torej e n o t
n o s t r a z n o te re g a. « 10 Ko v zvezi z L ukacsem govori o p o jm o van ju k o n k re tn e g a v u m e tn iš k e m d e lu , trd i d a »takšno d elo o m ogoča, d a se življenje in izkustvo izkusi k o t to ta lite to ; vsi d o g o d k i v n jem , vsa p o sam ezn a dejstva in elem e n ti so ra z u m lje n i n e p o s r e d n o , k o t d e l c e lo tn e g a p ro c e sa« . 11
J a m e s o n se tu d i p ri p o ja sn je v a n ju k o g n itiv n e g a k a r tira n ja o p ira n a L ukâcsa, saj zapiše, d a k o g n itiv n o k artira n je d ejansk o ni nič d ru g e g a k o t koda za razredno zavest, le d a p re d la g a zahtevo p o novi in doslej še neizsanjani vrsti ra z re d n e zavesti.
Razredna zavestpo L uk acsu n i »niti vsota niti po vprečje tega, kar p osam ez
n i in d iv id u i, ki sestavljajo re d , m islijo, obču tijo itn. « , 12 prav tako »pri ra z re d n i
8 Ibid.,str. 353.
9 F red ric Ja m e so n , Postmodernism, or, The Cultural Logic o f Late Capitalism,Verso, L on
do n in New York 1991.
10 Karl M arx, K ritika politične ekonomije 1857/58, Delavska enotnost, Ljubljana 1985, str.
32.
11 F red ric Ja m e so n , M arxism a n d Form,P rinceton University Press, P rinceton 1974, str.
169.
12 G eorg Lukâcs, Zgodovina in razredna zavest,Vestnik IMS, ZRC SAZU, Ljubljana 1986, str. 60.
zavesti n e g re za m išljenje še tako n a p r e d n ih p o sam ez n ik o v n iti za zn an stv e n o sp o z n a n je« . 13 Kljub tem u p a delo v an je ra z re d a k o t to ta lite te d o lo č a prav ta zavest in n e m išljenje posam eznikov; p rav tako tu d i d elo v an je n e k e g a ra z re d a in njegovo u sm eritev oz. težnje la h k o s p o z n a m o le iz te zavesti.
R a z re d n a za v e stje v tesni povezavi s to ta lite to , kajti j e zavest, ki p rip a d a objektivno ekono m ski totaliteti. J e zavest ra z re d a k o t to ta lite te , k je r p a j e o čit
n o, d a c e lo ta vlada n a d svojimi p o d re je n im i d eli (p o sa m e z n im i in d iv id u i, če
prav še tako »nap red n im i« oz. o za v ešče n im i). T a k šn a d o lo čitev lo č u je ra z re d n o zavest o d t. i. e m p irič n o fa k tič n e g a m išljen ja lju d i o svojem življenjskem položaju, ki g a je m o goče p sihološko o p isati in p o jasn iti.
Za Lukâcsa se zavest ljudi o svojem o b sto ju v vseh svojih b istv enih d o lo čilih pojavi šele v o d n o su d o d ru žb e ko t celote. T a zavest se lah k o pojavlja k o t »pra
vilna zavest« (č e je subjektivno u p ra v ič en a t e r j o j e m o g o če ra z u m e ti iz d ru ž b e nozgodovinskega položaja) ali kot » n a p a č n a zavest« (če zgreši bistvo d ru ž b e n e ga razvoja in ga n e izraža p ra v iln o ). Po d ru g i stran i p a ta ista o b lik a zavesti lahko subjektivno zgreši cilje, ki sijih sam a zastavlja in j i h zase zahteva, h k ra ti p a dosega sebi n e z n a n e in n e h o te n e objektivne cilje d ru ž b e n e g a razvoja. Sele s tem , ko se zavest n anaša n a d ru žb o kot celoto, j e m o g o če spo znati tiste misli, o b ču tja ipd., ki bi ji h ljudje imeli v d o lo čen e m zgodovinskem p oložaju, če bi bili zm ožni p o p o ln o m a dojeti ta položaj. D ojetje teg a položaja p a vključuje tak o in tere se , ki iz njega izhajajo ko t tudi celo tn o d ru ž b o , ki iz te h in tereso v izhaja.
G re torej za epistem o lo šk o v prašanje: za v p ra šan je m o žn o sti sp o z n a n ja tistih m isli, obču tkov ipd., ki ustrezajo o b je k tiv n e m u p o lo žaju lju di v d o lo č e n i družbi. Število takšnih položajev oz. n jih o v ih tip o v je v vsaki d ru ž b i o m e je n o , d o lo čen i p a so s p oložajem ljudi v p ro d u k c ijsk e m p ro c esu : » R acio n a ln o us
trezn a reakcija, ki se n a ta n ačin p rip isu je d o lo č e n e m u z n a č iln e m u p o lo ž a ju v p ro d u k cijsk em p ro c e s u ,je ra z re d n a zavest. « 14 K o g n itiv n o k a rtira n je naj bi to rej n e bilo nič d ru g e g a k o t nova o b lik a ra z re d n e zavesti.
