Spreminjanje rabe tal v Občini Škofja Loka med letoma 2002 in 2020

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO

POLONA KARIN NIKOLIĆ

Spreminjanje rabe tal v Občini Škofja Loka med letoma 2002 in 2020

Diplomsko delo

Mentor: izr. prof. dr. Marko Krevs Univerzitetni študijski program prve stopnje geografije

Ljubljana, 2021

(2)

ZAHVALA

Za pomoč in koristne nasvete pri pisanju diplomske naloge se zahvaljujem mentorju izr. prof.

dr. Marko Krevsu.

Hvala Leni in Urški za uporabne nasvete, moralno podporo in potrpežljivost. Posebna zahvala velja tudi lektorici in nekdanji učiteljici Kristini Strnad za hitro odzivnost in pripravljenost pri pregledu diplomske naloge.

(3)

Spreminjanje rabe tal med letoma 2002 in 2020 v Občini Škofja Loka Izvleček:

Uradni podatki dejanske rabe tal Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zajemajo stanje od leta 2002. Metodologija in kategorizacija zemljišč dejanske rabe tal sta se od takrat do danes spreminjali in se dopolnjevali. V nalogi so opisane in analizirane spremembe kategorij dejanske rabe zemljišč v škofjeloški občini za leta 2002, 2005, 2009, 2012, 2014, 2017 in 2020. Spremembe smo ugotavljali s pomočjo geografskega informacijskega sistema, v katerem smo izdelali tudi karte dejanske rabe zemljišč. Za vsako leto zajema dejanske rabe tal smo ustvarili preglednico površin vsake kategorije dejanske rabe zemljišč in njihovih sprememb. Dejansko rabo tal Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo primerjali z Občinskim prostorskim načrtom Občine Škofja Loka in kategorije poenotili za bolj pregledno primerjavo obeh rab tal. Za lažje razumevanje sprememb kategorij dejanske rabe tal je zaželeno poznavanje Interpretacijskega ključa in Občinskega prostorskega načrta Občine Škofje Loke.

Ključne besede: raba tal, Občina Škofja Loka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, geografski informacijski sistem

Land use changes in the Municipality of Škofja Loka between 2002 and 2020 Abstract:

Official data on actual land use, from the Ministry of Agriculture, Forestry and Food, have been collected since 2002. The methodology and categorization of actual land use have changed and supplemented over the years. This undergraduate thesis describes and analyzes the changes in the categories of actual land use, in the Municipality of Škofja Loka, for 2002, 2005, 2009, 2012, 2014, 2017 and 2020. The changes were determined using a geographic information system in which we also made maps of actual land use. For each year of actual land use, we created a table of areas for each category of actual land use and their changes over the years. The actual land use of the Ministry of Agriculture, Forestry and Food was compared with the Municipal land use plan of Škofja Loka and the categories were simplify for an easier comparison of the two land uses. To better understand the changes in the categories of actual land use, it is useful to know the Interpretation Key and the Municipal land use plan of Škofja Loka.

Key words: land use, Municipality of Škofja Loka, Ministry of agriculture, forestry and food, geographic information system

(4)

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

1.1 NAMEN IN CILJI ... 1

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ... 2

2.1 DEJANSKA RABA TAL IN OSTALI SORODNI POJMI ... 2

2.2 ORIS OBČINE ŠKOFJA LOKA ... 2

2.3 PREGLED ZAJEMA RABE TAL V SLOVENIJI ... 3

2.4 OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE ŠKOFJA LOKA ... 5

2.5 PREGLED IZBRANIH DOSEDANJIH ŠTUDIJ ... 5

3 METODOLOGIJA ... 6

4 REZULTATI IN RAZPRAVA ... 7

4.2 SPREMEMBE POSAMEZNIH KATEGORIJ ... 10

4.3 PRIMERJAVA DEJANSKE RABE TAL Z OBČINSKIM PROSTORSKIM NAČRTOM ... 23

5 ZAKLJUČEK ... 27

5.1 SUMMARY ... 29

6 VIRI IN LITERATURA ... 31

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1 Razlike v površini in deležu dejanske rabe tal med letoma 2002 in 2020 ... 8

Preglednica 2 Razlike v površini kategorij dejanske rabe tal ... 9

Preglednica 3 Raba tal leta 2002 ... 16

Preglednica 10 Združene skupne kategorije MKGP dejanske rabe tal in OPN rabe tal ... 25

Preglednica 11 Presek vseh poligonov MKGP dejanske rabe tal in OPN rabe tal, z velikostjo poligona ... 25

KAZALO SLIK

Slika 1 Raba tal leta 2002 v Občini Škofja Loka ... 17

(5)

Slika 8 Primerjava rabe tal leta 2020 in rabe tal po Občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka ... 24

(6)

1

1 UVOD

Ena najbolj očitnih sprememb v okolju je sprememba rabe tal. Prostor stalno spreminjamo, da dosežemo želeno stanje za naše potrebe. Na rabo tal vplivajo tako naravnogeografske značilnosti območja kot družbeni dejavniki. »Izraz raba tal v geografiji in drugih strokah, ki se ukvarjajo s preučevanjem pokrajine, v najširšem pomenu označuje in opredeljuje človekovo delovanje v pokrajini. Značilnosti rabe tal nam kažejo stanje neke pokrajine« (F. Petek, 2005).

Spremembe rabe tal lahko določimo z neposrednimi ogledi v okolju oz. na terenu, lahko pa iz prostorskih podatkov, ki so nam dostopni. Poznamo tudi različne metode zajema podatkov in določitev sprememb. Naše opažanje s terena se lahko ne ujema z ostalimi pridobljenimi prostorskimi podatki, zato so različni pristopi za pridobitev in usklajevanje rabe tal zelo pomembni. Odločitve o spremembah so odvisne tudi od kakovosti podatkov. V Sloveniji smo prve uradne prostorske podatke o rabi tal ustvarili leta 2002. To leto so na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prvič vzpostavili podatkovni sloj rabe tal za celotno državo.

Od tega leta dalje se vsako leto dopolni evidenca rabe tal za različne prostorske preseke.

Trenutno je stanje tako, da Slovenijo razdelimo na tri dele in vsako leto beležimo spremembe rabe tal za določeno tretjino države.

Že samo ime občine nakazuje na specifično rabo tal, loka namreč pomeni travnat svet ob vodi (Turistično društvo Škofja Loka, 2021). V nalogi so predstavljene zabeležene spremembe rabe tal v občini od leta 2002 do 2020, ugotovljene na podlagi vira podatkov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je glavni vir podatkov rabe tal v nalogi. Občina Škofja Loka ima podatke o rabi tal v letih 2002, 2005, 2009, 2012, 2014, 2017 in 2020.

1.1 NAMEN IN CILJI

Namen naloge je analizirati spremembe rabe tal v Občini Škofja Loka po Evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in jih primerjati z občinskim prostorskim načrtom.

Cilji naloge so:

1. Opredelitev dejanske rabe tal in njenih sorodnih pojmov.

2. Podati oris Občine Škofja Loka za boljše razumevanje sprememb rabe tal.

3. Predstaviti pregled zajema rabe tal v Sloveniji.

4. Analizirati spremembe posameznih kategorij rabe tal v občini po Evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.

5. Primerjati podatke rabe tal Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z rabo tal Občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka.

