DNEVI D E L O V N E G A P R A V A IN S O C I A L N E V A R N O S T I 2 0 0 2 :
»NOVA D E L O V N A Z A K O N O D A J A « PORTOROŽ, 1 2 . IN 1 3 . JUNIJ 2 0 0 2
K o n e c aprila 2 0 0 2 je D r ž a v n i z b o r sprejel nov Zakon o delovnih razmerjih ( U r a d n i list R S , št.
4 2 / 0 2 - Z D R ) , ki b o začel veljati 1. 1. 2 0 0 3 . Po večletnih p r i p r a v a h in z a h t e v n e m usklajevanju p r e d l o g a z a k o n a m e d socialnimi partnerji je spre
jet e d e n o d n a j p o m e m b n e j š i h z a k o n o v s p o d r o č j a delovnega p r a v a . Vsebuje celovito ureditev indivi
d u a l n e g a delovnega p r a v a , p r i č e m e r dosledneje kot d o s e d a n j a delovna z a k o n o d a j a izhaja iz seda
nji d r u ž b e n i ureditvi ustrezajoče p o g o d b e n e nara
ve d e l o v n e g a r a z m e r j a , ki temelji n a p o g o d b i o zaposlitvi m e d delavcem in delodajalcem. Z a k o n p r i n a š a veliko p o m e m b n i h novosti, ki jih b o m o morali vsi, tako delavci kot delodajalci, upoštevati o d z a č e t k a leta 2 0 0 3 . Prvi pogoj za učinkovito uveljavitev nove d e l o v n e z a k o n o d a j e v p r a k s i p a je seznanitev z njo in čim boljše razumevanje izho
dišč nove ureditve ter vseh p o s a m e z n i h institutov.
Poudariti je t r e b a , da novi Z D R predstavlja sploš
n o u r e d i t e v individualnih delovnih r a z m e r i j , ki velja e n o t n o za vse, t a k o za z a s e b n i kot za javni sektor, za vse dejavnosti, za vse delavce in vse delodajalce v Republiki Sloveniji, kolikor d r u g z a k o n ne d o l o č a d r u g a č e . Tako b o npr. za javni s e k t o r v b o d o č e p o l e g s p l o š n e u r e d i t v e v Z D R t r e b a u p o š t e v a t i tudi p o s e b n o u r e d i t e v v Z a k o n u o javnih u s l u ž b e n c i h ( U r a d n i hst R S , št. 5 6 / 0 2 - ZJU).
S e z n a n i t v i z novim Z D R in analizi p o s a m e z nih institutov, ki jih ureja, so bili n a m e n j e n i tudi letošnji p r v i Dnevi d e l o v n e g a p r a v a in socialne v a r n o s t i 2 0 0 2 s t e m a t s k i m n a s l o v o m Nova delov
na zakonodaja. Dnevi delovnega prava in socialne v a r n o s t i v organizaciji Inštituta za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in D r u š t v a za delov
n o p r a v o in socialno v a r n o s t in v tehnični izvedbi organizacije G V Izobraževanje so zamišljeni »kot k r o v n o , osrednje s t r o k o v n o srečanje strokovnja
kov iz p r a k s e , z n a n o s t i ter izvršilne in s o d n e veje oblasti n a p o d r o č j u d e l o v n e g a p r a v a in socialne v a r n o s t i na n a c i o n a l n e m nivoju ... njihov n a m e n je izmenjava s t r o k o v n i h z n a n i in stališč iz p r a k s e .