P o znejšem u poskusu povezovanja m arksovskeg a in freu d o v sk eg a p o lja pri J a m e s o n u je sledila tu d i sp ecifičn a o b lik a p o jm o v a n ja zg o d o v in e k o t lo n g itu d in a ln e totalitete, ki n a sto p a k o t A lth usserjev o d s o tn i vzrok oz. k o t L aca
novo R ealn o . T ako v d e lu Politično nezavedno k o t v p o zn e jših d e lih o p o s tm o d e rn iz m u j e e d in a to taliteta, k i j o J a m e s o n p riznava, » p ro d u k cijsk i način« . V e n d a r p a p ri tem o p o za rja (o ziro m a o d g o v arja k ritik o m ) d a p o jm a to ta lite te ne sm em o zam enjevati s p o jm o m totalizacije, k jer sledi S a rtru , kaj šele to ta litarizm a (k o t m u očitajo avtorji p o s ts tru k tu ra liz m a ).
Z ahteva po to talite ti n e d v o m n o izhaja iz n jeg o v eg a m ark sističn eg a izh o dišča, p o k aterem j e »svet« oz. d ru ž b o m o g o č e s p re m e n iti le, če j o prej spoz-
13 Ibid., str. 68.
14 Ibid.
n am o : »B rez p o jm o v an ja d ru ž b e n e to talite te (in m ožnosti tran sfo rm acije ce
lo tn e g a d ru ž b e n e g a sistem a) n i m o ž n a u strezn a socialistična [socialist] p o li
tik a. « 15 P rav p ri v p ra šan ju , kako sp o zn ati takšno d ru ž b e n o to talite to , Ja m e so n u sm eri svojo p o z o rn o s t n a u m e tn o s t oz. razm išlja o novi estetiki, ki bi ta cilj d o seg la s p o m o č jo k o g n itiv n e g a k artiran ja: »Niti nisem p re p rič a n , kako naj si p re d sta v lja m vrsto u m e tn o sti, k i jo želim tukaj pred lag ati, kaj šele d a bi p o tr
dil n je n o m o žn o st; la h k o se le v prašam o , kakšna vrsta o p eracije bo tista, ki bo p ro izv e d la p o je m n eč esa, k a r si n e m o re m o pred stav ljati. « 16 Pri kognitivnem k a rtira n ju g re to rej za p ro je k t, vrsto operacije, k ije p o sre d n ik m e d u m etn o stjo in to ta lite to . V e n d a r j e p ri te m J a m e s o n u očitn o ja s n o , d a k ognitivno k artira
n je - kark o li to že bilo - n e m o re prikazati ali re p re z e n tira ti to talitete. K ogni
tivno k a rtira n je j e to rej vezan o n a re p re z e n ta c ijo totalitete. Po en i stran i j e Ja m e s o n so o č e n z zah tev o p o re p rez en taciji, v e n d a r pa p o d ru g i strani ve, d a ta re p re z e n ta c ija n i m o g o ča: g re torej za zahtevo p o re p rez en taciji nečesa, k a r ni m o g o č e re p re z e n tira ti.
III.
P ri te m j e k lju č n a vloga u m e tn o sti. N jen o n a lo g o ja m e s o n vidi v tem , da se u p ira m o či p o stv a re n ja v p o tro šn išk i družbi te r p o n o v n o vzpostavi tisto k ateg o rijo to ta lite te , k ije sistem atičn o o g ro žan a skozi eksistencialno frag m en tacijo n a vseh d a n a šn jih ra v n e h življenja in d ru ž b e n e organizacije. U m e tn o st naj bi tako izd ela la p o d o b o d a n a šn je g a stanja, p o d o b o to talite te . U m e tn o st bi m o ra la izd elati k o g n itiv n o k a rto te to talite te , s čim er bi nas p re n e sla p re k o b re z n a o č itn e fra g m e n ta c ije . O b tem se zastavljata dve vprašanji: 1. k atera u m e tn o s tje teg a z m o ž n a in n a kakšen n ačin ; ter 2. k a k o je m o g o če u m etn o sti sp lo h zastavljati tak šn e p ro b le m e ? S led n jeg a s e j e o čitn o zavedal tu d i J a m e son, k ije zapisal: » U m e tn o s tje v e d n o p o če la m n o g o različn ih stvari te r im ela veliko n eso razm erljiv ih funkcij: naj to p o č n e še n ap rej - k a r tu d i zagotovo bo, n a vsak n a č in , tu d i v u to p iji. « 17 P rav to m noštvo n jen ih funkcij naj bi bilo p o njegovem m n e n ju tisti razlog, ki n am bi dovoljeval, d a o d u m e tn o sti zahteva
m o naj b o lje razvije svojo k o g n itiv n o funkcijo, ki j o j e doslej v veliki m eri za n e m a rila . V tem J a m e s o n n e vidi n ik ak ršn e težave in nič posebej represiv
n eg a, zagotovo p a n a ta n a č in p o seg a v p ra sta ro p ro b le m a tik o ra zm eija m ed u m e tn o stjo in n je n o zu n a n jo stjo , ki se vleče vse o d P la to n a in a n tič n e g a sp o ra m e d p esn ik i in filozofi.
