BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Ines COLARIČ
ZAKONSKA UREDITEV OSKRBE JAVNIH ZAVODOV NA OBMOČJU SLOVENIJE Z LOKALNO
PRIDELANO ZELENJAVO
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
Ljubljana, 2021
Ines COLARIČ
ZAKONSKA UREDITEV OSKRBE JAVNIH ZAVODOV NA OBMOČJU SLOVENIJE Z LOKALNO PRIDELANO ZELENJAVO
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij - 1. stopnja
LEGAL REGULATIONS OF SUPPLYING PUBLIC INSTITUTIONS IN SLOVENIA WITH LOCALLY PRODUCED VEGETABLES
B. SC. THESIS Academic Study Programmes
Ljubljana, 2021
II
Diplomsko delo je zaključek Univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Kmetijstvo – agronomija. Delo je bilo opravljeno na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo.
Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomskega dela imenovala izr.
prof. dr. Ano Slatnar.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: prof. dr. Dominik VODNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: izr. prof. dr. Ana SLATNAR
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: prof. dr. Andrej UDOVČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Datum zagovora:
III
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ŠD Du1
DK UDK 336.14:658.7:635.1/.8:347.132.12(043.2)
KG javni zavodi, javna naročila, zelena javna naročila, zelenjava, tržna pridelava, lokalna samooskrba, kratke dobavne verige
AV COLARIČ, Ines
SA SLATNAR, Ana (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Univerzitetni študijski program prve stopnje Kmetijstvo - agronomija
LI 2021
IN ZAKONSKA UREDITEV OSKRBE JAVNIH ZAVODOV NA OBMOČJU
SLOVENIJE Z LOKALNO PRIDELANO ZELENJAVO TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij - 1. stopnja)
OP VI, 20 str., 1 pregl., 5 sl., 36 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Javni zavodi v Sloveniji so z Zakonom o javnem naročanju in Uredbo o zelenem javnem naročanju zavezani k upoštevanju pravil javnega naročanja zelenjave. Namen javnega naročanja je zagotavljanje gospodarne, učinkovite in transparentne porabe javnih sredstev brez favoriziranja posameznih ponudnikov. Glavno merilo za izbor ponudnika je najpogosteje zgolj najnižja cena. Ena izmed izjem pri izboru ponudnika so živila, ki so v shemah kakovosti in živila, ki izpolnjujejo predpise o kakovosti oz.
so trajnostno pridelana in predelana. Zakon naročnikom dovoljuje, da naročnik odda javno naročilo izven postopkov javnega naročila, če ocenjena vrednost ne presega 20 % vrednosti izločenih sklopov brez DDV oz. do največ 80.000 EUR. Ta izjema v zakonu daje priložnost javnim zavodom, da svojim uporabnikom ponudijo lokalno pridelano zelenjavo. Ko je odnos med naročnikom in pridelovalcem vzpostavljen je največkrat trden in trajen. Pozitivni učinki sodelovanja se kažejo v uspešnem poslovanju pridelovalca, ustrezni varni in kakovostni zelenjavi in zmanjšanim ogljičnim odtisom. Javnim zavodom je s tem zagotovljena trajna preskrba z izbrano lokalno pridelano zelenjavo. V Sloveniji smo bili v letu 2019 le 43 % samooskrbni z zelenjavo. Delež oskrbe javnih zavodov z lokalno pridelano zelenjavo ni znan, zato bi bilo nujno ustvariti model spremljanja dejansko dobavljenih količin. S tako zbranimi podatki bi vedeli ali aktualni zakonski ukrepi dosegajo svoj namen.
IV
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Du1
DC UDC 336.14:658.7:635.1/.8:347.132.12(043.2)
CX public entities, public procurement, green public procurement, vegetables, commercial production, local self-sufficiency, short chains supply
AU COLARIČ, Ines
AA SLATNAR, Ana (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Academic Study Programme in Agriculture - Agronomy
PY 2021
TI LEGAL REGULATIONS OF SUPPLYING PUBLIC INSTITUTIONS IN SLOVENIA WITH LOCALLY PRODUCED VEGETABLES
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VI, 20 p., 1 tab., 5 fig., 36 ref.
LA sl AL sl/en
AB Public entities in Slovenia are obliged to comply with the Public Procurement Act and the Ordinance on Green Public Procurement when making public procurement of vegetables. The aim of public procurement is to ensure economical, efficient and transparent use of public funds without favoring individual bidders. In most cases, the main criterion for selecting a bidder is the lowest price. One of the exceptions to the selection of a tenderer is foodstuffs included in the quality schemes and foodstuffs that comply with the quality regulations or have been grown and processed in a sustainable manner. The legal bases allow bidders to award a public contract outside the public procurement procedures if the estimated value does not exceed 20 % of the value of the excluded lots, except VAT, or up to a maximum of EUR 80,000. This legal derogation gives public bodies the possibility to offer locally grown vegetables to their users. Once the relationship between the bidder and the producer is established, it is usually reliable and lasting. The positive impact of the collaboration is reflected in the grower's successful business operations, the corresponding safe and high-quality vegetables and the reduced environmental footprint. This ensures a sustainable supply of selected locally grown vegetables to public institutions. The self-sufficiency rate for vegetables in Slovenia was only 43 % in 2019. The proportion of locally produced vegetables supplied to public institutions is not known, and it would be necessary to create a model to monitor the actual quantities supplied. This data could be used to determine whether the current legal measures are serving their purpose.
V
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III
KEY WORDS DOCUMENTATION IV
KAZALO VSEBINE V KAZALO PREGLEDNIC VI KAZALO SLIK VI
1 UVOD 1
2 JAVNI ZAVODI 1
2.1 DEFINICIJA JAVNEGA ZAVODA 1
2.2 JAVNI ZAVODI V SLOVENIJI 2
2.2.1 Vzgojno-izobraževalni zavodi v Sloveniji 2
2.3 TRŽNA PRIDELAVA ZELENJADNIC V SLOVENIJI 4
2.4 DEFINICIJA JAVNEGA NAROČANJA 6
2.5 NAČELA JAVNEGA NAROČANJA 6
2.6 JAVNO NAROČANJE ŽIVIL 7
2.7 ZELENO JAVNO NAROČANJE 11
3 POMEN PRIDELAVE LOKALNE ZELENJAVE 11
3.1 SPREMLJEVALNE PROMOCIJSKE IN IZOBRAŽEVALNE VSEBINE 11
3.1.1 Šolski lonec 11
3.1.2 Tradicionalni slovenski zajtrk 12
3.1.3 Šolska shema sadja in zelenjave 12
3.2 TRAJNOSTNA OSKRBA IN SAMOOSKRBA 13
3.3 SOCIALNI VIDIKI 14
3.4 ZDRAVSTVENI VIDIKI 14
3.5 OGLJIČNI ODTIS 15
4 ZAKLJUČEK 15
5 VIRI 17
ZAHVALA
VI
KAZALO PREGLEDNIC
Str.
Preglednica 1: Število kmetijskih gospodarstev ter osnovna in pridelovalna površina zelenjadnic pri tržnih pridelovalcih pri popisu tržnega vrtnarstva leta 2016 in 2019 (Zagorc in sod., 2020).