z n a n o s t i in s o d n e p r a k s e , s o o č e n j e različnih sta
lišč in m n e n j , p r e n o s raziskovalnih d o s e ž k o v v p r a k s o , p r e d s t a v i t e v novosti n a m e d n a r o d n e m p o d r o č j u , s p o s e b n i m p o u d a r k o m n a ravni Med
n a r o d n e organizacije dela in Evropske s k u p n o s t i , ter novih rešitev v d r u g i h e v r o p s k i h d r ž a v a h - vse p a z n a m e n o m uresničevanja temeljnega po
slanstva teh srečanj, to je spodbujanje raziskoval
nega in aplikativnega potenciala v praksi in teoriji, s t e m p a t u d i razvoja in u g l e d a d e l o v n e g a p r a v a in p r a v a socialne v a r n o s t i v Sloveniji«, kot je v p r e d g o v o r u z b o r n i k a referatov, o b s e ž n e p o s e b n e t e m a t s k e številke revije Delavci in delodajalci (II ( 2 0 0 2 ) , 2 , izdaja Inštitut za delo pri Pravni fakul
teti U n i v e r z e v Ljubljani), zapisala K a t a r i n a Kre- sal Š o h e s .
Srečanje je bilo p r i p r a v l j e n o p o d organizacij
skim in s t r o k o v n i m v o d s t v o m organizacijskega o d b o r a v sestavi Mitja N o v a k , K a t a r i n a Kresal Šoltes, K a r i m Bajt Učakar, M a r t a Klampfer, Dra
go M e ž n a r , N a t a š a Belopavlovič in M i r a n Kalčič ter p r o g r a m s k e g a sveta v sestavi P o l o n c a K o n č a r kot p r e d s e d n i c a , Anjuta B u b n o v Š k o b e r n e , Etelka K o r p i č H o r v a t in B a r b a r a Kresal. V okviru stro
k o v n e g a dela srečanja so bila o b r a v n a v a n a vsa n a j p o m e m b n e j š a v p r a š a n j a nove u r e d i t v e indi
vidualnih delovnih razmerij v Z D R , kot so temelj
n e značilnosti in uveljavitev z a k o n a , p o g o d b e n i k o n c e p t delovnih r a z m e r i j , vloga p r e d s t a v n i k o v delavcev, vloga splošnih aktov delodajalca, vpraša
nje sklenitve p o g o d b e o zaposlitvi, varstvo zaseb
nosti v d e l o v n e m razmerju, s p r e m e m b a p o g o d b e o zaposHtvi, p o s e b n o s t i p o g o d b o zaposlitvi, s po
u d a r k o m n a p o g o d b i o zaposlitvi za d o l o č e n čas in za krajši delovni čas, nadalje p r e n e h a n j e po
g o d b e o zaposlitvi s p o s e b n i m p o u d a r k o m n a predstavitvi nove u r e d i t v e o d p o v e d i p o g o d b e o zaposlitvi in p r e n e h a n j a p o g o d b e o zaposlitvi n a p o d l a g i s o d b e sodišča, d r u g i d a n srečanja p a je bil p o s v e č e n s p r e m e m b i delodajalca, ureditvi pla
čila za d e l o , d e l o v n e m u času, o d m o r o m in letne
m u d o p u s t u , v p r a š a n j u p o s e b n e g a varstva neka-
terih kategorij delavcev, s p o s e b n i m p o u d a r k o m n a ureditvi d e l o v n o p r a v n e g a položaja invalidov, nadalje v p r a š a n j u disciplinske in o d š k o d n i n s k e o d g o v o r n o s t i t e r s o d n e m u v a r s t v u p o n o v e m z a k o n u .