15 Jam eson, »Cognitive M apping«, str. 355.
16 Ibid., str. 374.
17 Ibid.
David C arroll j e v zvezi s tem zapisal, d a bi v e rje tn o le m a lo k d o zanikal,
»da u m e tn o sti p rip a d a ‘d o lo č e n a ’ z u n a n jo s t in n eo d v isn o st v o d n o s u d o filo
zofije, zgodovine in d ru ž b e n o p o litič n e sfere; d a vsega v u m e tn o s ti n i m o g o č e u tem eljiti ali ni d o lo č e n o , v vseh n je n ih vidikih, s tem i d ru g im i polji. In v en d a r ob staja g led e obsega in p o m e n a te zu n a n jo sti oz. n eo d v isn o sti veliko p o lem ik: n e k a te ri b i j o želeli zm anjšati k o tj e le m o g o če, d a bi bistvo u m e tn o s ti izpeljali iz d ru g ih polj, m e d te m ko d ru g i s p e t vztrajajo, d a s u p e rio rn o s t, u n i
verzalnost, tra n s c e n d e n tn o s t ali p re p ro s to k ritič n a m o č u m e tn o s ti leži v tem , d a j e drugo in d a j e n u jn o to d ru g o s t spo štovati in b ra n iti za vsako c e n o. « 18
R azprave glede statusa u m etn o sti so v zgodovini filozofije p o g o ste in d o b ro znane, ven d ar p a p ro b lem o d n o sa m e d u m e tn o sÿ o in »n e-um etn ostjo« (p ri če m e r j e »ne-um etnost« lahko politika, ek o n o m ija, filozofija, zg o d ovin a itn.) ostaja p re d m e t tudi so d o b n e filozofije in teorije. V n ad aljev an ju se b o m osred- točil p o leg Ja m e so n a še n a Jean -F ran ço isa L yotarda. J a m e s o n in L y otard n a
m reč vsaj n a prvi p o g led glede tega v prašanja zagovarjata d ia m e tra ln o n a s p ro t
ni stališči (čeprav resnici n a ljubo m e d n jim a o bstaja tu d i veliko sk u p n ih to č k ).
T ako v Lyotardovih kot v Jam eso n o v ih d e lih se filozofija k u ltu re in u m e tn o sti pojavlja v tesni navezavi n a p ro b le m e so d o b n e d ru ž b e in politike. Za o b a j e u m e tn o st v n ekem o d n o su dru žb e in p olitike, ta o d n o s p a je m o g o če zapo pasti ob njegovi navezavi n a p ojem to talitete (Jam eso n ), ali n a k ritik o tega p o jm a (L yotard). Prav tako o b a pripisu jeta velik p o m e n k ritični vlogi u m e tn o sti, pri če m e r im ata vsak svoj p o g led n a to, kaj in kakšn a naj bi b ila k ritič n a u m etn o st.
P ro b le m o d n o sa m ed u m e tn o stjo in filozofijo, ki g a j e m o g o č e izraziti tudi k o t o d n o s m e d u m e tn o stjo in re sn ic o , j e v e rje tn o e d e n izm ed n a jsta re j
ših n a č in o v zastavljanja vprašan ja o sta tu su in n aravi u m e tn o sti. V e n d a r p a j e tako zastavljeno vprašanje h k ra ti tu d i v p ra šan je o sta tu su in naravi sam e filo
zofije. Ja m e so n in L yotard tu sled ita ra z lič n im a filozo fsk im a p risto p o m a . J a m eso n sledi predvsem H eglovi filozofiji, m e d te m k o j e za L y o tard a n a jp o m e m b n ejše izhodišče za to razpravo N ietzsch e (p red v sem v z g o d n e jših d e lih , p o zn e je K ant in W ittg e n s te in ).