5
KAZALO SLIK
Str.
Slika 1: Vključeni v formalno izobraževanje v šol. letu 2020/21 v Sloveniji (SURS, 2021a)
4
Slika 2: Pridelava zelenjadnic po skupinah zelenjadnic v Sloveniji, v letih
2016 in 2019 (SURS, 2021b) 5
Slika 3: Pridelava zelenjadnic po skupinah po statističnih regijah v Sloveniji, v letu 2019 (SURS, 2021b)
6
Slika 4: Sezonski koledar za zelenjavo (Priporočila za javno naročanje živil, 2019)
8
Slika 5: Bilanca proizvodnje in potrošnje zelenjave v Sloveniji v letu 2019 (v 1000t) (SURS, 2021d)
14
1 1 UVOD
V Sloveniji so javni zavodi (šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele) pomembni porabniki hrane, saj porabijo za več kot 120 milijonov evrov živil na leto (Strategija …, 2014). Pri nabavi so zavezani pravilom javnega naročanja (Zakon o javnem naročanju, 2015). Zaradi bližine pridelave in krajšega skladiščenja se daje prednost sezonski zelenjavi iz lokalnega okolja. S tem pridobimo možnost pobiranja zelenjave v optimalni zrelosti, zmanjšamo ogljični odtis, živilo pa ima višjo vsebnost za zdravje koristnih snovi, ki se v času skladiščenja izgubljajo in dosežemo višje biološke vrednosti.
Naravnanost k povečani lokalni trajnostni oskrbi in zagotavljanju samooskrbe je ukrep kmetijske politike. K tem ukrepu je dodano še povečanje deleža kakovostnih ekološko pridelanih živil, ki ga narekuje Uredba o zelenem javnem naročanju in je eden izmed strateških ciljev nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 (Resolucija …, 2015). Z učinkovitim usklajevanjem in sodelovanjem na medministrski ravni, civilno družbo, nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi je zagotavljanje zdravju koristne in varne hrane na način lokalne trajnosti in samooskrbe v dokumentu opredeljeno kot eno izmed prednostnih področij.
Naročanje zelenjave iz lokalnega okolja nima le pozitivnih zdravstvenih učinkov. Sodelovanje javnih zavodov spodbuja lokalne ponudnike zelenjave, povečuje samooskrbo, trajnostno rabo površin in ohranja delovna mesta na podeželju.
V diplomski nalogi bom predstavila pregled zakonodaje, ki javnim zavodom na področju Republike Slovenije omogoča oskrbo s svežo, lokalno pridelano zelenjavo in predstavila morebitne ovire, ki jih imajo pri tem javni zavodi oz. pridelovalci lokalne zelenjave.
2 JAVNI ZAVODI
2.1 DEFINICIJA JAVNEGA ZAVODA
Po Zakonu o zavodih (1991) so zavodi definirani kot organizacije, ki se jih ustanovi za namen opravljanja dejavnosti s področij vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva in invalidskega varstva, socialnega zavarovanja in drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
Javni zavodi so ustanovljeni za namene opravljanje javnih služb. Javno službo lahko opravlja tudi drug zavod na podlagi koncesije, ki ima glede opravljanja javne službe pravice, dolžnosti in odgovornosti javnega zavoda. Javne zavode ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe (Zakon o zavodih, 1991).
2 2.2 JAVNI ZAVODI V SLOVENIJI
Javne zavode v Sloveniji delimo glede na področja opravljanja dejavnosti (število javnih zavodov je zapisano le za tiste javne zavode, ki so potencialni porabniki lokalno pridelane zelenjave) (Javni sektor, 2021):
- pravosodje (10 zavodov za prestajanje kazni, 1 prevzgojni dom),
- zdravstvo (24 bolnišnic, zdravstveni domovi, lekarne, zavodi za zdravstveno varstvo, zavodi za zdravstveno zavarovanje in druge zdravstvene institucije),
- sociala (15 varstveno-delovnih centrov, 87 domov za starejše, zavodi za zaposlovanje),
- šolstvo (378 vrtcev, 478 osnovnih šol, 165 srednjih šol in gimnazij, 24 centrov šolskih in obšolskih dejavnosti, višje strokovne šole, univerze, glasbene šole, druge izobraževalne institucije),
- kultura (knjižnice, muzeji, galerije, kulturni domovi, gledališča).
V Sloveniji deluje največ javnih zavodov na področju šolstva. Največji del oskrbe z lokalno zelenjavo v Sloveniji poteka v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, manjši delež pa tudi v domovih za ostarele in bolnišnicah.
Za oskrbo s hrano javni zavodi v Sloveniji letno porabijo 120 milijonov EUR, za samo pripravo javnih naročil pa 0,5 milijona EUR (Strategija …, 2014).
2.2.1 Vzgojno-izobraževalni zavodi v Sloveniji
Vrtcem so sredstva za izvajanje programa, ki ga sestavljajo: stroški zaposlenih, stroški materiala in storitev ter stroški živil za otroke, zagotovljena iz proračuna občine. Občina ustanoviteljica zagotavlja sredstva v višini razlike med ceno programov in plačilom staršev.
Vrtec lahko izvaja dnevne, poldnevne ali krajše programe, pri čemer sta prehrana v dnevnih in poldnevnih programih zavezujoča, pri krajših pa opcijska. Eden izmed ciljev predšolske vzgoje v vrtcih je pri otrocih razviti dobre higienske navade in jih podučiti o skrbi za lastno zdravje (Zakon o vrtcih, 2005).
Organizacijo šolske prehrane za osnovnošolce in srednješolce ter osnovnošolce in srednješolce v okviru zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji je opredeljena v Zakonu o šolski prehrani. Cilji zakona so, omogočiti dostopnost vsem šolajočim na primarni in sekundarni ravni (tudi tistim, ki prihajajo iz socialno šibkejših okolij) do zdrave šolske prehrane. Z upoštevanjem načel trajnostne rabe in zagotavljanjem kakovostne šolske prehrane lahko pomembno vplivamo na optimalni razvoj osnovnošolcev in dijakov ter jih spodbudimo k razmišljanju in razvijanju odnosa do zdrave prehrane in kulture prehranjevanja (Zakon o šolski prehrani, 2013).
3
Šolska prehrana pomeni organizirano prehrano osnovnošolcev in srednješolcev, ki mora biti zagotovljena v času ko pouk poteka skladno z letnim šolskim koledarjem. So pa k organizirani prehrani šole dolžne pripraviti le malico, k temu pa jih tudi pravno formalno zavezuje dejavnost javne službe. Zajtrk, kosilo in popoldanska malica sta v okviru šolske prehrane s strani šol pripravljena kot dodatna ponudba. Prilagojene (dietne) obroke organizira šola v skladu s svojimi zmožnostmi. Namestitev prodajnih avtomatov za razdeljevanje hrane in pijače, v območjih šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov ni dovoljena. Izjema so prostori, ki so namenjeni samo zaposlenim na šoli oz. vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer je dovoljena namestitev prodajnih avtomatov za distribucijo toplih napitkov.