(7)

2

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 DEJANSKA RABA TAL IN OSTALI SORODNI POJMI

Geografski terminološki slovar opisuje pojem raba tal kot rabo zemljišč za potrebe človekovih dejavnosti v pokrajini in kot sopomenko navaja besedno zvezo zemljiška raba. Dejanska raba tal pa je »določena s fizičnimi elementi zemeljskega površja, ki so posledica naravnih dejavnikov ali človekove dejavnosti (uporabe) in jih je možno določiti z metodami fotogrametrije, daljinskega zaznavanja, terenske interpretacije ali s podatki iz drugih digitalnih evidenc o fizičnih lastnostih prostora. Dejanska raba prostora je neodvisna od predpisov s področja upravnega prava, ki določajo način pridobivanja in uživanja lastninske pravice«

(Metodologija vodenja …, 2019, str. 2). Torej je raba tal nadpomenka dejanske rabe tal, obe pa opredeljuje človeška aktivnost v prostoru. Namenska raba prostora je, po definiciji Ministrstva za okolje in prostor, »s prostorskimi akti določena raba površin in objektov, ki ob upoštevanju pretežnosti in prepletanja dopustnih dejavnosti določa namen, za katerega se lahko te uporabljajo« (Ministrstvo za okolje in prostor, 2015). Torej se določi namen določenega zemljišča, pri čemer se upoštevata družbena in fizična vloga ter je obvezni del prostorskih načrtov. Določenih je pet osnovnih kategorij namenske rabe, ki se delijo naprej po treh ravneh.

Dejanska raba tal se uporablja v Evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ustvarjene na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ustvarjena je bila, da se lahko izvajajo ukrepi skupne kmetijske politike Evropske unije iz ugotovljenega stanja rabe zemljišč.

Poleg podatkov o kmetijskih in gozdnih zemljiščih so v evidenci rabe tal tudi podatki o nekmetijskih rabah tal za celovitejšo obravnavo prostora. To so na primer pozidana in sorodna zemljišča, vode, barje itd., vendar jih Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne definira natančneje, saj niso v njihovi pristojnosti. Predhodno se je dejanska raba tal in raba tal beležila in določevala v zemljiškem katastru. »Zemljiški kataster je uradna evidenca zemljišč, kjer je zemljišče opredeljeno s parcelo. Povezuje stvarne pravice na nepremičninah – zemljiščih, ki jih vodi zemljiška knjiga, z lokacijo v prostoru, umesti lastnino v prostor oziroma prostor poveže z lastnikom« (Geodetska uprava Republike Slovenije, 2018). Ministrstvo za javno upravo definira zemljiški kataster kot »temeljno evidenco podatkov o zemljiščih, sestavljenega iz zadnjih vpisanih podatkov o zemljiščih ter iz zbirke listin in podatkov, ki omogočajo historični pregled sprememb« (Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljiški kataster, 2017). Osnovna enota je katastrska občina, znotraj le- te pa so parcele označene z mejo in parcelno številko. Znotraj parcel se beležijo kategorije rabe tal, vendar na drugačen način in po drugačnih kategorijah kot v evidenci dejanske rabe tal sedaj. Nova evidenca rabe tal je bila izdelana zaradi lažje primerjave in določitve po mednarodnih standardov za klasifikacijo rabe zemljišč.

2.2 ORIS OBČINE ŠKOFJA LOKA

Območje današnje občine so dobili v fevd freisinški škofje in že leta 1274 je bilo naselje imenovano kot mesto. Torej je bilo že v 13. stoletju oblikovano urbano okolje – mestno jedro (Občina Škofja Loka, 2021). Vzhodno od mesta se odpira Sorško polje, ki je tako v preteklosti kot danes nudilo dobre razmere za poljedelstvo. Proti zahodu in severu se območje dviga v Škofjeloško hribovje, ki je omogočalo živinorejo, torej nastanek pašnikov, travnikov in

(8)

3

sadovnjakov. Območje je bogato z gozdovi, ki so bili v nižinskih in prisojnih delih Škofje Loke večinoma posekani. Zaradi opustitve pašništva in zaraščanja površin na višjih nadmorskih višinah gozdne površine zdaj pokrivajo več kot dve tretjini območja občine, v nižinah pa gozda praktično ni več zaradi potreb po urbanih površinah.

Občina Škofja Loka ima zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije. Povprečna letna višina padavin pada od zahoda proti vzhodu občine. Na območjih z višjimi nakloni prevladuje raba tal – gozdovi, na območjih z nižjimi nakloni in v uravnanih predelih, predvsem na vzhodu, so obdelovalne površine – njive, sadovnjaki, travniki in druge. Geološko in pedološko je območje precej raznoliko. Na zahodu prevladuje glinasti skrilavec z vmesnimi otoki grödenskih skladov rdečega peščenjaka, na katerih se je razvila kisla distrična rjava prst. Prevladujejo gozdne površine, sploh na večjih naklonih in višjih nadmorskih višinah, z vmesnimi travniki v dolinah in na območjih poselitve. Bolj ko se pomikamo proti vzhodu, bolj se nižajo nakloni in pada povprečna nadmorska višina. Veča se geološka in pedološka pestrost s črnim glinastim skrilavcem, laporjem, brečo ter baškim dolomitom in apnencem z razvito kislo rjavo pokarbonatno prstjo, na kateri prevladujejo gozdne površine. Pojavljajo se tudi obdelovalne površine v bližini mesta Škofja Loka, sploh ob strugi Poljanske Sore, kjer je reka oblikovala poplavne ravnice. Na severovzhodu občine je manjši otok konglomerata in peščenjaka z distrično prstjo, na kateri so gozdne površine in obdelovalne površine zaradi manjših naklonov površja. Na skrajnem vzhodu občine na Sorškem polju so prevladujoči nanosi rek, na katerih sta se razvili obrečna in evtrična prst, sploh slednja je bila že v preteklosti tako kot zdaj primerna za obdelovalne površine, njive in travnike. Na poplavnih ravnicah ob večjih vodotokih so nekatere osušili za namen rabe obdelovalnih površin. Skoncentrirana urbana raba tal je večinoma ob večjih vodotokih, kot sta Poljanska in Selška Sora, ter ob sotočju obeh Sor. Z leti se je mesto širilo, posledično tudi urbana raba tal. Zaradi večinoma hudourniške narave vodotokov se je občina že v preteklosti soočala s poplavami, zato je poselitev ob vodotokih razpršena in ponekod nad poplavnimi ravnicami vodotokov (Atlas okolja, 2021).

V občini je po popisu leta 2005 živelo 22.246 ljudi, leta 2020 pa 23.297. Tako leta 2005 kot 2020 je večinsko prevladovalo delovno aktivno prebivalstvo v skupini od 15 do 64 let. Zato je v občini tudi visok delovni indeks. Leta 2010 je znašal 85,7, leta 2019 pa že 98,1. Po drugi strani pa se je višal tudi indeks staranja, ki je leta 2005 znašal 81,7, leta 2020 pa že kar 115,0. Zvišala se je tudi povprečna starost iz leta 2005, z 38,3 na 42 let v letu 2020. Podatke o naglem naraščanju prebivalcev in povišanim indeksom staranja si lahko razlagamo tako, da je občina privlačna zaradi delovnih mest v industrijski coni Trata, ki se je stalno širila od leta 2002, ter zaradi svoje bližine in povezav z Ljubljano. Na drugi strani pa se prebivalstvo hitro stara, zato velika rast prebivalstva, ki pa vsaj iz statističnih podatkov ni razvidna. Ta porast prebivalstva se je v zadnjih 20 letih najbolj vidno poznal po razširitvi urbanih površin starejših naselij, kot so Puštal, Vešter, Virmaše, Zminec in Godešič, ter po novo nastalih naseljih, kot so Hrastnica, Kamnitnik in Dolenčevi vrtovi v Stari Loki. Posledično so na Grencu zgradili trgovinsko-oskrbni center z raznimi živilskimi in tekstilnimi trgovinami (SURS, 2021).