V H eglovi filozofiji, ali n e m a ra bo lje re č e n o , v ja m e s o n o v e m b ra n ju H e glove filozofije, j e u m e tn o s t le e n a izm ed s to p e n j n a p o ti k ab so lu tn i v ed n o sti oz. resn ici, kar z d ru g im i b ese d am i p o m e n i, d a j e u m e tn o s t le n e p o p o ln a oblika filozofije. Filozofija u m e tn o s t n a d o lo č e n i točki vključi vase (inkorpori
ra) te r nad alju je svojo p o t »prek« n je (z u kinitvijo in p re se g a n je m ) n a višjo sto p n jo , k višji in po p o ln ejši obliki zavesti. U m e tn o s t im a p o te m ta k e m svojo vlogo v okviru zgodovinske to ta lite te in ta vloga n i n ič m an j k o t to, d a j e naj
višji način, na katerega resnica prihaja do svojega obstoja. T o d a ta p o m e m b n a vlo- 18 David Carroll, Paraesthetics: Foucault, Lyotard, Derrida, R outledge, New Y ork in L on
don 1989, str. 23.
g a je u m e tn o sti za g o to v ljen a le d o lo č e n čas, d o lo č e n o o b d o b je zgodovine. Po
» k o n cu u m e tn o sti« n a m re č filozofija p revzam e n jen položaj in sam a p o sta n e najvišji n a č in p rik azo v an ja ab so lu ta. Kaže to rej, d a ni m og oče, d a bi u m e tn o st in filozofija o b stajali isto časn o d ru g a ob d ru g i, tem več im a m o v d o lo č e n e m tr e n u tk u zg o d o v in e ali e n o ali d ru g o ; kajti tako u m e tn o st k o t filozofija im ata d e ja n sk o p o p o ln o m a isto vlogo - prikazovati resnico.
T o n e p o m e n i, d a p o d o g o d k u , ki ga p o zn a m o kot »konec u m etn osti« , n im a m o več slik, kipov, ro m a n o v itn ., tem več zgolj to, d a jih n e obravnavam o več k o t u m e tn išk a dela. U m e tn o s tje zdaj nekaj, kar p rip a d a zgodovini in nam od k riv a re sn ic o o p re te k lih časih; zatorej naj bo varno z a p rta v m uzeju ali galeriji. P o sle d ič n o to p o m e n i, d a j e b re z p re d m e tn o govoriti o k ak ršn em ko li k ritič n e m p o te n c ia lu u m e tn o sti.
T o d a z g o d o v in a je n e d v o u m n o pokazala, d a s e je H eg el m otil. N aznan il j e k o n e c u m e tn o s ti, izkazalo p a s e je ravno n a sp ro tn o - d a dvajseto stoletje ni bilo sto letje filozofije, tem več e n o izm ed najbolj cvetočih o b d o b ij u m etn o sti v vsej človeški zgodovini. Ja m e s o n zato p re d la g a popravek k H e g lu in d ru g a č n o b ra n je o d n o s a m e d u m e tn o stjo in filozofijo. O b tem pa še v e d n o trdi, d a la h ko v d o lo č e n e m zg o dovinskem tre n u tk u z a p o p ad e in p rik aže ab so lu t zgolj e n a »človeška aktivnost«, kajti o bstaja lah k o le e n a resnica.
Ja m e s o n trd i, d a sta že v H eglo vem času obstajali dve različni obliki u m e t
nosti: prv o j e m o g o č e p o isto v etiti z lepim in d ru g o s sublimnim. 19 U m e tn o st kot le p o se p o J a m e s o n u res k o n č a s H eglovim »koncem u m etno sti«, v e n d a r pa u m e tn o s t k o t su b lim n o preživi k o t modernizem. U m etn o sti to rej ni n a d o m e sti
la filozofija, k o t j e pričakoval H e g el, tem več sublim no , ki zam en ja staro obli
ko u m e tn o s ti te r si zdaj - k o t no v a o blika u m e tn o sti - lasti resnico.
S tem se zg o d o v in a (u m e tn o sti) še n e konča. O b k o n cu m o d ern iz m a , ki ga Ja m e s o n postavlja n a z a četek šestdesetih le t dvajsetega stoletja, se n a m re č zgodi no v a s p re m e m b a v o d n o s u m e d u m e tn o stjo in filozofijo. T u d i ta d o g o d e k p o n jeg o v em m n e n ju n e o d p re poti h k o n č n e m u »zm agoslavju« in p re vladi filozofije, tem več j e vezan n a p ro ces razkro ja m o d ern o sti; n a pro ces, ki j e vodil v pojav teorije. (Le-ta n i povezan zgolj z izginotjem vélikih avtorjev m o d e rn iz m a , tem več g a j e sp re m ljal pojav zdaj en ak o slavnih in p o m e m b n ih te o re tik o v - v k lju čn o s sam im Ja m e so n o m .)
» N e m a ra bi la h k o trdili«, piše Ja m e so n , »da se H egel sp lo h ni tako zelo zm otil; in d a bi b ilo m o g o č e o bravnavani d o g o d e k vsaj d e lo m a razu m eti kot razkroj fig u racije v vsej n je n i inten ziv n o sti [in preobliko vanje] v novo obliko lu c id n o s ti. « 20 T e o r ija je to rej izšla iz p o d ro č ja estetskega, iz k u ltu re m o d e rn o
19 Cf. F re d ric Ja m e so n , »‘E n d o f A rt’ o r ‘E nd o f H istory’?«, v: The Cultural Turn: Selected Writings on the Postmodern, 1983-1998, Verso, L o n d o n 1998, str. 73-92.