Nakup živil, priprava in razdeljevanje obrokov, vodenje potrebne evidence so organizacijsko na strani šole. Samo v izjemnih primerih in ob pridobitvi soglasja sveta šole, šola lahko nakup, pripravo in razdeljevanje šolskih obrokov prenese na zunanjega pogodbenega partnerja. Zunanji pogodbeni partner pa mora prav tako upoštevati zakon o javnem naročanju.
Šole so dolžne v svojih letnih načrtih opredeliti vse dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki so povezane s prehrano in dejavnostmi s katerimi pri otrocih/mladostnikih vzpodbujajo zdravo prehrano in odnos do kulture prehranjevanja (Zakon o šolski prehrani, 2013).
Na terciarni ravni izobraževanja so študenti upravičeni do subvencionirane študentske prehrane. Sredstva za subvencioniranje prehrane se krijejo iz proračuna. Po Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane so upravičenci vse osebe s statusom študenta v Republiki Sloveniji in tudi vsi študenti tujih univerz, ki v Republiki Sloveniji opravljajo študijske obveznosti v okviru mednarodnih izmenjevalnih programov. Študent je mesečno upravičen do tolikšnega števila subvencioniranih obrokov, kolikor je delovnih dni v mesecu, z izjemo obdobja med 15. julijem in 15. avgustom, ko ni upravičen do subvencionirane študentske prehrane. Ponudnike prehrane na javnem razpisu izbere Ministrstvo, pristojno za delo. Prednostna kriterija za izbiro izvajalca sta kakovost hrane in njena cena (Zakon o subvencioniranju …, 2014).
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS, 2021a) je bilo v šolskem letu 2020/21 v vrtce vključenih 86.193 otrok, v osnovne šole 193.158 učencev, v srednje šole 73.854 dijakov in 82.694 študentov v terciarno izobraževanje. Skupno število vključenih v javno-izobraževalne zavode je tako 435.899 oseb (Slika 1).
4
Slika 1: Vključeni v formalno izobraževanje v šol. letu 2020/21 v Sloveniji (SURS, 2021a)
2.3 TRŽNA PRIDELAVA ZELENJADNIC V SLOVENIJI
Vsaka tri leta se v Sloveniji izvede popis tržnega vrtnarstva. Zadnji popis je bil izveden v letu 2019, v njegovem sklop pa so bila popisana kmetijska gospodarstva, ki pridelujejo zelenjadnice za tržne namene.
V letu 2019 smo zelenjadnice pridelovali na 2826 ha osnovne površine, kar predstavlja 81 % vseh površin, ki so bile namenjene tržnemu vrtnarstvu. V letu 2019 smo zaznali povečanje tako število kmetijskih gospodarstev, kot površin zelenjadnic namenjenih za trg. V letu 2019 se je v primerjavi s predhodnim popisom (2016), tržna pridelava zelenjadnic povečala za 25 %, tržni pridelavi zelenjadnic pa je bilo namenjenih za dobro polovico več pridelovalnih površin, kot leta 2016. Tržna pridelava zelenjadnic v Sloveniji v letu 2019 je skoraj v celoti
5
potekala na prostem. Pridelava v zaščitenem prostoru predstavlja le 4 % vseh površin za tržno pridelavo zelenjadnic. Povprečna površina posameznega tržnega pridelovalca zelenjadnic v Sloveniji je bila v letu 2019 1,8 ha, kar znaša 23 % več kot v letu 2016 (Zagorc in sod., 2020) (Preglednica 1).
Preglednica 1: Število kmetijskih gospodarstev ter osnovna in pridelovalna površina zelenjadnic pri tržnih pridelovalcih pri popisu tržnega vrtnarstva leta 2016 in 2019 (SURS, cit. po Zagorc in sod., 2020)
Največja skupina zelenjadnic v letu 2019 so bile korenovke in gomoljnice. Pridelovali smo jih na 1029 ha, kar je za 131 % več kot v predhodnem popisu. Največji delež v tej skupini pripada repi za kisanje (630 ha). Sledi skupina solatnic, ki smo jo pridelovali na 623 ha. V letu 2019 se je površina za pridelavo radiča povečala za še enkrat (313 ha), v primerjavi z predhodnim popisom. Pri zelenjadnicah iz skupine plodovk je bila pridelovalna površina najbolj razširjena pri bučakah in bučah. V letu 2019 so bile posejane na 174 ha, kar predstavlja za 143 % več površin v primerjavi z letom 2016. Tudi pri stročnicah za prehrano ljudi je bilo v letu 2019 zaznati povečanje pridelovalnih površin. Sveži grah za zrnje smo leta 2019 pridelovali na 73 ha, kar predstavlja sedemkrat več v primerjavi s predhodnim popisom.
Povečala se je tudi pridelava fižola za stročje. Od 85 ha je bilo 63 ha (73 % površin) namenjeno nizkim sortam fižola (SURS, 2021B) (Slika 2).
Slika 2: Pridelava zelenjadnic po skupinah zelenjadnic v Sloveniji, v letih 2016 in 2019 (SURS, 2021b)
6
Slika 3: Pridelava zelenjadnic po skupinah po statističnih regijah v Sloveniji, v letu 2019 (SURS, 2021b)
Največ zelenjadnic v Sloveniji smo v letu pridelali v Pomurski regiji. Prevladovala je pridelava korenovk in gomoljnic (401 ha). Največ solatnic so pridelali v goriški regiji (150,9 ha), stročnic v Pomurski (44,6 ha), kapusnic na Gorenjskem (147,9 ha), plodovk na Savinjskem (71,7 ha), čebulnic (85,7 ha) in špinačnic v Osrednjeslovenski regiji (10,2 ha).
Pridelava zelenjadnic v Zasavski regiji je zanemarljivo majhna (SURS, 2021b) (Slika 3).
2.4 DEFINICIJA JAVNEGA NAROČANJA
Javno naročilo je definirano kot pisna sklenjena odplačna pogodba med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanja storitev (Zakon o javnem naročanju, 2015).
2.5 NAČELA JAVNEGA NAROČANJA
Temeljna načela javnega naročanja izhajajo iz Pogodbe o delovanju EU. Ta vključujejo tako ureditev, razvoj sistema kot njegovo izvajanje, ki mora temeljiti na načelu svobode ustanavljanja in prostega pretoka blaga in storitev (Zakon o javnem naročanju, 2015).
- Načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti določa, da naročnik izvede javno naročilo tako, da je zagotovljena gospodarna in učinkovita poraba javnih sredstev. Pri
7
tem je zavezan k uspešnosti doseganja svojih ciljev delovanja, ki so določenimi skladno s predpisi, ki urejajo porabo proračunskih in drugih javnih sredstev.
- Načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki določa, da je vsakršno omejevanje konkurence med ponudniki neupravičeno. K temu ga zavezujejo predpisi o varstvu oz.
preprečevanju omejevanja konkurence.
- Načelo transparentnosti javnega naročanja določa, da je ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku. Ti postopki so javni in objavljeni brezplačno na portalu javnih naročil in v Uradnem listu EU.
- Načelo enakopravne obravnave ponudnikov določa, da naročnik v vseh stopnjah in elementih javnega naročila zagotavlja, da med njimi ni razlikovanj.
- Načelo sorazmernosti določa, da se mora javno naročilo izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, pri čemer mora obstajati sorazmernost pri izbira in uporabi pogojev, zahtev in meril.