N a t a š a Belopavlovič je p r e d s t a v i l a Temeljne značilnosti in uveljavitev novega zakona in pred
videne aktivnosti glede sprejemanja drugih pred
pisov s področja delovnih razmerij. M e d d r u g i m je opozorila, da novi Z D R o p u š č a p o s e b e n institut p o g o d b e o delu za opravljanje z a č a s n i h in občas
nih del, tako d a b o d r u g e p o s l e , pri k a t e r i h ne b o d o p o d a n i e l e m e n t i d e l o v n e g a r a z m e r j a , mo
goče opravljati le na p o d l a g i p o d j e m n e p o g o d b e p o Obligacijskem z a k o n i k u , o z i r o m a , kolikor gre za intelektualno delo a v t o r s k e n a r a v e , n a p o d l a g i avtorske p o g o d b e . P o m e m b n a značilnost Z D R je celovitost in e n o t n o s t urejanja d e l o v n e g a raz
merja ( z a k o n zagotavlja m i n i m a l n i o b s e g p r a v i c delavcev, e n o t n o ureja delovna r a z m e r j a za zase
b n i in javni sektor, pri č e m e r d o p u š č a specifično u r e d i t e v za javni s e k t o r s p o s e b n i m z a k o n o m , e n a k o o b r a v n a v a vse delodajalce n e glede n a nji
hovo velikost o z i r o m a število zaposlenih delavcev pri njih, p r e d v i d e v a p a nekaj p o s e b n o s t i za t. i.
manjše delodajalce, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev). V nadaljevanju je avtorica p r e d s t a v i l a še d r u g e značilnosti novega z a k o n a , m e d njimi npr. pravilo o subsidiarni u p o r a b i civilnega prava, uskladitev rešitev novega z a k o n a z m e d n a r o d n i m i akti, celovito urejanje vseh v p r a š a n j p o g o d b e o zaposlitvi v p o s e b n e m poglavju (stranke p o g o d b e , oblika, p o g o d b e n a svoboda, pravice in obveznosti s t r a n k p r i s k l e p a n j u p o g o d b e , n j e n a v s e b i n a , obveznosti p o g o d b e n i h strank, s p r e m e m b a pogo
d b e , p o s e b n o s t i p o g o d b o zaposlitvi, p r e n e h a n j e p o g o d b e ) , p o u d a r e k n e k a t e r i h v r e d n o t , ki doslej niso bile i z r e c n o vključene (npr. d o s t o j a n s t v o pri delu, p r e p o v e d diskriminacije), p r e n o s d o l o č e n i h pravic iz d o s e d a n j i h kolektivnih p o g o d b v z a k o n , p o u d a r j e n a vloga s i n d i k a t a , inšpekcije za delo in pristojnih sodišč.
D r a g o M e ž n a r je o b r a v n a v a l Pogodbeno nara
vo nove ureditve delovnih razmerij. Po k r a t k e m z g o d o v i n s k e m p r e g l e d u urejanja delovnih r a z m e rij pri n a s je p r i k a z a l s p r e m e m b e urejanja delov
nih razmerij glede n a njihovo n o v o p o g o d b e n o n a r a v o , tako npr. v zvezi z obličnostjo p o g o d b e o z a p o s l i t v i , p o g o d b e n o s v o b o d o , p r a v i c a m i in o b v e z n o s t m i s t r a n k pri sklepanju p o g o d e , njeno v s e b i n o itn.
:• V p r i s p e v k u Vloga predstavnikov zaposlenih
je Z v o n e V o d o v n i k a n a l i z i r a l v l o g o d e l a v s k i h predstavništev v zvezi z različnimi vprašanji delov
n e g a r a z m e r j a . Pri t e m razlikuje dve vrsti p r e d stavništev, ki lahko z a s t o p a j o z a p o s l e n e , in sicer sindikate na eni in delavska voljena predstavništva n a d r u g i strani. Ugotavlja, d a je t e m e l j n a razlika m e d o b e m a v r s t a m a delavskih p r e d s t a v n i š t e v v n a č i n u njihovega delovanja: m e d t e m ko si o b e v r s t i d e l a v s k i h p r e d s t a v n i š t e v p r i z a d e v a t a z a uveljavitev g o s p o d a r s k i h in socialnih i n t e r e s o v zaposlenih, poskušajo sindikati to doseči s postav
ljanjem zahtev in z izvajanjem pritiska ter izhajajo iz p r e d p o s t a v k e težko premagljivega nasprotja in
teresov m e d d e l o m in k a p i t a l o m , aktivnosti delav
skih voljenih predstavništev p a n a s p r o t n o temelji
jo n a ideji s k u p n e g a temeljnega i n t e r e s a nosilcev dela in k a p i t a l a v k o n k r e t n i organizaciji.