20 Ibid., str. 85.
sti, ki j o j e m ogoče enačiti s su b lim n im . D ru g i d el estetsk ega, lep o , k a te r e g a je - ko t n a č in prikazovanja resn ice - z a m e n jalo su b lim n o n a za četk u m o d e rn iz m a, p a s e j e vrnil ko t p ro c es kolonizacije d ejan sk o sti z vizu aln im i in p ro s to r
skimi oblikam i ko t vir čistega užitka in zadovoljitve (te r b re z zah tev e p o abso- lu tu ali resn ici). K ot kaže, sta p o k o n c u m o d e rn iz m a o b e obliki u m e tn o sti, lep o in su b lim n o , d o k o n č n o izgubili svoj k ritičn i p o te n c ia l, saj n e m o re ta več odkrivati resnice o d ru ž b e n o p o litič n i to ta lite ti oz. d o je m a ti in p rik azo v ati ab solut, ali z d ru g im i b esedam i, izrekati re sn ic e o svetu p o z n e g a k ap italizm a. Po Jam eso n o v e m p re p rič a n ju j e tudi filozofija stvar p re te k lo sti, saj j e m o ž n a le v
okviru sistem a, H egel p a p o sled ičn o o staja n jegov zad n ji filozof.
L y o tard postavlja o d n o s m ed u m e tn o stjo in filozofijo v povsem d ru g a č e n okvir. Zanj j e tem eljn i vir razprave o tej p ro b le m a tik i N ietzsche, k ije trd il, d a religija, m o ra la in filozofija p redstavljajo d e k a d e n tn e o b lik e d elo v an ja člove
ka te r j e v u m e tn o sti videl gibanje, ki n a s p ro tu je te m d ru ž b e n im o blik am . K ot takšna im a u m e tn o s t za N ietzscheja p riv ile g ira n o afirm a tiv n o in o b e n e m raz
d ira ln o m oč. U m e tn o st N ietzscheju p o m e n i več k o t re sn ic a, kajti u m e tn o s tje zanj e d in a vzvišena sila, ki n a sp ro tu je vsakršni volji d o za n ik a n ja življenja in ko t taka predstavlja a n tin ih ilistič n o silo p ar excellence. T o n jeg o v o stališče j e seveda p ro b le m a tič n o in H e id e g g e rje n a p rim e r trd il, d a p ostavljan je u m e t
nosti p re d resnico v N ietzschejevem d e lu k o n s titu ira » o b ra t m etafizike«, ki nakazuje, d a je v re d n o st u m e tn o sti v zagotavljanju n e n ih ilistič n e o b lik e re s n i
ce, k ije boljša od tiste, k ijo lahko n u d ita filozofija ali religija.
V e n d a r pri takšni rabi u m e tn o sti »zoper« filozofijo oz. p ri n je n e m privi- leg ira n ju obstaja d o lo č e n a n ev arn o st, k i j o n p r. C a rro ll vidi v tem , d a »bo [u m etn o st] p ričela prevzem ati n ase prav tiste zn ačiln o sti, k a te rim naj bi n as
protovala. [...] Č eprav N ietzsche n e p re s ta n o kliče p o u m e tn o s ti k o t sred stv u v boju za resnico, bo ta ista u m e tn o st, ko b o p o stav ljen a k o t ‘s u v e re n a in u n i
v erzaln a’, postala zgolj še e n a različica re s n ic e. « 21 V p ra šan je j e , ali j e sp lo h m ogoče z u p o ra b o estetskega p o lja p o k azati n a o m ejitv e te o re tsk e g a , s p e k u lativnega, m o raln e g a ali p o litičn e g a polja, n e d a bi o b tem estetsk o p o stalo le njihovo nadom estilo ? T o p a j e n a d a lje tu d i v p ra šan je, k i j e iz je m n o p o m em - no za L yotarda.
V e rje tn o ni n o b e n so d o b n i k ritičn i filo zo f tak o o d lo č n o in ra d ik a ln o za
govarjal zunanjosti u m etn o sti ko t p rav L yotard. Vsaj za n jego va z g o d n e jša d e la (z začetka se d e m d e setih le t dvajsetega stoletja, o d d e la Diskurz, fig u ra do Libi- dinalne ekonomije) j e značilno, d a estetsk o p o lje k o n stitu ira tak o p riv ileg iran i p ro sto r vseh kritičnih aktivnosti k o t m o d e l za v sakršn o n e o m e je n o afirm acijo in d ru ž b e n o p o litič n o tran sfo rm acijo . L y o tard trd i, d a lah k o d o lo č e n a o b lik a
21 Carrol, op. cit., str. 3.
u m e tn o s ti (estetsk i fo rm a liz em , av antgarda, raziskovanje itn.; izrazi so avtor
jevi) - k e r n i o b lik o v an a v izrazih veljavnih d ru ž b e n ih o b lik ali organizacij - u d e ja n ja u čin k o v ito k ritič n o politik o , kakršne n o b e n a o b lik a p o litč n e aktiv
n o sti sam a n ik o li n i u sp e la u d e ja n iti.