2.6 JAVNO NAROČANJE ŽIVIL
Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano in Ministrstvo za javno upravo sta izdali Priporočila za javno naročanje živil (v nadaljevanju: Priporočila), ki so v pomoč naročnikom pri pripravi javnih razpisov in izbiri dobaviteljev. Potencialnim dobaviteljem pa Priporočila nudijo potrebne informacije o določeni kakovosti kmetijskih pridelkov in živil v javnih zavodih in pri drugih javnih naročnikih (Priporočila za javno naročanje živil, 2019).
Naročnik javnega naročila za postopno dobavo živil mora na portalu javnih naročil objaviti obvestila v zvezi z javnim naročilom, katerega vrednost brez DDV je enaka ali višja od 20.000 EUR. V kolikor pa je vrednost enaka ali višja od 207.000 EUR mora naročnik poslati objavo še v Uradni list Evropske unije (Zakon o javnem naročanju, 2015).
Zaradi omilitev posledic epidemije COVID-19 za državljane in gospodarstvo je 11. aprila 2020 nastopil v veljavo interventni zakon, ki zvišuje mejne vrednosti za uporabo Zakona o javnem naročanju z 20.000 na 40.000 EUR brez DDV. Spremenjene višje vrednosti so le začasne narave, ki trenutno veljajo do 31. dec. 2021 (Zakon o interventnih ukrepih …, 2020).
Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij je v sodelovanju z Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije razvila spletno aplikacijo Katalog živil za javno naročanje. Katalog je informativne narave in omogoča pregled analize trga ter pridobitev informacij o izdelku (EAN koda, hranilne vrednosti, prisotnost alergenov itd.). Po uspešno zaključeni registraciji si oseba, ki pripravlja javni razpis
8
za živila oblikuje generične sezname tipov živil in pošilja povpraševanja ponudnikom (ki so se registrirali v Katalogu živil) za izločene sklope (Katalog živil, 2021).
Prednostna merila za izbiro ponudbe pri določanju meril pri naročanju živil so (Zakon o javnem naročanju, 2015):
- sheme kakovosti (sezonska živila, pridelana po načelih integrirane pridelave, sezonska živila pridelana po načelih ekološke pridelave ipd.),
- živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil (izbrana kakovost, označba višje kakovosti ipd.),
- živila, ki so trajnostno pridelana in predelana in pri katerih je zagotovljena višja kakovost živil z vidika večje svežine ali nižjih okoljskih obremenitev pri prevozu.
Cilj vsakogar, ki v javnih zavodih naroča živila bi moral biti zadovoljen uporabnik živil in hkrati tudi zadovoljen pridelovalec. Priporoča se naročanje sezonske zelenjave iz bližnega okolja, ki je običajno idealno zrela in ima boljšo notranjo kakovost v primerjavi z zelenjavo, ki je skladiščena daljši čas. Znano je, da se vsebnost vitamina A, B, C in E s podaljševanjem časa od pobiranja do uživanja (ki zajema transport in skladiščenje) v zelenjavi zmanjšuje.
Sezonski koledar za zelenjavo (Slika 4) služi kot pomoč odgovornim v javnih zavodih pri naročanju zelenjave. Prikazuje glavne zelenjadnice, ki se navečkrat uporabljajo v javnih zavodih in čase njihove glavne rastne sezone, ko je tudi njihova ponudba na trgu največja (Priporočila za javno naročanje živil, 2019).
Slika 4: Sezonski koledar za zelenjavo (Priporočila za javno naročanje živil, 2019)
9
73. člen Zakona o javnem naročanju (2015), navaja, da je naročnik dolžan oddati javno naročilo po ločenih sklopih (z navedbo velikosti in predmetov v takšnem sklopu), v kolikor bi to prispevalo k večji gospodarnosti in učinkovitosti javnega naročila. Razpisi za postopno dobavo živil v javnih zavodih so zato razdeljeni na poljubno število sklopov, ki zadostijo potrebam zavoda za celotno obdobje trajanja razpisa.
V kolikor se zavod odloči, da bo pri javnem naročanju uveljavljal načelo kratkih verig, je potrebno to upoštevati že v prvih fazah priprave razpisa. Z določitvijo ocenjene vrednosti (brez DDV) javnega naročila za vse sklope in za celotno obdobje trajanja okvirnega sporazuma lahko izračuna ocenjeno vrednost izločenih sklopov. Skupna vrednost ocenjenih izločenih sklopov, mora biti nižja od 80.000 EUR (brez DDV) oz. ne sme presegati 20 % vrednosti vseh sklopov. Po opravljeni oceni vrednosti celotnega javnega naročila zavod objavi javni razpis na Portalu za elektronsko javno naročanje e-JN. Za zagotavljanje kratkih verig pri javnem naročanju mora pripravljalec razpisa poznati ponudbo domačega trga (lokalnost), z vidika količine pridelka, gibanja cen domače zelenjave in interesa domačih pridelovalcev za oskrbovanje naročnika. V Zakonu o javnem naročanju (2015) ni izrecno opredeljenih kratkih dobavnih verig. V skladu s petim odstavkom 73. člena Zakona o javnem naročanju ob upoštevanju obrazložitve tega člena oblikovanje izločenih sklopov namenjena predvsem zagotavljanju lokalne samooskrbe, uresničevanju načela kratkih verig in spodbujanju slovenskega gospodarstva (Priporočila za javno naročanje živil, 2019).
Območje celotne Slovenije je skladno z Zakonom o kmetijstvu (2008) domači (lokalni) trg.
Ne glede na prejšnjo opredelitev naročnik javnega naročila (ne glede na določbo iz Zakona o kmetijstvu) za trg ne sme opredeliti zgolj območja Republike Slovenije, lahko pa definira primeren radij do kraja dobave in kot lokalno proizvedeno blago šteje izdelke, proizvedene znotraj tega radija. Pri določanju radija je primerno tudi, da naročnik upošteva, od katere oddaljenosti ima izdelek drugačne lastnosti oz. raven kakovosti (Priporočila za javno naročanje živil, 2019).
Ministrstvo za zdravje je v okviru uresničevanja Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010 oblikoval Priročnik z merili za kakovosti za javno naročanje hrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih (Pograjc in sod., 2008). Kakovostna živila prispevajo k uravnoteženi prehrani, kar je posebnega pomena za zdravje otrok in mladostnikov in tudi k zagotavljanju izpolnjevanja Smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih (od prvega leta naprej) (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2005).
Splošna določila o merilih kakovosti za javno naročanje zelenjave v javnih zavodih so, da naj bo dobavljena zelenjava zdrava, sveža, nepoškodovana ter brez vidnih znakov gnilobe ali mehanskih poškodb. Med ustrezno uvrščamo tudi tisto, ki je brez primesi, tujega vonja, okusa in vidnih znakov odganjanja. V kolikor so prisotni škodljivci oz. poškodbe, ki jih povzročajo le-ti ter poškodbe, ki nastanejo zaradi temperatur pod lediščem, se smatra, da ta zelenjava ne
10
ustreza merilom kakovosti. Pri prevzemu zelenjave moramo biti pozorni, da je vsa zelenjava ustrezno razvita in v optimalni užitni zrelosti. Količino dovoljenih fitofarmacevtskih ostankov v zelenjavi mora biti v skladu s pravilniki. Za javne zavode se priporoča naročanje zelenjave, ki je pridelana na integriran način in brez vsakršne genetske spremenjenosti. Embalaža, v kateri prispe naročena zelenjava mora imeti deklaracijo, ki je v skladu z veljavno zakonodajo.