P o l o n c a K o n č a r je o b r a v n a v a l a Splošne akte delodajalca. Ugotavlja, d a novi Z D R p r e d v i d e v a dve vrsti splošnih aktov delodajalcev: s p l o š n e ak
te, s k a t e r i m i delodajalec določa organizacijo dela ali d o l o č a o b v e z n o s t i , ki jih m o r a j o delavci po
z n a t i z a r a d i izpolnjevanja p o g o d b e n i h in d r u g i h obveznosti, in splošne akte, s katerimi delodajalec določi pravice, ki se v skladu z Z D R lahko urejajo v kolektivnih p o g o d b a h , pri č e m e r l a h k o slednje delodajalec sprejme le p o d p o g o j e m a , d a pri delo
dajalcu ni o r g a n i z i r a n e g a s i n d i k a t a in d a deloda
jalec u p o š t e v a pravni s t a n d a r d »v korist delavca«, k a r p o m e n i , d a so l a h k o d o l o č e n e le u g o d n e j š e pravice za delavca, kot jih d o l o č a z a k o n o z i r o m a kolektivna p o g o d b a , ki zavezuje delodajalca. G r e za e n o s t r a n s k e akte delodajalca. Avtorica kritično analizira novo u r e d i t e v in s k l e p n o m e d d r u g i m npr. p o u d a r i , da delodajalec s temi akti ne bi smel določati obveznosti delavcev, lahko p a določa raz
lične u k r e p e , tehnične in d r u g e , ter načine za ures
ničevanje p r a v n e u r e d i t e v p r a v i c in o b v e z n o s t i n a d o l o č e n e m p o d r o č j u , npr. v a r n o s t i in zdravja p r i delu. Prav t a k o m e n i , d a rešitev iz tretjega d o p e t e g a o d s t a v k a 8. člena Z D R z vidika razvoja d e l o v n e g a p r a v a p o m e n i k o r a k n a z a j , saj gre pri splošnih aktih delodajalca, ki jih b o ta lahko spre
jel celo b r e z k a k r š n e g a koU posvetovanja s p r e d stavniki delavcev, za to, da se d o p u š č a n a d o m e ščanje kolektivne a v t o n o m i j e z a v t o n o m i j o posa
m e z n e g a delodajalca.
V prispevku Sklenitev pogodbe o zaposlitvi Etel- k a K o r p i č H o r v a t p o k r a t k e m z g o d o v i n s k e m pre
gledu in sedanji ureditvi p r e d s t a v i novo u r e d i t e v sklepanja p o g o d b o zaposlitvi in s t e m d e l o v n e g a r a z m e r j a . G r e za v p r a š a n j a m i n i m a l n e s t a r o s t i
za sklenitev p o g o d b e o zaposlitvi (15 let), zdravst
vene z m o ž n o s t i (ki je novi Z D R več ne predpisuje, izhaja p a iz z a h t e v z a k o n a o v a r n o s t i in zdravja pri delu) in p o s e b n e pogoje za sklenitev delovnega r a z m e r j a . Še v e d n o ostaja o b v e z n a javna objava p r o s t i h d e l o v n i h mest, a z d o l o č e n i m i izjemami.