2.3 PREGLED ZAJEMA RABE TAL V SLOVENIJI

Zemljiški kataster na slovenskem območju vrši in dopolnjuje evidenco rabe tal in lastništva.

Podatki so shranjeni na Geodetski upravi Slovenije, kjer vodijo uradno evidenco zemljišč.

Temelji na enoti zemljiške parcele, kjer prostor povežejo z lastnikom. Zemljiški kataster je bil

(9)

4

osnova za nadaljnje poskuse zajema rabe tal, niso pa temeljili samo na povezavi prostora z lastnikom, ampak na preglednosti in večji celovitosti celotnega zajema rabe tal. Leta 1995 so bili ustvarjeni prvi podatki pokrovnosti programa Corine Land Cover. To so bili ključni podatki za oceno celotnega okolja. Uporabljena metodologija za zajem rabe tal je bila vizualna interpretacija satelitskih posnetkov satelita Landsat TM, za dopolnitev so uporabili tudi aeroposnetke. Te podatke so digitalizirali z namenom, da bi kasneje ustvarili bazo podatkov (Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, 2021). Tako zemljiški kataster in program Corine Land Cover imata bolj podrobno kategorizacijo pozidanih zemljišč, pri kateri je raba zelo raznolika in se hitro spreminja. Zato so uvedli druge načine kategorizacije in zajema rabe tal, da ne bi bil poudarek na antropogenih rabah tal, zabeležene in določene pa so tudi ostale.

Leta 1997 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vzpostavilo sistem dejanske rabe zemljišč za celotno državo. Namen je bil, da vzpostavijo geografski informacijski sistem v kmetijstvu in register trajnih rastlin, povezavo s katastrom, uvedejo skupni administrativni kontrolni sistem v okviru EU, določijo območja z omejenimi dejavniki, da lahko služijo kot podlaga za pripravo prostorskih načrtov ipd. Leta 1998 so začeli preizkušati metodologijo zaznavanja. Začeli so s pilotskim projektom na območju UE Gornja Radgona, nadaljeval je slovenski konzorcij, ki je zajel eno tretjino Slovenije. Leta 2000 so razpisali podoben projekt in zajeli še drugi dve tretjini Slovenije. Od samega začetka zajemanja rabe tal je bilo pomembno, da bo takšna baza imela skladne podatke ter da se lahko redno posodablja in vzdržuje na celotnem slovenskem ozemlju. Dejanska prva evidenca rabe tal je bila narejena leta 2002. V tem obdobju so zajeli območje cele Slovenije in ustvarili tudi prvi Interpretacijski ključ rabe tal.

Interpretacijski ključ je dokument, v katerem je zapisana vrsta dejanske rabe, poleg pa ima določene tudi opisnike in pravila za zajem posamezne vrste rabe tal (Pravilnik o evidenci, 2008).

Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca rabe) je enotna državna evidenca o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jo vodi in vzdržuje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sistem evidence dejanske rabe zemljišč je sestavljen iz poligonov, ki predstavljajo grafični del podatkov. Atributivni del podatkov, ki so povezanimi z grafičnimi podatki, pa sestavljajo identifikacijska številka, šifra vrste dejanske rabe, umestitev v prostor v državnem koordinatnem sistemu, površina in datum spremembe.

»Za zajemanje dejanske rabe tal se uporablja digitalne ortofoto posnetke (DOF).

Ortofotoposnetek je aerofotografija, ki je z upoštevanjem centralne projekcije posnetka in modela višin transformiran (razpačen) v državni koordinatni sistem« (Oštir, 2006). »Izdelek je v metričnem smislu enak linijskemu načrtu ali karti« (Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Ortofoto, 2017). Izdelani so v sklopu cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS), ki se izvaja od leta 1975. Od leta 1985 so cikli zajemanja ortofoto posnetkov triletni, pri čemer se vsako leto zajame tretjina površine Slovenije. Od leta 2000 dalje zajem ortofoto posnetkov poteka tako, da se ujema s trigonometričnimi sekcijami.

Sekcije so narejene po mejah temeljnih topografskih načrtov, ki so v merilu 1 : 5000, zato imajo kratico TTN5. Po temeljnih topografskih načrtih se posledično ravnajo tudi ortofoto posnetki, da ustrezajo za zajem dejanske rabe tal.

Podatki rabe tal so zaradi spreminjajočih meril, metodologije in izvajalcev, ki so se pogosto menjali (letno ali celo pogosteje), med seboj težje primerljivi in lahko prihaja do odstopanj.

Trenutno dejansko rabo tal zajema Geodetski inštitut Slovenije, ki to počne že od leta 2009.

Na začetku zajema podatkov je bila težava tudi v neizkušenosti in subjektivnosti interpretacije

(10)

5

zajemalcev rabe tal, saj ni bilo predhodnih podatkov, s katerimi bi lahko naredili primerjavo.

To lahko privede do večjih in manjših napak v zajemu rabe tal. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že od začetka uvedbe zajema rabe tal določilo bolj ali manj ustaljen postopek, po katerem še danes poteka zajem. Do kakršnih koli sprememb v postopku zajema je prišlo zaradi le zaradi večje izkušenosti zajemalcev in skozi leta izboljšane tehnologije.

2.4 OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT OBČINE ŠKOFJA LOKA

»Z občinskimi prostorskimi akti občine se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja lokalnih prostorskih ureditev v prostor« (MKGP, Občinski prostorski akti, 2021). Občinski prostorski načrt (OPN) Škofja Loka je bil sprejet in izdelan v letu 2013. Izdelalo ga je podjetje Locus prostorske informacijske rešitve, d. o. o.; podjetje Geateh, d. o. o., je izvedlo postopek presoje sprejemljivosti in vplivov na okolje ter varovana območja; inštitut Lutra za ohranjanje naravne dediščine pa je naredilo še dodatek k okoljskemu poročilu. OPN je sestavljen iz strateškega in prostorskega dela, v obeh pa so zapisane in določene uredbe o urejanju prostora.

Strateški del OPN določa različna izhodišča, zasnove, koncepte in usmeritve v prostoru.

Neposredno se na rabo tal navezuje usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč. V izvedbenem delu OPN pa se na usmeritev strateškega dela namenske rabe zemljišč nanaša točka, ki določa območja namenske rabe prostora (Odlok o občinskem prostorskem načrtu, 2014).

OPN je bil izdelan v analogni in digitalni obliki. Leta 2018 so sprejeli Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka. Te spremembe je ponovno izdelalo podjetje Locus prostorske informacijske rešitve, d. o. o. Sprejeli so osem sprememb in dopolnitev v strateškem delu OPN in štiri spremembe in dopolnitve

izvedbenega dela OPN. V veljavi naj bi bil samo izvedben del OPN.

Sprememba in dopolnitev v strateškem delu OPN, ki se navezuje na rabo tal, je bila usmeritev za razvoj poselitve, razvoj v krajini in določitev namenske rabe zemljišč in

prostorskih izvedbenih pogojev. V izvedbenem delu OPN je bila sprememba in dopolnitev, ki se direktno navezuje na rabo tal, prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (Odlok o

spremembah in dopolnitvah..., 2018).

2.5 PREGLED IZBRANIH DOSEDANJIH ŠTUDIJ

S področja rabe ral v Sloveniji je bilo napisanih že kar nekaj strokovnih del in študij. Avtorji so preučevali zelo različna in specifična območja v različnih časovnih obdobjih. Raziskovali so tako spremembe rabe tal kot metodologijo zajema.

Vrščaj (2008) je preučeval spremembe kmetijskih zemljišč, njihovo kakovost in stopnjo urbanizacije na območju celotne Slovenije od leta 2002 do 2007. Želel je ugotoviti obseg širjenja urbanizacije na kmetijska zemljišča ter opozoriti in pozvati k racionalni rabi prostora.