Z izvajanjem dobrih higienskih praks pri transportu in kasneje pri skladiščenju zelenjave, prispevamo k ohranjanju njene kakovosti in zagotavljamo higiensko neoporečnost (Pograjc in sod., 2008).
Primer dobre prakse oskrbe javnih zavodov z lokalno pridelanimi živili
Občina Sevnica je s še petimi občinami del posavske statistične regije. Po površini, ki znaša 272 km2 zaseda 12. mesto v Sloveniji. V letu 2019 je imela občina približno 17.590 prebivalcev. V šolskem letu 2019/2020 je bilo v okviru občine v vrtec vključenih 706 otrok (82 % vseh otrok starih od 1-5 let) in 1460 učencev v osnovne šole (SURS, 2021c).
Na območju občine deluje več javnih zavodov, med njimi je sedem vzgojno-izobraževalnih zavodov in en dom starejših občanov. Prebivalci posameznih naselij so povezani v 11 krajevnih skupnosti. Pomenu razvoja kmetijstva in samooskrbe dajejo v občini velik pomen (Občina Sevnica, 2021).
Javna naročila za izbiro dobaviteljev za postopno dobavo živil za potrebe javnih zavodov v občini izvajajo na oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Sevnica, v sodelovanju z organizatorji prehrane v javnih zavodih. Zaradi zavedanja o pomenu lokalne pridelane hrane in samooskrbe so v občini v sodelovanju z območno kmetijsko-svetovalno službo, izvedli več posvetov, kjer so javne zavode seznanili s skupinami živil lokalnih pridelovalcev. Predstavili so tudi možnost, ki jo dopušča Zakon o javnem naročanju (2015). Opredeljuje namreč, da je naročniku iz postopka javnega naročanja omogočeno izvzeti sklope živil (oz. posameznega živila), katerih ocenjena vrednost ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov oz.
maksimalno 80.000 EUR brez DDV. Ker so vsi deležniki spoznali prednosti skupnega sodelovanja, s katerim krepijo lokalno samooskrbo in uveljavljajo načelo kratkih verig so v letu 2012 začeli s pripravo razpisov na občini. Razpisi se sklepajo za obdobje dveh let.
Odvisnost od nepredvidenih vremenskih razmer (pozeba, toča, suša) kmetijske gospodarske panoge lahko privede do izpada pridelka, zato oskrba zavodov ne bi bila možna. Za te primere ima občina določene količine vseh živil, ki jih dobavlja lokalno, predvidena tudi v okviru postopka, ki ga objavi na portalu e-naročanje (naročilo male vrednosti/odprti postopek) in jih v primeru višje sile dobavlja pri teh dobaviteljih. Občina je prevzela vlogo povezovalca med naročniki in dobavitelji, nudi strokovno pomoč in organizira posvete. Vsi deležniki se trudijo delovati usklajeno, povpraševanje in ponudba na lokalni ravni je uravnotežena, saj so potrebe javnih zavodov in ponudba domačih pridelovalcev poznane. Z lokalno samooskrbo so šli še korak dlje, saj pridelovalec v lokalni skupnosti oskrbuje javni zavod v svoji lokalni skupnosti,
11
le redko izven svojih meja. Pridelovalcu je prihranjen čas pri razvozu in hkrati zmanjša ogljični odtis na minimalno možnega (Cvetkovič, 2021).
2.7 ZELENO JAVNO NAROČANJE
V Uredbi o zelenem javnem naročanju (2017) je zeleno javno naročanje definirano kot naročanje, pri katerem naročnik po Zakonu o javnem naročanju naroča blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in zagotavljajo varčevanje z naravnimi viri, materiali, energijo ter imajo enake, boljše funkcionalnosti.
Živila so ena izmed predmetov pri čimer se pri njihovem naročanju obvezno upošteva okoljski vidik. Cilja Uredbe o zelenem javnem naročanju živil (2017) v 2. odstavku 6. člena določata, da znaša delež ekoloških živil glede na število vseh artiklov živil ali predvidene količine živil najmanj 15 % in da delež živil, ki izpolnjujejo posamezno, več ali vse zahteve iz sheme kakovosti, znaša glede na število vseh artiklov živil ali celotne predvidene količine najmanj 20 %. Delež ekoloških živil, ki ga morajo doseči naročniki se od uveljavitve Uredbe o zelenem javnem naročanju zvišuje in sicer od 1. julija 2021 do konca leta 2023 na 12 % od 1. januarja 2024 pa znaša ta delež 15 % (Uredba o zelenem …, 2017).
Kot je razvidno dopušča Uredba o zelenem javnem naročanju (2017) več različnih načinov upoštevanja minimalnih zahtev po deležu ekoloških živil. Naročniku s tem omogoča, da v posameznem postopku javnega naročila upošteva konkretne okoliščine, vključno s kapacitetami trga in pripravljenostjo pridelovalcev oz. proizvajalcev ekoloških živil za sodelovanje. Priporoča se, da se naročajo tista ekološka živila, ki jih v Sloveniji v zadostni meri pridelamo sami (Priporočila za javno naročanje živil, 2019).
Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije je naloženo, da najpozneje do 30. septembra tekočega leta, izdela poročilo o oddanih zelenih naročilih za preteklo leto, ki je del statističnega poročila o javnem naročanju (Uredba o zelenem …, 2017).
3 POMEN PRIDELAVE LOKALNE ZELENJAVE
3.1 SPREMLJEVALNE PROMOCIJSKE IN IZOBRAŽEVALNE VSEBINE 3.1.1 Šolski lonec
Spletni portal Šolski lonec je nastal v okviru projekta »Vzpostavitev celovitega sistema e- strokovne podpore izvajanja smernic zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji – projekt ESPO«, ki ga je omogočilo Ministrstvo za zdravje iz naslova javnega razpisa na področju javnega zdravja v letih 2013 in 2014. Portal nudi vsebine s
12
področja pravne ureditve, strokovne urejenosti in smernic zdrave prehrane otrok in mladostnikov ter e-orodja na temo organizirane prehrane in gibanja v šolah, vrtcih in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih (Šolski lonec, 2021).
3.1.2 Tradicionalni slovenski zajtrk
Že od leta 2011 v novembru, praviloma tretji petek v mesecu, na dan slovenske hrane, obeležujemo Tradicionalni slovenski zajtrk. Pobudnik projekta je bila Čebelarska zveza Slovenije. Projekt poteka v vrtcih, osnovnih šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Zajtrk vsebuje kruh, maslo, mleko, med in jabolko ali drugo sveže ali suho sadja brez dodanega sladkorja. Živila morajo biti pridelana in predelana v Sloveniji, kar se dokazuje z izjavami pridelovalcev, predelovalcev oz. dobaviteljev ali s certifikati in knjigovodskimi listinami. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge javnim zavodom po uspešno oddani vlogi, izplača podporo za povrnitev stroškov za Tradicionalni slovenski zajtrk, ki v šolskem letu 2020/21 znaša 0,52 EUR/vpisanega otroka oz. učenca (Tradicionalni slovenski zajtrk, 2021).