Po L y o tard o v em p re p rič a n ju j e takšna vrsta aktivnosti (se pravi, zgoraj n a v e d e n e o b lik e u m e tn o sti) učinkovita, k e r je »funk cio n aln o - b e se d a je zelo slaba; b o lje bi b ilo re či k ar n a ra v n o st o n tološko - p o stavljena izven sistem a in p o d efin iciji j e n je n a fu n k c ija d e k o n stru ira n je vsega, k ar seb e prikazuje kot re d , d a bi po k azala, d a vsak ‘r e d ’ prikriva nekaj dru g eg a, nekaj, k a r je v tem re d u p o tla č e n o. « 22 L yotard o v a trditev, d a je u m e tn o st »ontološko izven« d ru ž
b e n o p o litič n e g a u n iv e rz u m a , u m e tn o sti zagotavlja izjem en privilegij, p o leg teg a p a n ak a zu je, d a s seboj nosi najbolj tra d ic io n a ln e idealističn e posledice.
V p ra šan je j e , kaj L y o tard p o jm u je z izrazom »ontološko izven« in kako je m o g o če vzpostaviti ra d ik a ln o d istan co m ed estetskim in p o litičn im , n e da bi estetsk o p o sta lo zgolj n e g a c ija ali zatajevanje p o litičn e g a v im e n u u m etn o sti k o t višjega ideala. K akorkoli, ta privilegij, d a je lahko »izven«, n i d a n vsej u m e t
nosti, tem več le tistim n je n im oblikam , ki p o čn e jo to, k a r naj bi u m e tn o st po če la ; za L y o ta rd a p a j e »to, k a r u m e tn o st p o č n e - k ar bi m o rala p o četi - v e d n o ra zk rin k av a n je vseh poskusov re k o n stru ira n ja p sev do religije« . 23 N e gre to rej za to, d a bi estetski id eali n ad o m estili p o litičn e ali k aterek o li d ru g e idea
le, tem več m o ra b iti u m e tn o s t (d o lo č e n a oblika u m etn o sti) n ačin o d stran je
vanja vseh m o g o č ih idealov.
V te m sm islu im a u m e tn o s t v ed n o dvojni in protislovni status. Po eni stra
n i im a tra n s c e n d e n tn o fu n k cijo , k i ji om ogoča, d a j e postav ljen a izven vseh redov te r v n jih p o s re d u je , d a bi razkrila tisto, k a r je v njih p o tlače n o ; to d a po d ru g i s tra n i im a tu d i k ritič n o in sam o k ritičn o funkcijo, ki se izraža v razkriva
n ju vseh poskusov, d a bi se d o lo č e n a b itn o st povzpela n a d s p o p a d redov, n a nivo tra n s c e n d e n tn e g a id e a la ali absoluta. U m etn o sti m o ra torej biti h k rati tra n s c e n d e n tn a in k ritičn a, a p o litič n a in p olitčn a, u m e tn o s t in anti-um etnost.
O n to lo šk a z u n a n jo s t u m e tn o s ti n e dolo ča p ro sto ra ali »lokacije«, v kateri bi bilo m o g o č e p o isk ati bistvo u m etn o sti, tem več predvsem n je n o distanco o d p o litič n e g a in d ru g ih red o v , n je n o d istan co od filozofije in celo n jen o d ista n c o o d sam g a p o d ro č ja estetskega. T o j e za L yo tarda b eg od dog m atiz
m a. K ot piše C arro ll: »Če bi [L yotard] h o te l n a ta n č n o d o lo čiti kaj j e u m e t
n o s t in kak o d elu je, bi bilo njegovo privilegiranje u m etn o sti tako d o g m atičn o k o t p o litič n i d o g m atizm i, ki naj bi jih sp odkopala, on to lo šk a zu n a n jo st u m e t
n o sti p a bi, v te m p rim e ru , d o lo č a la še en o obliko o n to lo g ije. « 24
22Jean-F rançois L yotard, Drifliuorks, C olum bia University Press, New York 1984, str. 16.