Z a k o n n a t a n č n e j e d o l o č a , k d o s k l e n e p o g o d b o o zaposlitvi n a strani delodajalca, če je ta p r a v n a o s e b a . A v t o r i c a o b r a v n a v a p o s a m e z n e vidike n a v e z a n o s t i u r e d i t v e na s p l o š n o civilno p r a v o ; k a k o je z ničnostjo in izpodbijanjem p o g o d b e o zaposlitvi, n a p a k e volje pri sklepanju, k a k š n e so p o s l e d i c e , če d o sklenitve p o g o d b e o zaposlitvi p r i d e z a r a d i p r e v a r e , grožnje ali bistvene z m o t e itn. M e d d r u g i m p o u d a r i p o s e b n e d o l o č b e o pre
povedi diskriminacije in o varstvu zasebnosti kan
d i d a t a . S k l e p n o ugotavlja, da so u z a k o n j e n a dolo
čila o sklenitvi p o g o d b e o zaposlitvi širša o d do
sedanjih in n a r a v n a n a zlasti v varovanje šibkejše s t r a n k e , delavca.
Aleksej Cvetko je o b r a v n a v a l Varstvo zasebno
sti v delovnem razmerju, ki m u novi Z D R namenja p r e c e j več p o z o r n o s t i v primerjavi z d o s e d a n j o ureditvijo. Najprej je predstavil relevantne določ
b e n o v e g a Z D R , ki se n a n a š a j o n a varstvo zaseb
nosti p r e d sklenitvijo d e l o v n e g a r a z m e r j a (delo
dajalec s m e o d k a n d i d a t a za zaposlitev zahtevati le p r e d l o ž i t e v d o k a z i l o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela; o d k a n d i d a t a n e s m e z a h t e v a t i ničesar, k a r ni v zvezi z d e l o m , tako npr. n e s m e zahtevati p o d a t k o v o d r u ž i n s k e m , z a k o n s k e m sta
nu, p o d a t k o v o n o s e č n o s t i itn.; sklenitve p o g o d b e ne s m e pogojevati s pridobitvijo takih p o d a t k o v , p r a v t a k o je ne s m e pogojevati s pogoji, kot so o d l o g m a t e r i n s t v a , bianco p o d p i s a n a o d p o v e d p o g o d b e o zaposlitvi itn.). V nadaljevanju so sledi
la še v p r a š a n j a z a s e b n o s t i delavca m e d trajanjem d e l o v n e g a r a z m e r j a in v zvezi s p r e n e h a n j e m ozi
r o m a p o p r e n e h a n j u d e l o v n e g a r a z m e r j a . Ivan R o b n i k je anaHziral u r e d i t e v Spremembe pogodbe o zaposlitvi v n o v e m Z D R . U v o d o m a je p o u d a r i l n e k a t e r a izhodišča ureditev, n p r . p r o s t o urejanje delovnega razmerja, soglasje strank glede s p r e m e m b e , o p r e d e l i t e v s p r e m e n j e n i h okoliščin, oblika s p r e m e m b e in o h r a n i t e v ugodnejših pravic za delavca. V nadaljevanju je o b r a v n a v a l vrste s p r e m e m b p o g o d b e o zaposlitvi (vsebina p o g o d b e , sklicevanje n a veljavne p r e d p i s e , s p r e m e m b a p o g o d b e s p o n u d b o nove, s p r e m e m b a p o g o d b e z a n e k s o m ) ter soglasje in o d k l o n i t e v p o d p i s a in v t e m o k v i r u m e d d r u g i m p o s e b n o p o z o r n o s t n a m e n i l vprašanju p o s l e d i c , če delavec sprejme
ali o d k l o n i p r e d l a g a n e s p r e m e m b e p o g o d b e o zaposlitvi.
K a t a r i n a K r e s a l Šoltes je p r e d s t a v i l a novo u r e d i t e v Pogodbe o zaposlitvi za določen čas in pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.