V analizi je omenil tudi oteženo primerjavo nekaterih vrst rabe tal zaradi vedno bolj natančnega Interpretacijskega ključa.

(11)

6

Petek (2005) analiziral spremembe rabe tal v alpskem svetu Slovenije v 19. in 20. stoletju.

Analiziral jih je s pomočjo franciscejskega katastra in digitalnimi ortofoti. Opozoril je, kako je kakovost zajema rabe tal odvisna od poznavanja ali nepoznavanja terena zajema rabe tal posameznika, poleg tega pa je poudaril, da ima vsak posameznik svoj kriterij, po katerem določa rabo tal. Omenil je tudi neskladja in težjo določitev določenih šifer rabe tal.

Krošelj (2016) se je v magistrskem delu ukvarjala s poskusi objektivnega zajemanja podatkov rabe tal s pomočjo geografskih informativnih sistemov za večjo natančnost in korektnost določanja. Avtorica je opozorila tudi na oteženo primerjavo zaradi različnih metod klasifikacije skozi leta. Glava tema magistrske naloge je opredelitev območij v zaraščanju s pomočjo lidarskih podatkov.

V diplomskem delu je Klar (2016) preučevala spreminjanje rabe tal v Sloveniji in spreminjanje metodologije med letoma 2002 in 2016. Spreminjajoča metodologija tako zajema rabe tal kot Interpretacijskega ključa je neposredno vplivala na zajem rabe tal, zato je ključno, da poznamo metodologijo zajema in tako preprečimo napake v interpretaciji.

Že od samega začetka izvajanja zajema rabe tal je bilo izpostavljeno dejstvo o čim večji skladnosti za lažje posodabljanje baze podatkov (Baza podatkov, 2003). Z razvojem tehnologije se je posledično spreminjala metodologija zajema. To je povzročilo neskladja med posodobljenimi Interpretacijskimi ključi in večjo subjektivnostjo interpretov skozi leta zajema.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prepoznava, da te spremembe metodologije vplivajo na težjo primerjavo in uporabo podatkov (Uspešnost varovanja, 2013).

3 METODOLOGIJA

Uporabljeni so vektorski podatkovni sloji dejanske rabe tal v letih 2002, 2005, 2009, 2012, 2014, 2017 in 2020, pridobljeni s spletnega portala Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP, 2021). Vektorski podatkovni sloj prostorske enote (občine) je bil pridobljen s spletnega portala E-prostor Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS, 2021), rastrski podatkovni sloj Lidar pa s spletnega portala Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO, Lidar, 2021). Vektorski podatkovni sloj škofjeloškega OPN ni javno objavljen, zato je bil pridobljen z Oddelka za okolje, prostor in občinsko redarstvo Občine Škofja Loka (Občina Škofja Loka, 2017) . Vsi uporabljeni podatki so javni in brezplačni.

Uporabljeni podatki so bili analizirani v geografskem informacijskem sistemu ArcMap 10.8.1.

Podatki so bili naloženi v projekciji D96/TM in obrezani na meje škofjeloške občine. Vektorski podatkovni sloji dejanske rabe tal za vsa leta so bili analizirani v atributivni tabeli, kjer smo najprej združili iste rabe tal z orodjem Select by Attributes in Merge, potem pa dodali nov atribut z orodjem Add Field in Calculate Geometry. Tako smo dobili posamične razrede vsake dejanske rabe tal v občini in njihovo celotno površino. Te atributivne podatke smo prenesli v Excelove preglednice in izračunali delež posamezne dejanske rabe tal. Nato smo v Excelu izračunali spremembe oz. razlike v deležu in dejanski površini posamezne dejanske rabe tal iz leta v leto. Na koncu smo izdelali še preglednico sprememb dejanske rabe tal v deležu in dejanski površini med letoma 2002 in 2020 za posamezno dejansko rabo tal.

Vse kategorije dejanske rabe tal, opisane v poglavju Rezultati in razprava, so:

– njiva,

– začasni travniki,

(12)

7 – trajne rastline na njivskih površinah, – rastlinjak,

– vinograd,

– intenzivni sadovnjak,

– ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, – trajni travnik,

– kmetijsko zemljišče v zaraščanju,

– plantaža gozdnega drevja (kategorija je bila v Interpretacijski ključ vnesena leta 2008 in se začela zajemati v podatkovnem sloju od tega leta dalje (Klar, 2016));

– drevesa in grmičevje,

– neobdelano kmetijsko zemljišče,

– kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem, – gozd,

– pozidano in sorodno zemljišče, – barje,

– ostalo zamočvirjeno zemljišče,

– suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom,

– odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom in – voda (Interpretacijski ključ, 2013).

Določene kategorije so z razvojem in dopolnitvami dejanske rabe tal novonastale, nekatere pa so bile zamenjane, združene ali celo ukinjene. Te spremembe kategorizacije evidence dejanske rabe tal in drugo je raziskala Klar (2016) v svojem diplomskem delu. V nadaljevanju besedila so v poglavju Rezultati in razprava njene zabeležene ugotovitve upoštevane v podpoglavju Spremembe posameznih kategorij.

Primerjava med vektorskima slojema rabe tal škofjeloškega OPN in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo z orodjem Merge združili kategorije v smiselne skupine za lažjo primerjavo z OPN. Nato smo uporabili orodje Intersect, s katerim smo dobili poligone, na katerih se rabi sekata ali ne skladata.

Pri primerjavi vektorskih slojev rabe tal OPN in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo z orodjem Merge združili kategorije v skupine, da so bile primerljive z OPN. Na novem vektorskem sloju z združenimi kategorijami v skupine in vektorskem sloju rabe tal OPN smo z orodjem Intersect dobili poligone, na katerih se je raba tal sekala ali se ni skladala.

4 REZULTATI IN RAZPRAVA

Po najnovejšem Interpretacijskem ključu iz leta 2013 dejanska raba tale obsega 25 rab tal v Sloveniji. V škofjeloški občini je bilo leta 2017 in 2020 uporabljenih največ rab tal, 18 od 25, leta 2002 pa najmanj, samo 12 dejanskih rab tal. Upoštevati moramo tudi spreminjanje Interpretacijskih ključev dejanske rabe tal skozi leta. Nekatere kategorije rabe tal so ukinili, nekatere dodali na novo.

Leta 2005 so uvedli rabo začasni travniki (1130), že naslednje leto so rabo ukinili. Leta 2004 so v Interpretacijski ključ dodali dejansko rabo kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem (1800), leta 2008 so natančneje določili še opisnike kategorije. Leta 2005 so dodali dejansko rabo trajne rastline na njivskih površinah (1180), prvič zajeto leta 2009. Istega leta so v Interpretacijski ključ dodali dejansko rabo rastlinjak (1190), ki je bila prav tako prvič zajeta leta

(13)

8

2009. Leta 2005 so dodali tudi dejansko rabo neobdelano kmetijsko zemljišče (1600), ki se je začela zajemati še istega leta. Dejanska raba plantaža gozdnega drevja (1420) je bila v Interpretacijski ključ vnesena leta 2008 in se začela zajemati v podatkovnem sloju istega leta dalje (Klar, 2016). V nadaljevanju smo predstavili vsako dejansko rabo tal v občini in analizirali njeno spreminjanje.