23 Ibid., str. 72.
24 C arroll, op. cit., str. 30.
Po d e lu Libidinalna ekonom ijaseje L y o tard o d v rn il o d N ietzsch ejeve filo
zofije te r se pričel ukvarjati s p ro b le m i je z ik a , v e n d a r p a j e p re p rič a n je , da m o ra biti u m e tn o st nekaj zu n a n je g a, n ek aj, č e sa r ni m o g o č e p o d re d iti d r u gim d ru ž b e n im sferam , zanj ostalo e n a k o p o m e m b n o k o t p re j. K ljub t e m u je v njegovih p oznejših d e lih m ogoče zaslediti s p re m e m b o v p o jm o v an ju o d n o sa m e d u m e tn o stjo in filozofijo.
V besedilu z naslovom » O dgovor n a vprašan je - kaj j e p o stm o d ern ize m ? « , L yotard govori o p o sm o d e rn e m u m e tn ik u in pisatelju: » P o stm o d e rn i u m e t
nik ali pisatelj j e v istem p oložaju k o t filozof: b ese d ilo , ki ga piše, [u m etn išk o ] delo, ki ga ustvarja, v n a č e lu n ista d o lo č e n a z v n ap rej d o lo č e n im i pravili i n j u ni m o g o če soditi g led e n a d o lo č u jo č o so d b o , z u p o ra b o z n a n ih kateg o rij n a b ese d ilu ali delu. T a pravila in k a te g o rije so tisto, k a r sam o u m e tn iš k o d e lo [šele] išče. « 25 T ako torej u m e tn o s t n i le z u n a n ja v o d n o s u d o d ru g ih d ru ž b e n ih sfer, tem več j e n a n e k n ač in »zunan ja« tu d i sam i u m e tn o s ti: d e lu je b re z pravil, d a bi (po zneje) »oblikovala pravila tega, k a r bo šele bilo narejeno« , 26
Za L yotard a im a u m e tn o st v e d n o značaj dogodka. K o t d o g o d e k , ki postav
lja in d aje v u p o ra b o nova pravila, u m e tn o s t razb ija d otlej veljavni re d . U m e t
n o st k o t d o g o d e k ruši vsako m o žn o to ta lite to . T o d a , d o k le r o staja v o kvirih svojih la stn ih m eja, pravzaprav ruši le svoje lastn e p o g o je, zato s ije težko p r e d stavljati kako lahko p o p o ln o m a razvije in o d k rije svojo k ritič n o razsežnost. Se več, težko s i j e zam isliti obliko u m e tn o sti, ki n e bi b ila o b lik o v an a (tu d i) s p o m o čjo pravil veljavnih ek o n o m sk ih o b lik o rg an izacije; u m e tn o s ti n a m re č ni m o g o če postaviti izven sistem a.
P o Jam eso n o v e m p re p rič a n ju bi n a m - n a s p r o tn o - u m e tn o s t »m orala«
dati p o d o b o o bstoječega re d a ( k a rje zanj svet p o z n e g a k ap italizm a), z d ru g i
m i b ese d am i, m o ra la bi n am p o n u d iti sliko to ta lite te . U m e tn o s t k o t d e l te vseobsegajoče to ta lite te naj bi ta svoj k ritičn i cilj d o seg la skozi vrsto ko gn itiv n e u p o d o b itv e oz. k ognitivnega k a rtira n ja . U m e tn o s t naj bi izd ela la kog nitiv
n o k arto te to talitete in nas s tem p re p e lja la o n s tra n fra g m e n ta c ije , k ateri sm o p rič a v so d o b n e m svetu. V p rašan je p ri tem j e le, kako la h k o u m e tn o s t
»naredi« kaj takega? Ja m e so n je n a m re č veliko svojih n a p o ro v posvetil iska
nju take oblike u m etn o sti, v e n d a r j e n ik o li n i n ašel te r se (tu d i) zato o d nje n a p o sle d odvrnil in svojo p o z o rn o st posvetil k u ltu r i.27
25 Jean-François Lyotard, »Answering th e Q uestion: W hat is P ostm odernism ?«, v: The Postmodern Condition: A Report on Knowledge, University o f M innesota Press, M inneapolis 1997, str. 81.
26 Ibid.
27 Cf. E rn e st Ženko, »Art a n d C ulture in th e W orks o f F re d ric Jam eso n « , Filozofski vest
nik, zv. 22, št. 2 (2001), str. 127-139.
K er rešitve p ro b le m a k o g n itiv n e g a k artira n ja n e uspe n ajti n a p o d ro č ju u m e tn o sti, se o sre d o to č i n a obravnavo pojavnih oblik k u ltu re : »V skušnjavi sem , d a bi re k el, d a j e z a ro ta n e k a šn a revna [poor] oblika ko gn itiv nega k arti
ra n ja p ri p o sa m e z n ik u v p o s tm o d e rn i dobi; j e d e g ra d ira n a p o d o b a to taln e lo g ik e p o z n e g a k ap itala, o b u p e n poskus re p rez en tacije teg a sistem a, k atere n e u s p e h j e zazn am o v an z zd rso m v čisto tem atik o in v seb in o. « 28
P ri tem seveda govori o tem atik i in vsebini, ki se n a n a š a n a d ela (kot re č e n o , n e to lik o u m e tn o s ti k o t k u ltu re ), ki obravnavajo p ro b lem a tik o zarote (lite ra tu ra , p re d v se m p a film ). O b tem njegovem posk u su s e je težko izogniti skušnjavi, d a bi v n jeg o v em p re d lo g u n e videli nečesa su blim nega: zarota nas p o te m ta k e m , k o t n a č e ln o n e u s p e l poskus k artira n ja to talite te , vodi v sublim n o o b č u te n je .