Namen projekta je osvestiti otroke, mladino in širšo javnost o pomenu zajtrka in prednostih doma (lokalno) pridelanih živil. Hkrati pa celotno družbo seznaniti s pomenom kmetijstva in čebelarstva za pridelavo hrane, ter jih seznanjati o njihovem pomenu za okolje (Tradicionalni slovenski zajtrk, 2021).
3.1.3 Šolska shema sadja in zelenjave
Šolska shema je tržni ukrep skupne evropske kmetijske politike (Izvedbena uredba, 2016), ki se je začel izvajati v šolskem letu 2017/2018. Pogoj za sodelovanje države članice je 6-letna nacionalna strategija. Tržni ukrep predstavlja pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi izdelki v izobraževalnih zavodih. Poleg zagotavljanje brezplačnega dodatnega obroka sadja in zelenjave oz. mleka in mlečnih izdelkov je namen Šolske sheme EU, da različne dejavnosti spremljevalnih izobraževalnih ukrepov povezuje s kmetijstvom, izobražuje o zdravih prehranskih navadah, lokalnih prehranskih verigah, ekološkemu kmetovanju, trajnostni pridelavi in preprečevanju ostankov hrane. S spremljanjem in vrednotenjem učinkov, ki jih v Sloveniji izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje, se analizira uspešnost ukrepa, o čemer se obvešča tudi javnost (Šolska shema EU, 2020).
Vzgojno-izobraževalni zavod, ki želi prejeti finančna sredstva za namen dobave sadje in zelenjave oz. mleka in mlečnih izdelkov (le šolsko sadje in zelenjavo ali le šolsko mleko ali oboje), vsako leto vloži vlogo za odobritev na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Le-ta izda odločbo vlagatelju, v kateri je navedena odobrena najvišja skupna vrednost pomoči za obravnavano šolsko leto, ločeno za sadje in zelenjavo in šolsko mleko (Uredba o izvajanju šolske sheme, 2017). Na otroka vrednost pomoči za zelenjavo in sadje znaša okvirno 6 EUR,
13
za celotno obdobje izvajanje strategije (1. avgust 2017-31. julij 2023) znašajo sredstva za Slovenijo za izvajanje sheme sadja in zelenjave 554.020 EUR (Council regulation EU, 2013).
Pri pripravi načrta izvedbe letne šolske sheme se predvidi pogostost njenega razdeljevanja, pri čemer je načrtovalec sheme dolžan poskrbeti za enakomerno porazdelitev skozi vsa ocenjevalna obdobja šolskega leta (Šolska shema EU, 2020).
Zavod naroča dovoljena živila iz šolske sheme v sklopu ostalih živili za redno šolsko prehrano, pri čemer je zavezan k Zakonu o javnem naročanju. Ključno je, da se nabava živil za šolsko shemo načrtuje v okviru javnega naročila zavoda za vsa živila. Priporoča se da se zavodi, za potrebe naročanja sadja in zelenjave (in/ali mleka in mlečnih izdelkov) za Šolsko shemo odločajo za tiste, ki so višje kakovosti, da je ponudba raznovrstna in sezonska, ter da se upoštevajo kratke verige. Zato ima pri naročanju za šolsko shemo, kakovost prednost pred ceno. V kolikor dobi več ponudb enake kakovosti mora po načelu gospodarnosti izbrati tisto, ki je ugodnejša (Šolska shema EU, 2020).
Izbor živil, ki so upravičena do nakupa v okviru šolske sheme so razdeljena na dva dela 'šolsko sadje in zelenjavo' ter 'šolsko mleko'. Skladno s to delitvijo se deli tudi financiranje živil posameznih sklopov. Večji delež stroška nakupa živil v shemi je krito s strani proračuna Evropske unije, del pa (manjši) pa iz proračuna Republike Slovenije (Šolska shema EU, 2020).
Šolsko sadje in zelenjava se deli na svežo in predelano sadje in zelenjavo, pri čemer mora predelana zelenjava zavzemati manjši delež. Upravičena sveža zelenjava za razdeljevanje je:
zelje, paradižnik, kolerabica in koleraba, cvetača, ohrovt, brokoli, solata in ostala listna zelenjava (motovilec, rukola, regrat, cikorija…), radič, korenje, mesečna redkvica, peteršilj, zelena (gomoljna in stebelna), repa, redkev, kumare in kumarice, komarček, šparglji (beluši), paprika, buče in bučke. Za razdelitev predelane zelenjave sta upravičeni kislo zelje in kisla repa (Izvajanje šolske sheme, 2021).
Iz rednega letnega poročila Šolske sheme za šolsko leto 2019/20 v Sloveniji (Annual …,2021) je razbrati, da je bilo v okviru sheme sadja in zelenjave 167.228 otrokom razdeljene 19.863 kg sveže zelenjave in 5.792 kg predelane zelenjave (skupaj s sušenim sadjem). Povprečna porcija zelenjave je znašala 80 g. Povprečna cena porcije zelenjave je znašala 0,17 EUR; od tega je 0,12 EUR znašala pomoč EU in 0,05 EUR proračun Republike Slovenije. Število razdelitev v šolskem letu 2019/2020 je bilo v povprečju 33.
3.2 TRAJNOSTNA OSKRBA IN SAMOOSKRBA
Stopnja samooskrbe zelenjave v Sloveniji, je v letu 2019 znašala 43 %. Pridelali smo 120,12 t, porabili pa 298,07 t. Izvozili smo 20,03 t zelenjave, od tega 17,17 t v EU. V letu 2019 je v povprečju prebivalec zaužil 117,54 kg zelenjave (SURS, 2021d) (Slika 5).
14
Slika 5: Bilanca proizvodnje in potrošnje zelenjave v Sloveniji v letu 2019 (v 1000t) (SURS, 2021d)
Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano v svojem poročilu za leto 2020 ocenjuje, da obstaja med pridelovalci zelenjave odlično sektorsko povezovanje pri KZ Agraria Koper, KZ Sloga, KZ Cerklje, KZ Ptuj in Evrosadu (Hrovatič, 2021).
3.3 SOCIALNI VIDIKI
V Strateškem načrtu promocije kmetijskih in živilskih proizvodov za obdobje 2021-2025 (Golob in sod., 2018) so glavne koristi na podeželju, ki izhajajo iz porabe lokalne hrane in shem:
- obstoj delovnih mest,
- ohranitev poseljenosti, urejenosti in obdelanosti podeželja
- ohranjanje tradicij v tehnikah pridelave in predelave, kmečkih običajih in kulinariki - zmanjševanje socialnih razlik.
3.4 ZDRAVSTVENI VIDIKI
Osrednje vodilo za sprejem nacionalnega programa o prehrani in gibanju, je bilo da ima zdrava prehrana in redna telesna aktivnost pomemben pozitiven vpliva na varovanje in krepitev zdravja. V zadnjih letih je v Sloveniji zaznati trend naraščanja števila ljudi s prekomerno težo in kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Posledice prezgodnje obolevnosti zaradi teh dveh vzrokov se kažejo v slabši kakovosti življenja, zmanjševanju produktivnosti, povečevanju stroškov zdravstvene oskrbe in nenazadnje tudi v skrajševanju življenjske dobe.