Temeljna izhodišča novega z a k o n a so ta: gre za p o s e b n o s t i p o g o d b e o zaposlitvi, t r e b a je spod
bujati zaposlovanje tudi s p r i m e r n o in u s t r e z n o ureditvijo fleksibilnih oblik zaposlovanja, zagoto
viti je t r e b a ravnotežje m e d fleksibilnostjo in var
nostjo d e l o v n o p r a v n e g a in s o c i a l n o p r a v n e g a po
ložaja delavcev, izhajati je t r e b a iz načela e n a k e g a o b r a v n a v a n j a t e h delavcev, b i s t v e n e novosti v zvezi z o m e j e v a n j e m sklepanja teh p o g o d b naj se uveljavi p o s t o p n o in v daljšem p r e h o d n e m ob
dobju. V nadaljevanju je avtorica p o d r o b n o pred
stavila novosti za p o s a m e z n o atipično obliko po
g o d b e o zaposlitvi.
M a r t a Klampfer je analizirala Odpoved pogod
be o zaposlitvi. M e d d r u g i m je p o u d a r i l a , d a m o r a z a k o n varovati delavca kot šibkejšo s t r a n , z a t o m o r a za o d p o v e d , ki jo d a delodajalec, v v s a k e m p r i m e r u obstajati utemeljen razlog. Predstavila je r e d n o o d p o v e d in i z r e d n o o d p o v e d p o g o d b e o zaposlitvi, r a z l o g e za r e d n o o d p o v e d , ki jo d a delodajalec (poslovni razlog, razlog n e s p o s o b n o sti, krivdni razlog), p o s e b n e z a h t e v e in varstvo v p r i m e r u o d p o v e d i iz razloga n e s p o s o b n o s t i , ne
utemeljene o d p o v e d n e razloge, p o s t o p e k p r e d od
povedjo, p o s e b e j je p o u d a r i l a novi institut n a s p r o tovanja o d p o v e d i . D o d a t n a p o s e b n a u r e d i t e v je p r e d v i d e n a za kolektivne o d p o v e d i , o d p o v e d i v p r i m e r u p r e n e h a n j a delodajalca ali prisilne po
ravnave. Novi Z D R d o l o č a s p r e m e n j e n e o d p o v e d n e roke, prav tako p a prinaša k a r nekaj novosti v zvezi s p r a v i c o d o o d p r a v n i n e .
Luka Tičar se je ukvarjal z n o v i m i n s t i t u t o m Prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, ki že o d p i r a vrsto n a č e l n i h in tudi prak
tičnih vprašanj glede u p o r a b e nove u r e d i t v e . G r e tudi za vprašanje reintegracije delavca kot sankcije za p r i m e r n e z a k o n i t e o d p o v e d i in m o ž n o s t i od
s t o p a o d tega pravila o z i r o m a m o ž n o s t i , da so
d i š č e v d o l o č e n i h p r i m e r i h p o d p r e d p i s a n i m i pogoji odloči o p r e n e h a n j u p o g o d b e .
Darja Š e n č u r Peček je predstavila Spremembo delodajalca, ki doslej v naši delovni z a k o n o d a j i na tak način sploh ni bila urejena. N o v a u r e d i t e v izhaja iz n a č e l a varstva zaposlitve in o h r a n i t v e delovnih razmerij delavcev v p r i m e r u s p r e m e m b e delodajalca. Vse pravice in o b v e z n o s t i iz delovnih r a z m e r i j , ki so jih imeli delavci na d a n p r e n o s a
p r i delodajalcu p r e n o s n i k u , p r e i d e j o n a novega delodajalca. Avtorica je analizirala vprašanje pre
n o s a pravic iz p o g o d b e o zaposlitvi, zagotavljanja pravic in o b v e z n o s t i iz kolektivnih p o g o d b , vpra
šanje p o s l a b š a n j a p r a v i c in p r a v n i h posledic ter varstva delavca v t e m p r i m e r u , o d g o v o r n o s t i za terjatve delavcev, v p r a š a n j e p o s l e d i c delavčeve o d k l o n i t v e p r e h o d a , varstvo delavskih p r e d s t a v nikov v tem p r i m e r u , p o s t o p e k in vloga sindikatov v p r i m e r u p r e n o s a podjetja o z i r o m a s p r e m e m b e delodajalca itn.