Preglednica 1 Razlike v površini in deležu dejanske rabe tal med letoma 2002 in 2020

Razlike v površini med letoma 2002 in 2020 ha %

njiva - 316,23 - 2,17

začasni travniki 0,00 0,00

trajne rastline na njivskih površinah 4,98 0,03

rastlinjak 0,39 0,01

vinograd - 0,14 0,00

intenzivni sadovnjak 0,21 0,00

ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak 23,45 0,16

trajni travnik 330,08 2,26

kmetijsko zemljišče v zaraščanju 36,44 0,25

plantaža gozdnega drevja 0,61 0,00

drevesa in grmičevje 30,23 0,21

neobdelano kmetijsko zemljišče 47,07 0,32

kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem 5,18 0,04

gozd - 218,90 - 1,50

pozidano in sorodno zemljišče 53,32 0,36

barje 0,00 0,00

ostalo zamočvirjeno zemljišče 0,08 0,01

suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom 0,34 0,00 odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom - 1,21 - 0,01

voda 2,24 0,02

Vir podatkov: MKGP, 2021.

(14)

9

Preglednica 2 Razlike v površini kategorij dejanske rabe tal

Razlika v deležu površine kategorij rabe tal2002/052005/092009/122012/142014/172017/20Razlika v površini [ha] kategorij rabe 2002/052005/092009/122012/142014/172017/20 njiva -1,94-0,01-0,160,000,03-0,09-281,93-1,46-23,60-0,314,37-13,92 začasni travniki0,48-0,48////69,68-69,68//// trajne rastline na njivskih površinah/0,030,000,000,000,00/4,390,070,01-0,450,96 rastlinjak/0,000,000,000,000,01/0,61-0,010,000,120,28 vinograd0,00///0,000,000,20///0,07-0,01 intenzivni sadovnjak0,000,000,000,000,000,00-1,041,28-0,25-0,660,400,48 ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak-0,020,080,150,00-0,04-0,01-2,5711,7921,290,78-6,24-1,60 trajni travnik1,781,01-0,650,030,28-0,20260,44147,95-94,453,7041,36-28,92 kmetijsko zemljišče v zaraščanju0,040,290,10-0,06-0,140,025,8641,8914,27-7,97-21,043,43 plantaža gozdnega drevja0,000,000,00/0,000,000,69-0,580,11/0,580,03 drevesa in grmičevje0,05-0,090,050,010,370,186,60-12,437,561,0553,51-25,76 neobdelano kmetijsko zemljišče/0,040,260,000,03-0,01/6,3837,210,833,120,35 kmetijsko zemljišče poraslo, z gozdnim drevjem0,07-0,050,000,000,010,0110,31-7,500,77-0,060,611,05 gozd-0,63-0,33-0,320,04-0,570,31-91,77-47,30-47,215,89-82,9144,40 pozidano in sorodno zemljišče0,14-0,500,58-0,020,030,1419,45-71,7184,68-3,874,5120,26 barje/0,000,00////0,030,03/// ostalo zamočvirjeno zemljišče/0,02-0,010,000,000,01/2,41-0,530,000,080,37 suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom0,000,000,000,000,000,000,180,190,140,000,000,21 odprto zemljišče brez ali s nepomembnim rastlinskim0,00-0,010,040,00-0,03-0,010,84-0,264,91-0,03-0,87-1,12 voda0,04-0,03-0,030,000,030,016,14-5,32-4,70-0,035,750,34

(15)

10

4.2 SPREMEMBE POSAMEZNIH KATEGORIJ

Njive (1100)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, ki jo orjemo ali drugače obdelujemo, in obračališča, namenjena obdelavi te površine (širine do 2 m). Na tej površini pridelujemo enoletne in nekatere večletne kmetijske rastline (žita, krompir, krmne rastline, oljnice, predivnice, sladkorna pesa, zelenjadnice, vrtnine, okrasne rastline, zelišča, jagode itd.).

Sem sodi tudi zemljišče v prahi in ukorenišče hmeljnih sadik. V ta razred uvrščamo tudi zemljišče, ki je začasno zasejano s travo ali drugimi krmnimi rastlinami (za obdobje manj kot pet let) in se uporablja za košnjo ali pašo večkrat na leto. Če je površina porasla s travno rušo in ni preorana v obdobju pet ali več let, jo uvrstimo v trajni travnik« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 11).

Ta dejanska raba tal je v občini doživela največjo spremembo deleža rabe tal. Leta 2002 so zavzemale 9,11 % občine, kar je 1329,56 ha. Leta 2020 pa samo še 6,94 %, kar je 1013,33 ha.

Največja sprememba je bila med letoma 2002 in 2005, ko se je iz dejanske rabe njive izločilo 281,93 zemljišč, kar je predstavljalo 1,94 % občine. V letih med 2005 in 2009 so bile spremembe minimalne in so lahko tudi posledica subjektivnosti zajemanja dejanske rabe tal.

Med letoma 2009 in 2012 pa se je spet zgodilo malo večje krčenje, za 23,60 ha. Leta 2009 je bilo 1046,17 ha njiv, v letu 2012 pa 1022,57 ha. Nato so bile spremembe v treh letih zajema spet minimalne, najbrž večinoma kot posledica subjektivnosti interpretatorja zajema rabe tal.

Med leti od 2017 do 2020 pa se je zgodilo še zadnje večje krčenje za 13,92 ha. Te spremembe, večje krčitve, lahko povežemo z opuščanjem njiv, zaraščanjem v travnike in intenzifikacijo kmetijstva na najbolj donosnih površinah. Večje njivske površine so na Sorškem in Bukovškem polju, manjše površine pa ob vodotokih, predvsem Poljanski in Selški Sori ter pri vaseh na severu občine.

Začasni travniki (1130)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Zemljišča, ki so začasno zasejana s travo ali drugimi krmnimi rastlinami (za obdobje manj kot pet let) in se uporabljajo za košnjo ali pašo večkrat na leto. V nekaterih primerih bi jih lahko preorali, vendar jih ne« (Interpretacijski ključ 2004, str. 10).

Ta dejanska raba tal se je v Občini Škofja Loka pojavila šele leta 2005. Zemljišča so bila večinoma zajeta v okolici naselij Papirnica, Vešter, Kamnitnik in na Sorškem polju. Predstavljala je majhno površino, samo 69,68 ha, kar je v deležu 0,48 % občine. To je bilo tudi edino leto v dejanski rabi tal, saj so jo leta 2006 ukinili oz. jo spremenili v dejansko rabo tal njiva (1100).

Zato se ne pojavlja več v nobenem naslednjem letu. Zanimivo je, da se kljub majhnosti zemljišča v letu 2009 pri dejanski rabi tal njiva ne pozna ta sprememba kategorije. V tem letu je dejanska raba tal njiva imela manjši obseg kot leta 2005.

Trajne rastline na njivskih površinah (1180)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Drevesnica, trsnica, zarodišče podlag, nasad matičnih rastlin, nasad okrasnih trajnih rastlin za vzgojo rezanega cvetja, trajna zelišča, trajne zelenjadnice« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 18).

Dejanska raba se je v občini pojavila šele leta 2009, njene površine pa so iz leta v leto ostajale približno enake z minimalnimi spremembami, ki jih lahko večinoma pripišemo subjektivnemu odločanju interpretov zajema rabe tal (spreminjanje mej dejanske rabe tal, območje pa ostaja

(16)

11

na istem mestu). Leta 2009 so zajemale 4,39 ha, kar je 0,03 % občine. Leta 2020 so predstavljale isti odstotek občine, dejanska površina pa se je spremenila za 4,98 ha, torej so zemljišča obsegala 4,89 ha. Vsa zemljišča so se nahajala v okolici vasi Dorfarje in na zemljiščih severno od naselja Trata na Sorškem polju.

Rastlinjak (1190)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Steklenjaki in plastenjaki z močnejšo konstrukcijo in daljšo življenjsko dobo, v katerih se vzgajajo okrasne rastline, rezano cvetje, zelenjava, zelišča, matične rastline, podlage, sadike, jagode itd.« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 21).