Ključno je, da že v zgodnjem obdobju pričnemo z vseživljenjskim pristopom spodbujanja samooskrbe ter uživanja sezonske in lokalno pridelane hrane (Resolucija …, 2015)
15 3.5 OGLJIČNI ODTIS
Seštevek izpustov toplogrednih plinov, ki jih posredno in neposredno povzroči posameznik, organizacija, dogovek ali proizvod predstavlja ogljični odtis. Običajno ga izrazimo v ekvivalentih CO2 (CO2 e) (Carbon Trust, 2007).
Glede na trenutno stopnjo nadzora, ki jo organizacija ima lahko stopnjo nadzora emisije toplogrednih plinov razdelimo v tri glavne skupine (opredeljeni so po splošno sprejetem standardu za korporativno poročanje o emisijah; Protokolu za toplogredne pline (Greenhouse Gas Protocol):
- neposredne emisije iz dejavnosti, ki jih organizacija nadzoruje (zgorevanje fosilnih goriv)
- emisije zaradi porabe električne energije (organizacija nad temi emisijami nima neposrednega vpliva)
- posredne emisije zaradi proizvodov in storitev (vpliv organizacije na izbiro načina uporabe proizvoda/storitve) (Carbon Trust, 2007).
Današnja svetovna veriga preskrbe s hrano ustvarja približno 13,7 milijarde ton ekvivalentov CO2, kar predstavlja 26 % antropogenih emisij toplogrednih plinov. Nadaljnjih 2,8 milijarde ton ekvivalenta CO2 (5 %) povzroča neživilsko kmetijstvo in drugi dejavniki krčenja gozdov. Proizvodnja hrane ustvarja okrog 32 % svetovnega kopenskega zakiseljevanja in okrog 78 % evtrofikacije. Te emisije lahko bistveno spremenijo sestavo vrst naravnih ekosistemov, zmanjšajo biotsko raznovrstnost in ekološko odpornost (Poore in Nemeck, 2018).
V primerjavi z rejo goveda, ki povzroči 15-27 ekvivalenta CO2 na 1 kg govedine in do 39 ekvivalenta CO2 na 1 kg jagnjetine, imata sadje in zelenjava nižji ogljični odtis. Proizvodnja 1 kg krompirja ustvari 2,9 kg emisij, leče pa 0,9 kg emisij (Hamerschlag in Venkat, 2011).
V juliju 2021 je Evropska komisija sprejela sklop predlogov za pripravo podnebne, energetske, prometne in davčne politike EU za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Zmanjšanje emisij do leta 2030 je ključno, v kolikor želimo doseči cilj ničelne neto emisije toplogrednih plinov do leta 2050, ki je začrtan z evropskim zelenim dogovorom (Evropski zeleni dogovor, 2021).
4 ZAKLJUČEK
Prehrana v javnih zavodih v Sloveniji je dobro urejena s strokovnega in z zakonodajnega področja ter tudi organizacijsko, saj v večini vzgojno-izobraževalnih zavodov obratuje lastna kuhinja. Lastna kuhinja je posebnost naših izobraževalnih sistemov in predstavlja velik doprinos k zdravju otrok in mladostnikov.
16
Za učinkovit javni razpis in dobavo lokalne zelenjave je potrebna dobra analiza pridelovalcev in njihove ponudbe ter potreb javnih zavodov. Ne organizatorji prehrane v javnih zavodih, ne kmetje nimajo ne časa in ne ustreznega znanja za izvajanje teh analiz. Rešitev vidim v povezovanju lokalnih dobaviteljev in javnih zavodov. Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije je s pripravo Kataloga živil to sodelovanje vzpodbudila. Povezovalno vlogo bi lahko prevzele tudi občine, ki bi pripravljale javne razpise. Primer dobre prakse je Občina Sevnica, ki se je že pred slabim desetletjem zavedala pomena lokalne samooskrbe. Kakovost naročene zelenjave v sklopu javnih naročil ni vedno v skladu z merili za kakovost za živila v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Zaradi premajhnih kapacitet za shranjevanje, druge alternative ni, kot da se uporabnikom pripravi manj kakovostna zelenjava, kar posledično pomeni več zavržene hrane, bioloških odpadkov.
Epidemija SARS-CoV 19 je pokazala negotovosti pri globalnem zagotavljanju hrane, zato je pomembna lokalna oskrba z zelenjavo ter čim višja stopnja samooskrbe z varno in kakovostno hrano. Kjer je možno, je smotrno povečevanje samooskrbe s povečevanjem pokritih površin za pridelavo zelenjadnic in z izboljševanjem skladiščnih kapacitet. S tem bi omogočili oskrbo skozi celo leto.
S skrajševanjem oskrbnih verig in kupovanjem od lokalnih pridelovalcev spodbujamo trajnostno kmetijstvo, ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in prispevamo k boljšemu socialnemu stanju pridelovalca.
Pri svojem delu organizatorice šolske prehrane sem bila večkrat soočena z dilemami pri naročanju lokalne hrane. Glavni sta bili sezonskost, oddaljenost pridelovalca in cena. Lokalni pridelovalci pridelajo omejeno količino pridelkov za redno oskrbo javnih zavodov, v poletnem času (ko je proizvodnja pridelkov na vrhuncu) pa zaradi zaprtja javnega zavoda naročila nisem izvajala. Glede na možnost dobave in shranjevanja sem temu ustrezno prilagaja jedilnik. Naročanje istih živih pri različnih dobaviteljih predstavlja več logistike in časa, kar bi omilili z združevanjem lokalnih pridelovalcev v zadruge. Zaradi vseh prednosti, ki jih prinaša lokalna zelenjava, je cena razumljivo višja. Žal pa je nujno ravnati kot dober gospodar, kar v okviru rednih obrokov ne dopušča vsakodnevno vključevanje lokalne zelenjave. Pri naročanju živil za Shemo šolskega sadja je tega manevrskega prostora več.
Ovire na strani pridelovalcev so se pokazale v, za njih neustreznem oblikovanju sklopov, saj mora dobavitelj v celotnem času trajanja izvajanja sporazuma zagotavljati vse artikle v izbranem sklopu. Težava je tudi v pogojevanju sodelovanja javnih zavodov samo s tistimi, ki imajo urejen e-račun, ki je obvezen.
Država velika finančna sredstva namenja za promocijo lokalno pridelane hrane. Dejansko vpeljevanje in navezovanje kontaktov s pridelovalci lokalno predelane hrane je prepuščeno javnim zavodom in ni deležno nikakršnih finančnih sredstev (z izjemo redkih projektov, ki
17
vzpodbujajo sodelovanje med pridelovalci in javnimi zavodi). Že dvig praga naročanja z dosedanjih 20 % celotne vrednosti naročila (oz. maksimalno 80.000 EUR), če ne popolna izločitev naročanja hrane iz sistema javnih naročil, bi povečala količine lokalno pridelane zelenjave v javnih zavodih.