Avtorica tega zapisa je o b r a v n a v a l a Plačilo za delo v n o v e m Z D R . T e m u vprašanju nova ureditev p o s v e č a b i s t v e n o več p o z o r n o s t i v primerjavi z d o s e d a n j o , še zlasti tudi v zvezi z izplačilom plače in v a r s t v o m p l a č e v tej zvezi. Pri ureditvi in inter
pretaciji ureditve je t r e b a izhajati iz dveh bistvenih značilnosti, in sicer iz p o g o d b e n e n a r a v e delov
n e g a r a z m e r j a (kar p o m e n i , d a je plača e d e n o d bistvenih e l e m e n t o v p o g o d b e o zaposlitvi, da je p l a č a glavna o b v e z n o s t delodajalca, d a je delo
dajalec glede plače d o l ž n i k delavca, delavec p a u p n i k delodajalca, in d a m o r a riziko poslovanja nositi delodajalec, torej svojo glavno o b v e z n o s t plačila izpolniti p r a v i l n o in p r a v o č a s n o ) in iz so
cialne funkcije p l a č e , ki u p o š t e v a dejstvo, da je p l a č a za delavca p r a v i l o m a edini o z i r o m a glavni vir sredstev za preživljanje njega in njegove d r u žine, z a t o m o r a biti s p o s o b n a uresničevati to svo
jo funkcijo. Prispevek obravnava p o s a m e z n a vpra
šanja p l a č e , kot so npr. o p r e d e l i t e v p l a č e , oblika p l a č e , n a č e l o e n a k e g a plačila za delo e n a k e vred
nosti, varstvo plače, n a d o m e s t i l o plače, y I r e n a Bečan je predstavila Л/ovosíi Z D R v zvezi z določanjem in razporejanjem delovnega časa, odmorov in počitkov ter letnega dopusta. Tako je n p r . z z a k o n o m d o l o č e n i najdaljši p o l n i delovni čas 4 0 u r na t e d e n . V p r i m e r u n e e n a k o m e r n e raz
p o r e d i t v e in z a č a s n e p r e r a z p o r e d i t v e p o l n e g a d e l o v n e g a časa delovni čas ne s m e trajati več kot 5 6 u r n a t e d e n . Polni delovni čas p a se lahko u p o š t e v a kot p o v p r e č n i delovni čas v d o l o č e n e m o b d o b j u , ki ne s m e biti daljše o d šestih mesecev, i z j e m o m a p o d p r e d p i s a n i m i pogoji najdalj e n o leto. M e d d r u g i m je p o u d a r i l a , d a so r a z p o r e d i t e v in pogoji za z a č a s n o p r e r a z p o r e d i t e v d e l o v n e g a časa d o l o č e n i s p o g o d b o o zaposlitvi v skladu z z a k o n o m in kolektivno p o g o d b o . Avtorica je pred
stavila omejevanje n a d u r n e g a dela, d o d a t n o delo v p r i m e r i h n a r a v n i h in d r u g i h n e s r e č , u r e d i t e v n o č n e g a dela itn. P o s e b n o p o z o r n o s t je n a m e n i l a o d m o r u m e d d n e v n i m d e l o m , ki je b i l o e n o
aktualnejših vprašanj pri usklajevanju m e d social
nimi p a r t n e r j i ( o d m o r šteje v delovni čas in dela
vec i m a pravico d o plačila, kot d a bi delal). Mini
malni letni d o p u s t se povečuje n a štiri t e d n e , pri č e m e r je m i n i m a l n o število dni d o p u s t a o d v i s n o o d r a z p o r e d i t v e delovnih dni.
Posebno varstvo nekaterih kategorij delavcev je o b r a v n a v a l a T a t j a n a Plešnik. P r e d s t a v i l a je novo ureditev varstva žensk v delovnem razmerju, varstva delavcev z a r a d i n o s e č n o s t i in starševstva, varstva delavcev, ki še niso dopolnili 18 let staro
sti, varstvo invalidov in varstvo starejših delavcev.