Tudi ta dejanska raba tal se je v občini pojavila šele leta 2009 in prav tako zavzema zelo majhen delež občine. Istega leta so površine dejanske rabe zavzemale 0,61 ha, kar je predstavljalo manj kot odstotek deleža občine. Skozi leta so bile minimalne spremembe širitve te dejanske rabe tal, da je leta 2020 dosegla en hektar, kar je 0,01 % deleža občine. Zemljišča se razdrobljeno nahajajo v okolici naselij Dorfarje, Forme, Virmaše in Vešter.

Vinograd (1211)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, zasajena z vinsko trto (Vitis vinifera), vključno z obračališči in potmi v vinogradu ter brežinami pri vinogradu na terasah«

(Interpretacijski ključ, 2013, str. 24).

Dejanska raba tal vinograd je v občini že od samega začetka, od leta 2002. To sta bili dve manjši zemljišči v velikosti 0,2 ha v naselju Reteče. Občina nima pravih fizičnogeografskih lastnosti za gojenje trte. Skozi leta so doživljale majhno krčitev, kar je bila posledica dejanskega krčenja rabe in ne subjektivnost interpreta zajema dejanske rabe tal. V naslednjih treh letih zajema (2005, 2009 in 2012) dejanske rabe tal vinograd ni bilo. Leta 2017 je bilo ponovno zajeto eno zemljišče v naselju Reteče, drugo pa pri vasi Moškrin, severno od Škofje Loke. Skupna površina zemljišč je bila 0,07 ha. Leta 2020 je bila raba zajeta samo še na območju vasi Moškrin s površino 0,06 ha. Od leta 2002 do leta 2020 se je raba skrčila za 0,14 ha.

Intenzivni sadovnjak (1221)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, zasajena s sadnimi vrstami, pri obdelavi katere se uporabljajo sodobne intenzivne tehnologije. Intenzivni sadovnjak zajema površino nasada skupaj z obračališči in potmi ter brežinami, če je nasad zasajen v terasah.

Nasade jagod uvrščamo v vrsto dejanske rabe njiva« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 32).

Dejansko rabo tal so zajemali že od začetka zajema dejanske rabe tal od leta 2002. Istega leta so intenzivni sadovnjaki zavzemali 1,88 ha. Leta 2020 pa so omenjena zemljišča povečala svoj obseg na 2,09 ha, torej so se od leta 2002 razširila za 0,21 ha. Raba zavzema manj kot odstotek občine. Skozi leta je doživljala majhne krčitve in majhne širitve, vedno bila pod odstotkom deležem občine. Raba je v zelo majhnim fragmentih razdrobljena po občini, in sicer po naseljih Trnje, Vincarje, Lipica in Godešič. Leta 2005 sta se dve zemljišči pojavili v naseljih Dorfarje in Vešter, leta 2012 izkrčili na Godešiču in v Lipici, leta 2014 so izkrčili zemljišče v Veštru, leta 2020 pa so se pojavila zemljišča v Retečah, v Dorfarjah pa so se razširila.

Ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak (1222)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Sadovnjak, ki ni primeren za intenzivno pridelavo. To je običajno nasad visokodebelnih sadnih dreves, vzgojenih na bujni podlagi ali iz

(17)

12

semena, z gostoto več kot 50 dreves na hektar. V ekstenzivnem oziroma travniškem sadovnjaku lahko raste ena ali več različnih sadnih vrst« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 36).

Dejanska raba tal je bila zajeta že od samega začetka v letu 2002, ko je zasedla 131,17 ha, kar je 0,9 % občine. Od tega leta do leta 2020 se je raba tal povečala za 23,25 ha in je obsegala 154,62 ha, kar je 1,06 % občine. Med leti 2002 in 2005, 2014 in 2017, 2017 in 2020 so bile izvršene krčitve, vendar zelo minimalne, kar bi lahko pripisali subjektivnosti interpretov zajema dejanske rabe tal. Med leti 2005 in 2009 ter 2009 in 2012 pa so opazne majhne širitve, 21,29 ha in 11,79 ha, ki bi bile lahko bile posledica dejanskih širitev ali pa tudi subjektivnosti interpretov zajema, saj se travniški sadovnjak lahko uvrsti tudi pod dejansko rabo trajni travnik (1300) zaradi podobnega videza. Dejanska raba ekstenzivnega sadovnjaka je zelo razpršena po celotni občini, s točkami koncentracije v okolici naselij.

Trajni travnik (1300)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, porasla s travo, deteljami in drugimi krmnimi rastlinami, ki se jo redno kosi oziroma pase. Takšna površina ni v kolobarju in se ne orje. Kot trajni travnik se šteje tudi površina, porasla s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves na hektar« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 46).

Zajem te rabe tal poteka že od začetka zajemanja dejanske rabe tal. Leta 2002 je raba trajni travniki predstavljala 14,42 % deleža občine, kar je 2104,91 ha. Bila je druga največja raba v občini po deležu in dejanski površini. V letih 2005 in 2009 je imela vsako leto porast za več kot odstotek v deležu površine občine. Leta 2005 se je razširila za 260,44 ha, leta 2009 pa za 147,95 ha. V letu 2012 je raba doživela krčitev za 94,45 ha, kar je 0,65 % deleža občine. To je manjša krčitev glede na obseg celotne rabe, zato je lahko delno tudi posledica subjektivnosti interpretov dejanske rabe tal, in sicer kot zamenjava dejanske rabe trajni travnik v dejansko rabo tal ekstenzivni sadovnjak. Leta 2014 je prišlo do minimalne razširitve rabe za 3,70 ha, leta 2017 pa še za dodatnih 41,36 ha. Tudi to sta lahko posledici subjektivne interpretacije dejanske rabe tal, prav tako kot manjša krčitev za 28,92 ha iz leta 2017 v leto 2020. Tega leta je raba obsegala 2434,99 ha, kar znaša 16,67 % deleža občine. Od leta 2002 do leta 2020 se je v celoti povečala za 330,08 ha. To povečanje rabe je lahko posledica bolj natančnega zajema dejanske rabe tal ali pa zaradi spreminjanja dejanske rabe tal iz njiv v trajni travnik. Največje površine dejanske rabe trajni travnik so na najbolj uravnanih delih občine, kot so Sorško polje, dolina ob Selški Sori – okolica vasi Praprotno in Bukovica, dolina ob Poljanski Sori – okolica vasi Brode in Zminec, ter ob vseh večjih in manjših vaseh ter naseljih, kot so npr. Papirnica, Moškrin, Puštal in Valterski Vrh. Dejanska raba trajni travnik je zelo pogosto tudi v bližini dejanske rabe ekstenzivni sadovnjak, zato je veliko število zemljišč razpršenih po celotni občini.

Kmetijsko zemljišče v zaraščanju (1410)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Zemljišče, ki se zarašča zaradi opustitve kmetovanja ali preskromne kmetijske rabe. Na njem se pojavljajo mlado olesenelo ali trnasto rastje ter drevesa in grmičevje, običajno različnih starosti, katerih pokrovnost je 20–75 %«

Dejanska raba je bila v občini zajeta že od samega začetka, leta 2002 je obsegala le 13,68 ha, kar je predstavljalo samo 0,09 % deleža celotne občine. Površine dejanske rabe tal so se nahajale zgolj v manjših obsegih in so bile razpršene v okolici manjših vasi na južnem in zahodnem robu občine. Do leta 2020 se je raba zelo povečala, kar za 36,44 ha, torej je obseg površin obsegal 50,12 ha, kar je 0,34 % občine. Zemljišča so se razpršila čez celotno občino, še

(18)

13

vedno pa so prevladovale majhne površine v okolici vasi, naselij in ob dejanski rabi trajni travnik in njive. Čeprav sama raba predstavlja majhen del občine tako v deležu kot v dejanskih površinah, se je precej razširila. Iz leta 2005 v 2009 je dosegla največjo razširitev, in sicer kar za 41,89 ha. To je predvsem lahko kot posledica opuščanja kmetijskih površin, kot sta dejanski rabi trajni travnik in ekstenzivni sadovnjak ali pa zaradi raznih (ne)dovoljenih posekov na robovih gozda. V letih od 2009 so površine pridobile na površini še v letu 2012, leta 2014 in 2017 pa so opazne manjše krčitve rabe. Ti manjše krčitve in širjenja površin so predvsem posledica subjektivnosti interpretov zajema dejanske rabe tal.