Z veliko mero samoinciativnosti, prilagajanjem in zaupanjem, tako pri organizatorjih prehrane kot pri pridelovalcih lokalno pridelane zelenjave in sistemsko podporo države, ki mora vzpostaviti model spremljanja dobave le-te v javnih zavodih, lahko dosežemo občuten premik pri povečevanju deleža lokalno pridelane zelenjave v javnih zavodih v Sloveniji.
5 VIRI
Annual monitoring report (2019/2020 school year). 2021. The EU school fruit, vegetables and milk scheme.
https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/food-farming-
fisheries/key_policies/documents/sl-school-scheme-monitoring-report_2019_2020_en.pdf (15. julij 2021)
Carbon Trust. Carbon footprinting - an introduction for organisations. 2007.
https://www.sustainabilityexchange.ac.uk/files/carbon_footprinting_1.pdf (10. julij 2021) Council Regulation (EU) No 1370/2013, Annex I. Union aid for the period from 1 August
2017 to 31 July 2023
https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/food-farming-
fisheries/key_policies/documents/indicative-budget-per-school-year_en.pdf (10. julij 2021) Cvetkovič M. 2021. Javno naraočanje živil v občini. Občina Sevnica, Oddelek za gospodarske
dejavnosti (osebni vir, 21. julij 2021)
Evropski zeleni dogovor. 2021. Evropska komisija.
https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl (9. julij 2021)
Gabrijelčič Blenkuš M., Pograjc L., Gregorič M., Adamič M., Čampa A. 2005. Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej). Ljubljana, Ministrstvo za zdravje: 79 str.
Golob U., Burger A., Tuškej Lovšin U., Podnar K. 2018. Projekt: Strateški načrt promocije kmetijskih in živilskih proizvodov 2019-2025. Projektna naloga št. 430-76/2018.
Ljubljana, Fakulteta za družbene vede: 207 str.
18
https://www.nasasuperhrana.si/wp-content/uploads/2019/01/SNPKZP_cela_koncna- web.pdf (15. julij 2021)
Hamerschlag K., Venkat K. 2011. Environmental Working group: Meat Eaters guide to climate change and health. 63 str.
https://static.ewg.org/reports/2011/meateaters/pdf/methodology_ewg_meat_eaters_guide_t o_health_and_climate_2011.pdf (10. julij 2021)
Hrovatič I. 2021. Poročilo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano za leto 2020. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 31 str.
https://www.varuhverigehrane.si/post/poro%C4%8Dilo-o-delu-varuha-odnosov-v-verigi- preskrbe-s-hrano-za-leto-2020 (27. julij 2021)
Izvajanje šolske sheme. 2021. Seznam dovoljenih proizvodov.
https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSKTRP/SKT/Solska-shema/Seznam- dovoljenih-proizvodov.pdf (12. julij 2021)
Izvedbena uredba komisije (EU) 2017/39. 2016. Uradni list Evropske unije.
https://eur-lex.europa.eu/legal-
content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32017R0039&from=EN (22. julij, 2021) Javni sektor. 2021. eUprava. Ministrstvo za javno upravo.
https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/javni-sektor.html (28. jul. 2021) Katalog živil. 2021.
https://www.katalogzivil.si/ (12. julij 2021) Občina Sevnica. 2021.
https://www.obcina-sevnica.si/sl/o-obcini/ (21. julij 2021)
Pograjc L., Poličnik R., Hlastan-Ribič C., Andlovec Čibej A., Fajdiga Turk V., Toth G., Cenčič L., Nahtigal B., Pavlovec A., Simčič I. 2008. Priročnik z merili za kakovost za živila v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ljubljana, Ministrstvo za zdravje: 133 str.
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-
vzgojo/Dokumenti-smernice/PRIROCNIK_Z_MERILI_KAKOVOSTI.pdf (8. julij 2021) Poore J., Nemeck T. 2018. Reducing food`s environmental producers and consumers.
Science, 360, 6392: 987-992
Priporočila za javno naročanje živil. 2019. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za javno upravo: 28 str.
19
https://ejn.gov.si/sistem/smernice-in-priporocila.html (10. julij 2021)
Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 (ReNPPTDZ). 2015. Ur. l. RS, št. 58/15
Strategija za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020. 2014. Ljubljana, Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: 171 str.
http://vrs3.vlada.si/mandat13/vladnagradiva.nsf/bf16d7c913264dcac1256efa002c1c6e/769 5b7f27056870cc1257cf400295ee4/$FILE/STRATEGIJA_12_6_2014.pdf (28. julij 2021) SURS. 2021a. V šolskem letu 2020/21 vpisanih spet nekoliko več dijakov.
https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9588 (11. julij 2021)
SURS. 2021b. Podatkovna baza SiStat: Pridelava zelenjadnic po skupinah.
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/15P6005S.px (16. julij 2021) SURS. 2021c. Občina Sevnica.
https://www.stat.si/obcine/sl/Municip/Index/149 (21. julij 2021)
SURS. 2021d. Podatkovna baza SiStat. Bilanca proizvodnje in potrošnje zelenjave.
https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1563506S.px/ (16. julij 2021) Šolski lonec. 2021.
http://solskilonec.si/ (21. julij 2021)
Šolska shema EU. 2020. Navodila in priporočila osnovnim šolam in zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami za izvajanje ukrepa: Šolska shema za šolsko leto 2020/2021. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije: 25 str.
Tradicionalni slovenski zajtrk. 2021.
https://www.nasasuperhrana.si/tradicionalni-slovenski-zajtrk/o-projektu/projekt/ (21. julij 2021)
Uredba o izvajanju šolske sheme. 2017. Ur. l. RS, št. 26/17 Uredba o zelenem javnem naročanju. 2017. Ur. l. RS, št. 51/17
20
Zagorc B., Moljk B., Brečko J., Hiti A., Bele S. 2020. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2019: pregled po kmetijskih trgih. Brečko J. (ur.). Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: 141 str.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. 2020. Ur. l. RS, št. 49/20
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3). 2015. Ur. l. RS, št. 91/15
Zakon o kmetijstvu (Zkme-1). 2008. Ur. l. RS, št. 45/08
Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP-UPB4). 2014. Ur. l. RS, št. 86/14 Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1). 2013. Ur. l. RS, št. 3/13
Zakon o vrtcih (ZVrt). 2005. Ur. l. RS, št. 100/05 Zakon o zavodih. 1991. Ur. l. RS, št. 12/91
ZAHVALA
Zahvaljujem se:
- mentorici, izr. prof. dr. Ani Slatnar, za strokovnost in nasvete pri pisanju diplomskega dela ter za izjemno predanost in srčnost,
- recenzentu, prof. dr. Andreju Udovču, za temeljit pregled diplomskega dela,
- Mateji Cvetkovič, višji svetovalki za javna naročila na Občini Sevnica, ki je bila pripravljena deliti svoje praktične izkušnje pri pripravi in izvedbi javnih naročil, - mag. Tadeji Kvas Majer, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za
pogovor o problemih in izzivih javnega naročanja živil v javnih zavodih,
- mag. Ireni Babnik, ravnateljici, za vso podporo in usklajevanja pri odločitvi za dokončanje študija,
- vsem sodelavcem, kolegom in prijateljem za podporo in razumevanje, - Aleksu za potrpljenje,
- sestri Sandri - ker si verjela vame!