P o s e b n o p o z o r n o s t in p o s e b n o analizo je M i r a n Kalčič posvetil Delovnopravnemu položaju (delov
nih) invalidov in varstvu zaposlitve. O p o z o r i l je n a i z r e c n o d o l o č b o o p r e p o v e d i diskriminacije pri zaposlovanju, m e d trajanjem in o b p r e n e h a n j u d e l o v n e g a razmerja. V nadaljevanju je predstavil r e l e v a n t n e d o l o č b e novega Z D R v zvezi s pogoji za sklenitev p o g o d b e o zaposlitvi z i n v a l i d o m ( z d r a v s t v e n a z m o ž n o s t ) , izjemo o d o b v e z n o s t i objave p r o s t e g a d e l o v n e g a m e s t a pri zaposlitvi invalida p o z a k o n u , ki ureja zaposlovanje invali
dov, in u r e d i t e v krajšega d e l o v n e g a časa v p o s e b n i h p r i m e r i h . Avtor je p o s e b n o p o z o r n o s t m e d d r u g i m n a m e n i l vprašanju varstva p r e d o d p o v e d jo p o g o d b e o zaposlitvi.
Mitja N o v a k je analiziral novosti p r i u r e d i t v i Disciplinske in odškodninske odgovornosti. M e d d r u g i m je p o m e m b n o , da novi Z D R izhaja iz bist
veno d r u g a č n e zasnove disciplinske odgovornosti in t a k o ne p o z n a več disciplinskega u k r e p a pre
nehanja delovnega razmerja (disciplinska sankcija n a m r e č ne sme trajno s p r e m e n i t i d e l o v n o p r a v nega položaja delavca). Spreminja se tudi ureditev p o s t o p k a , še v e d n o p a ostajajo n e k a t e r e temeljne p r o c e s n e g a r a n c i j e , npr. pravica d o z a g o v o r a , vloga s i n d i k a t a v p o s t o p k u .
V s k l e p n e m p r i s p e v k u je J a n e z N o v a k obrav
naval še Sodno varstvo po novem zakonu. O b r a v naval je vprašanje, k a k š n e novosti in težave b o novi z a k o n povzročil pri s o d n e m reševanju indivi
d u a l n i h delovnih sporov. Kot p o s e b e j a k t u a l n a v p r a š a n j a v tej zvezi je navedel npr. p o s t o p e k p r i delodajalcu, obseg varstva pravic pri delodajalcu, vrnitev delavca n a delo v p r i m e r u n e z a k o n i t e od
p o v e d i , neveljavnost, n i č n o s t in izpodbijanje po
g o d b e o zaposlitvi, r o k e za vložitev t o ž b e , razloge za r e d n o o d p o v e d p o g o d b e o zaposlitvi, ki jo da delodajalec, itn.
Prispevki in r a z p r a v e na D n e v i h d e l o v n e g a p r a v a in s o c i a l n e v a r n o s t i 2 0 0 2 so p o k a z a l i
a k t u a l n o s t n a v e d e n e t e m a t i k e in p o t r e b n o s t to
vrstnih strokovnih srečanj. Številna vprašanja ude
ležencev, d i l e m e in o d p r t a v p r a š a n j a , ki so se p o k a z a l a v razpravi, p a so o b r a v n a v a n a tudi v reviji Delavci in delodajalci, št. 3 - 4 / 2 0 0 2 / I I (ter n a spletni strani Inštituta za delo www.pf.uni-lj.si).
ki p o l e g p o s e b n e t e m a t s k e številke te revije z z b o r n i k o m r e f e r a t o v z a o k r o ž u j e p r e d s t a v i t e v s t r o k o v n e g a dela p o s v e t a .
Barbara Kresal