Plantaža gozdnega drevja (1420)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Je nasad gozdnega drevja, ki je namenjen izključno pridelavi lesa, okrasnih dreves ali plodov oziroma drugih delov drevja in pri katerem so razdalje med drevjem že ob zasaditvi takšne kot ob predvidenem razvojnem stanju sestoja«

Raba se je v občini pojavila leta 2005 in je obsegala samo dve zemljišči, veliki 0,69 ha v vasi Na Logu na jugozahodu občine. V letu 2009 se je raba zmanjšala na eno zemljišče z velikostjo 0,11 ha. Nato v letih 2012 in 2014 dejanske rabe ni bilo več, ponovno je bila zajeta leta 2017, vendar na drugih treh zemljiščih, z obsegom 0,58 ha, na Bukovem in Valterskem Vrhu. Leta 2020 je površina dejanske rabe znašala 0,61 ha, zemljišča na Valterskem Vrhu ni bilo več, so se pa druga zemljišča razdrobila po občini, eno zemljišče v Retečah, eno pri Brodeh, eno na Spodnjem Logu, eno pa ponovno na zemljišču Na Logu. V nobenem letu ni raba dosegla niti enega odstotka deleža občine.

Drevesa in grmičevje (1500)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, porasla z drevesi in grmičevjem, katerih pokrovnost presega 75 % in niso uvrščena v gozd. Sem uvrščamo tudi obvodno zarast, če so obrečni pasovi porasli z drevjem oziroma grmovjem, ter mejice iz gozdnih dreves oziroma grmičevja« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 67).

Že od začetka zajemanja dejanske rabe tal je bila raba drevesa in grmičevje zajeta. Leta 2002 je zajemala 82,4 ha, kar je predstavljalo 0,56 %. Raba se je nahajala predvsem ob vodotokih Poljanska Sora, Selška Sora in Sora. Med leti od 2005 do 2014 so bila rahla krčenja in širjenja rabe, predvidoma kot posledica subjektivnosti interpretov zajema dejanske rabe tal. Med leti od 2014 do 2017 pa se je zgodila velika razširitev rabe, kar za 53,51 ha. Tega leta je bil obseg rabe tal največji – 138,39 ha. Predvsem je bila viden porast zemljišč v okolici Sv. Barbare, Sv.

Ožbolta in bližnji okolici mesta Škofja Loka. Leta 2020 se je raba skrčila za 25,76 ha; merila je 112,63 ha, kar predstavlja 0,77 % deleža občine. Raba tal je še vedno dominantno prisotna ob vodotokih ter v bližini naselij in vasi.

Neobdelano kmetijsko zemljišče (1600)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, ki je npr. rigolana in pripravljena za zasaditev novih trajnih nasadov. Kmetijsko zemljišče, ki se začasno ne uporablja zaradi gradnje infrastrukture ali je neobdelano zaradi socialnih ali drugih razlogov. Kmetijsko zemljišče, na katerem je ograda za konje, prašiče ali druge živali in ni poraslo s travinjem«

Raba je bila v občini prvič zajeta leta 2009, površina je znašala samo 6,38 ha, kar je 0,04 % deleža občine. To so bile manjše površine, razpršene po celi občini ob več različnih dejanskih

(19)

14

rabah tal, kot so pozidana in sorodna zemljišča, trajni travnik, njiva, gozd ipd. Velika širitev se je zgodila že v naslednjem zajemu leta 2012 – 37,21 ha. To leto je površina dejanske rabe obsegala 43,59 ha. Najbolj očitna sprememba v tej dejanski rabi tal se je zgodila ob Poljanski Sori med Puštalom in Zmincem, drugače pa se je pojavilo še mnogo več manjših razpršenih zemljišč po celotni občini. Sunkovita rast dejanske rabe tal med letom 2009 in 2012 je možna zaradi boljšega razumevanja te dejanske rabe tal in strožjih meril po interpretacijskem ključu, zato so uvrstili več zemljišč pod rabo neobdelano kmetijsko zemljišče. Po letu 2012 do leta 2020 so bila vsako leto zajema minimalna širjenja rabe. Leta 2020 je površina dejanske rabe tal znašala 47,07 ha, kar predstavlja 0,32 % deleža občine.

Kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem (1800)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, porasla s travinjem, na katerem rastejo posamična gozdna drevesa oziroma grmi in se redno, vsaj enkrat letno popase oziroma pokosi. Pokrovnost travinja je vsaj 80-odstotna, pokrovnost drevesnih krošenj oziroma grmov pa je manjša od 75 %« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 81).

Dejanska raba se je prvič v občini zajela leta 2005, 10.31 ha, ki je tega leta predstavljala tudi največjo zajeto površino in delež 0,07 %. Naslednje leto zajema 2009 se je površina skrčila na 2,81 ha oz. 0,02 % deleža občine. V naslednjih letih so se površine dejanske rabe vsako leto malo razširile, leta 2020 je bil njihov obseg 5,18 ha, kar je 0,04 % deleža občine. Dejanska raba je zelo sporadično razpršena po celotni občini, največ zemljišč je skupaj na južnem delu mesta Škofja Loka in južnem robu občine.

Gozd (2000)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Zemljišče, ki je v skladu s predpisi o gozdovih opredeljeno kot gozd« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 87).

Dejanska raba gozd je največja raba po dejanskem obsegu in deležu v občini. Gozdne površine zajemajo več kot dve tretjini celotne občine vsako leto zajema. Leta 2002 je imela dejanska raba obseg 10015,72 ha, kar je predstavljalo 68,59 % deleža celotne občine. V tem letu je imela raba tudi največji obseg v primerjavi še z naslednjimi leti zajema dejanske rabe tal. V letu zajema 2005 se je obseg rabe skrčil za 91,77 ha, v letu 2009 za 47,30 ha, v letu 2012 pa še dodatnih 47,21 ha. V letu 2014 je bila narejena rahla širitev, samo za 5,89 ha, kar je lahko bolj posledica subjektivnosti zajema rabe tal kot dejanska sprememba. V letu 2017 se je zgodila še ena večja krčitev za 82,91 ha, v letu 2020 pa ponovna širitev za 44,40 ha. Leta 2020 je torej dejanska raba gozd zajemala 67,09 % deleža občine, kar je 1,50 % oz. 218,90 ha manj kot leta 2002. Te krčitve so lahko posledica širjenja dejanske rabe trajni travnik, delno pa tudi zaradi širjenja urbanih površin. Lahko je razlog tudi v večji natančnosti interpretov zajema dejanske rabe tal, ker je v letu 2020 v primerjavi z 2002 zarisanih več cest, sploh v okolici manjših vasi v občini. Najbolj vidne spremembe dejanske rabe tal iz gozd v pozidano ali sorodno zemljišče so na območju Kovskega vrha, Sv. Ožbolta ter v vasi Breznica pod Lubnikom.