K o J a m e s o n v d e lu Postmodernizem ali kulturna logika poznega kapitalizma piše o tehnološkem sublimnem, g re ravno tako za n em o žn o st, d a bi si predstavili k o m p le k s n o st siste m a p o z n e g a kapitalizm a. Ni več, tako k o t p ri K antu, n ara
va tista, ki nas postavlja v tak položaj, te m v e č je s teh n o lo šk im razvojem sam a d ru ž b a p o stala vir s u b lim n e g a čutenja. T e h n o lo šk o ali p o s tm o d e rn o sublim n o z a ja m e s o n a n u jn o vodi v p ro d u k c ijo teo rije za ro te in »high-tech« p a ra n o je . V tem se skriva ra v n o n e u s p e li poskus um a, da bi z a p o p ad el in si predstavil to, č e sar n e m o re in d a bi re p re z e n tira l tisto, česar ni m og oče re p re z e n tira ti - d a bi m islil n e m o g o č o to ta lite to so d o b n e g a svetovnega siste m a. 29
V d e lu Geopolitično estetsko J a m e so n svojo p o z o rn o st u sm erja prav n a ta n eg a tiv n i vidik k o g n itiv n e g a k a rtira n ja ko t re p re z e n ta c ije to talitete. Se ved no vztraja p ri tem atik i z a ro te in se o sre d o to č a n a film e, k jer n eg ativ n a re p re z e n tacija p riv zem a o b lik o aleg o rije: »P roblem bi bil težko rešljiv s potlačitvijo p o sre d o v an ja: n a ra c ija n e m o re , d a n e bi ostala alego ričn a, kajti p re d m e t, ki ga teži re p re z e n tir a ti - sam a d ru ž b e n a to talite ta n a m re č - ni e m p iričn a b it
n o s t i n j e n i m o g o č e k o t tak e m aterializirati p re d očm i p o sam ez n eg a gledal
ca. V bistvu no v a p o d o b a [...] n a p o tu je n a nekaj d ru g e g a k o tje sam a, n a pojav za ro te , ki j e v d ejan sk o sti (ra z re d n a ) v o jn a. « 30
Film , ki se loteva p ro b le m a za ro te (n p r. C ro n e n b e rg o v Videodrome, 1983) se to rej la h k o le o b p o m o č i aleg o rije loti vprašanja totalitete. Č eprav se J a m e so n zaveda, d a to ni veliko, j e še vedno bolje k o t nič: »Z apo ra [closure] j e
IV.
28 Ja m e so n , »Cognitive M apping«, str. 356.
29 Cf. Ja m eso n , Postmodernism, str. 37-38.
30 Ja m e so n , The Geopolitical Aesthetic. Cinema and Space in the World System, In d ian a U ni
versity Press, B loom in g to n in In d ian ap o lis 1995, str. 45-46. Ko Ja m eso n govori o tem, da sm o se »dotaknili vseh baz«, seveda misli n a baseball.
o čitn o e n o izm ed o sn ovnih fo rm a ln ih vprašan j, k i j ih želim o nasloviti n a za
ro tn išk e [c o n sp irato rial] re p re z e n ta c ije te zvrsti, k jer j e n je n u č in e k o č itn o v tem eljn em o d n o su s sam im p ro b le m o m to ta lite te . Kajti o b č u te k z a p o re j e tukaj znak, da sm o se n ek ak o d o ta k n ili vseh baz te r so b ile g a la k tič n e d im e n zije in k o o rd in a te nove g lo b aln e d ru ž b e n e to ta lite te vsaj s k ic ira n e. « 31
N e g re torej za to, d a bi b ila u m e tn o s t (ali k u ltu ra ) p ri svojem p o č e tju - se pravi, k o gnitivnem k a rtira n ju to ta lite te - u sp e š n a le, če bi b ila s p o so b n a proizvesti k ognitivno k arto d ejansk osti v m e rilu 1:1; to rej n e k a k še n p a ra d o k sen (in neizvedljiv) zemljevid, ki ga p o z n a m o n p r. iz B orgesove lite ra tu re . Se tako g ro b a k o gnitivna k a r ta je n a m re č še v e d n o bo ljša k o t nič.
31 Ibid., str. 31.
