Maja Klančnik Gruden
S O C I O L O Š K I V I D I K I P O L O Ž A J A IN V L O G E M E D I C I N S K I H S E S T E R V S L O V E N I J I Š T U D I J A PRIMERA
Mag. Maja Klančnik Gruden je profesorica zdravstvene vzgoje, zaposlena v Kliničnem centru Ljubljana na Kliničnem oddelku za žilne bolezni.
Clanelc analizira p o l o ž a j medicinskih sester (srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnic) in njihovo doživljanje poklicnega skrbstvenega dela na e n e m od bolnišničnih oddelkov bolnišnic v Sloveniji. Ugotovitve temeljijo na rezultatih kvalitativne raziskave - študije primera, ki je bila izvedena na KHničnem o d d e l k u za žilne bolezni v Ljubljani. S p o m o č j o poglobljenih intervjujev in terenskega opazovanja je bilo potrjeno, da medicinske sestre na bolniškem oddelku opravljajo p o d o b n a skrbstvena dela, kot jih o p r a v l j a j o t r a d i c i o n a l n e ž e n e v d r u ž i n a h . Bolniški o d d e l e k bi l a h k o p r i m e r j a l i s tradicionalnim d r u ž i n s k i m bivališčem, v k a t e r e m p r e v z a m e bolnik odvisno vlogo otroka, medicinska sestra vlogo gospodinje, ki skrbi za red in zdravnik vlogo g o s p o d a r j a in očeta, ki n a d z o r u j e delovni proces. Intervjuji so pokazaU, da pasivna skrbstvena vloga, ki jo ženski pripisujejo d r u ž b e n o ustvarjene spolne ideologije, medicinskih sester doslej niso zadovoljile. D o d a t e n faktor, ki medicinskim sestram preprečuje doživljanje zadovoljstva pri delu, se nanaša na lastnosti bolniškega oddelka, ki ima določene p o d o b n o s t i s totalno u s t a n o v o . Medicinske sestre pri delu z bolniki, ki so bolj ali m a n j prizadeti, doživljajo t e s n o b n e občutke. Z a s o o č e n j e s takimi občutki i m a j o medicinske sestre p r e m a l o z n a n j a in p o d p o r e , saj je služba zdravstvene nege organizirana tako, da pri medicinskih sestrah raje s p o d b u j a razvoj osnovnih o b r a m b n i h m e h a n i z m o v - ki temeljijo predvsem na izogibanju - kot pa konstruktivno s o o č e n j e s p r o b l e m i ter njihovo o s e b n o in strokovno rast.
Ključne besede: skrbstveno delo, ženski poklici, totalna ustanova, t e s n o b a .
Liljana Rihter
P O M E N K V A L I T A T I V N I H M E T O D PRI E V A L V A C I J I P R O J E K T O V P R O S T O V O L J N E G A D E L A PRIMER EVALVACIJE PROJEKTA PROSTOVOLJNEGA DELA NA Š O L S K E M CENTRU VELENJE Mag. Liljana Rihter je asistentka stažistka na Visoki šoli za socialno delo.
Kvalitativni pristopi v (evalvacijskem) raziskovanju so bili dolgo časa in so še v e d n o p r e d m e t kritik pozitivistično u s m e r j e n i h raziskovalcev. Kljub kritikam so p o t r e b e p o evalvacijskem raziskovanju spodbudile pragmatičen pristop, ki ni p r e d a n predpostavki, da je pravilna le ena raziskovalna metoda, a m p a k m e t o d e izbiramo v odvisnosti od raziskovalnega v p r a š a n j a . Avtorica na podlagi evalvacije dela p r o j e k t a prostovoljnega dela na Šolskem c e n t r u Velenje ugotavlja, da je kvaUtativni p r i s t o p še p o s e b e j p r i m e r e n za evalvacijo procesa dela, za evalvacijo ( n e ) n a m e r n i h učinkov in za evalvacijo doseganja ciljev z vidika prostovoljcev. V z a d n j e m delu članka p o d a še n e k a j napotkov, kako povečati v e r o d o s t o j n o s t evalvacije, ki temelji na kvalitativnem pristopu. Avtorica meni, da je treba spodbuditi kvalitativne strategije evalviranja projektov prostovoljnega dela, saj le na ta način d o b i m o k o m p l e k s n o sliko p o s a m e z n e g a p r o j e k t a .
Ključne besede: kvalitativno raziskovanje, izbira metodologije, raziskovalna p a r a d i g m a .
Ž a r k o T e p a v č e v i ć D R U Ž I N A IN P R O S T I Č A S
Mag. Žarko Tepavčević, univerzitetni diplomirani socialni delavec, je samostojni svetovalec na področju družine na Centru za socialno delo Ljubljana-Šiška.
Prosti čas je v z a j e m n i interes d r u ž i n e , f o k u s interakcije in k o m u n i k a c i j e ter priložnost za p r e s k u s in razvoj novih d r u ž i n s k i h odnosov. Aktivnosti v p r o s t e m času, v katerih sodeluje vsa d r u ž i n a , v večji
m e r i p r i p o m o r e j o k i z b o l j š a n j u m e d s e b o j n i h o d n o s o v kot aktivnosti, v k a t e r i h s o d e l u j e j o p o s a m e z n i člani. S p r e m e m b e v s t r u k t u r i d r u ž i n e in opredelitvi p o s a m e z n i h vlog se o d r a ž a j o tudi n a s p r e m e m b a h v p r e ž i v l j a n j u p r o s t e g a časa. Velik vpliv n a aktivno p r e ž i v l j a n j e p r o s t e g a časa i m a j o življenjski pogoji, zlasd s o c i a l n o e k o n o m s k i p o l o ž a j d r u ž i n e . Če se izboljšajo življenjski pogoji, se kvalitativno s p r e m i n j a tudi p r o s d čas, ki je zelo p o m e m b e n za z d r a v j e in k a k o v o s t življenja vsakega p o s a m e z n i k a , d r u ž i n e in d r u ž b e .
Ključne besede: d r u ž i n s k i o d n o s i , življenjski p o g o j i , kvaliteta življenja.