Pozidano in sorodno zemljišče (3000)

Opis dejanske rabe po interpretacijskem ključu je: »Površina, na kateri so zgradbe, ceste, ki vodijo do naselij ali hiš, parkirni prostori, rudniki, kamnolomi in druga infrastruktura, ki služi za opravljanje človeških dejavnosti« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 91).

V letu 2002 je bil obseg dejanske rabe tal 848,81 ha, kar je predstavljalo 5,81 % deleža občine.

V letu 2005 so se površine zvečale za 19,45 ha, v letu 2009 pa skrčile za 71,71 ha. V letu 2009

(20)

15

ja imela raba najmanjši obseg 796,55 ha, kar je zavzemalo 5,45 % občine. Naslednje leto zajema se je dejanska raba spet povečala, tokrat za 84,86 ha. To je bila zadnja večja razširitev rabe. V letih 2014 in 2017 sta bili zaznani manjši spremembi krčenja in širjenja – obe pod pet ha. V letu 2020 so se površine povečale še za 20,26 ha, obseg celotne dejanske rabe je bil 902,13 ha, kar je 6,18-odstotni delež celotne občine. Od leta 2002 do 2020 so se površine povečale za 53,32 ha, kar je 0,36 %. Večje razširitve so bile na območju naselij Virmaše, Kamnitnik, Zminec in Hrastnica, cone Grenc, industrijske cone Trata in na območju izgradnje predora Sten.

Dejansko povečanje ali krčenje rabe tal včasih ni edini razlog za širjenje ali krčenje rabe, razlogov za spremembo dejanske rabe tal je več. Lahko je posledica napake umestitve v dotično dejansko rabo tal, saj se včasih pozidane in sorodne površine lahko umesti tudi v dejansko rabo neobdelano kmetijsko zemljišče (1600) zaradi razpadlosti ali nejasnosti in nerazumevanja iz ortofoto posnetkov. Razlog je lahko tudi v bolj natančnem zajemu dejanskih površin in strožjih kriterijev interpretov zajema dejanske rabe tal.

Barje (4100)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Nizko ali visoko barje, ki se ne uporablja za kmetijsko rabo. Vegetacija je navadno višja kot na barjanskih travnikih in se ne kosi«

Dejanska raba se je pojavila na območju občine samo leta 2009, na enem zemljišču velikosti 0,03 ha v naselju Godešič. Umestitev rabe je bila lahko kot posledica napake v zajemu ali pa zajem dejanske rabe, ki se je naslednje leto v zajemu 2012 spremenilo v dejansko rabo pozidano in sorodno zemljišče (3000).

Ostalo zamočvirjeno zemljišče (4220)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Nizko ležeča zemljišča, pogosto poplavljena in ves čas bolj ali manj namočena, ki se ne uporabljajo v kmetijske namene«

Dejanska raba se pojavi leta 2009, veliko 2,41 ha. Gre za območje enega gramoznega jezera na Sorškem polju severovzhodno od Reteč. Pred letom 2009 se je uvrščalo zemljišče po dejansko rabo tal vode (7000). Od leta 2009 do 2020 se je zemljišče razširilo za 0,08 ha. V letu 2020 je bilo veliko 2,33 ha, kar je 0,02 % deleža občine.

Suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom (5000)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Negozdno zemljišče, pokrito z nizko vegetacijo (pod 2 m), ki je nerodovitno ali nedostopno. Pokritost z vegetacijo ni večja od 75

%« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 102).

Prvič je bila dejanska raba zajeta leta 2002 na območju vzhodno od Tošča, velikem 0,01 ha. V letu 2005 se prejšnje območje ni več zajelo, pojavilo se je novo zemljišče velikosti 0,19 ha na območju pod vrhom Pasja Ravan. Leta 2009 dejanske rabe v občini ni bilo več, pojavila pa se je leta 2012 na povsem novem zemljišču pod vrhom V Pleči nad vasjo Bukovščica, velikem 0,14 ha. Od takrat je zemljišče ostalo enako po lokaciji in obsegu. V letu 2020 se je obseg povečal na 0,35 ha, dodalo se je zemljišče tik ob Poljanski Sori v naselju Puštal (pri Hudičevi brvi). V celoti dejanska raba predstavlja pod 0,01 % deleža celotne občine.

(21)

16

Odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom (6000)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Nezazidano zemljišče z malo ali brez vegetacije, zaradi česar takšne površine ne moremo vključiti v kak drug razred. Sem sodijo vsa zemljišča, prekrita z golimi skalami, peščene plaže in sipine, prodnate površine ob oziroma v vodotokih, melišča in ostale odprte površine« (Interpretacijski ključ, 2013, str. 108).

Dejanska raba je prisotna že od leta 2002, v občini sta bili dve zemljišči, eno pod vrhom Špilj, drugo pod vrhom Pasja Ravan. Njun obseg je bil 1,82 ha. V letu 2005 se je obseg dejanske rabe zmanjšal na 0,98 ha, spremenila se je tudi lokacija zemljišč. Zajeto je bilo samo eno zemljišče na območju vasi Na Logu, na slemenu hriba. Leta 2009 se je obseg dejanske rabe zmanjšal na 0,72 ha in prestavil lokacijo na zemljišče ob Selški Sori v naselju Vešter. Leta 2012 se je obseg povečal na 5,63 ha, število zemljišč se je očitno povečalo. Vsa so se nahajala ob Poljanski Sori, Selški Sori in Sori. V letu 2014 so zemljišča ostala skoraj identična, zmanjšala so se za 0,03 ha.

Večje zmanjšanje za 3,87 ha je bilo v letu 2017, sledilo pa je še zmanjšanje v letu 2020 za 1,12 ha. Obseg rabe je bil v letu 2020 0,61 ha, kar je manj kot 0,01 % deleža občine. Zemljišča so ostala ob Selški Sori pri naselju Podlubnik in ob Poljanski Sori v vasi Visoko pri Poljanah.

Spremembe rabe skozi leta bi pripisala nepoznavanju terena ali pa opisa dejanske rabe tal, saj sta se tako lokacija kot obseg stalno spreminjala.

Voda (7000)

Opis dejanske rabe po Interpretacijskem ključu je: »Površina, pokrita s površinskimi vodami, kot so jezera, reke, potoki in jarki, v katerih se nahaja voda« (Interpretacijski ključ, 2013, str.

110).

Dejanska raba je ena izmed najbolj statičnih v občini. Od leta 2002 do 2020 se je dejanska raba povečala samo za 2,24 ha. Leta 2002 je obsegala 71,79 ha, kar predstavlja 0,49 % deleža občine, leta 2020 pa 74,03 ha, kar predstavlja 0,51 % deleža občine. Spreminjanje rabe je bilo odvisno od vodnatosti reke; od tega, koliko je bilo vode v strugi; kolikšen moker profil je imela na dan fotografiranja ortofotov, zato so spremembe skozi leta minimalne.

Preglednica 3 Raba tal leta 2002

Raba tal leta 2002 ha %

njiva 1329,56 9,11

vinograd 0,2 0,00

drevesa in grmičevje 82,4 0,56

gozd 10015,7 68,59

suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom 0,01 0,00 odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom 1,82 0,01

voda 71,79 0,49

(22)

17

Slika 1 Raba tal leta 2002 v Občini Škofja Loka

Preglednica 4 Raba tal leta 2005

Raba tal leta 2005 ha %

njiva 1047,63 7,17

začasni travniki 69,68 0,48

plantaža gozdnega drevja 0,69 0,00

drevesa in grmičevje 89 0,61

kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem 10,31 0,07

gozd 9923,95 67,96

suho odprto zemljišče s posebnim rastlinskim pokrovom 0,19 0,00 odprto zemljišče brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom 0,98 0,01

voda 77,93 0,53