• Rezultati Niso Bili Najdeni

View of Tone Systems in Slovene Folk Music

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "View of Tone Systems in Slovene Folk Music"

Copied!
2
0
0

Celotno besedilo

(1)

I. L E Š N I K « T O N S K I S I S T E M I V S L O V E N S K I L J U D S K I G L A S B I Magistrsko delo • M. A. Work

Ivan Lešnik

Tonski sistemi v slovenski ljudski glasbi

Namen magistrske naloge z naslovom Tonski sistemi v slovenski ljudski glasbi je določiti vpliv temperacije na tonske sisteme v ljudski glasbi na slovenskem etničnem ozemlju. Zanima me ali in s kakšno intenziteto se spreminja odnos do temperacije pri izvajalcih ljudske glasbe in sicer glede na parametre prostora, časa, ter odnosa med vokalno in instrumentalno domeno.

Izhodišče naloge je delitev slovenskega etničnega ozemlja na nazvočja, kot jih je na podlagi slušnih predstav definiral France Marolt. S pomočjo sodobne računalniško pogojene metodologije se preverja ustreznost omenjene delitve in matematično izražajo značilnosti posameznih tonskih sistemov. Aplikacija računalniškega programa Melodyne, ki ga odlikuje izredna natančnost meritev predstavlja novost v slovenskem etničnem prostoru in raziskovanju ljudske glasbe nasploh.

Rezultati kažejo, da je na določenih področjih izvajalska praksa bolj pod vplivom temperacije kot drugje. Na večini slovenskega etničnega ozemlja je ugotovljeno približevanje temperaciji, kot izjemi sta se pokazali le področji hrvaške Istre in italijanske Rezije. Raziskave v različnih časovnih intervalih so pokazale različno intenzivnost vpliva temperacije, kar je razvidno iz koeficientov odstopanj. Poudarek pri raziskavi je na vokalni praksi zaradi dominacije le-te na slovenskem etničnem ozemlju. Razsežnosti odnosa med vokalno in instrumentalno domeno so v nalogi sicer predstavljene, vendar ta aspekt zahteva posebno pozornost in je bo deležen v nadaljevanju raziskovanja.

Magistrska naloga, pri kateri so v ospredju meritve tonskih razmerij, pomeni zavestno vrnitev k izhodiščem etnomuzikologije in se izogiba kontekstualnim aspektom, ki so nedvomno v ospredju pozornosti sodobnih etnomuzikologov. Ob uporabi sodobnih tehničnih pripomočkov registrira in natančno določa zvočne spremembe, ki dejansko niso v domeni slušne prepoznave. V prihodnosti bi raziskavo bilo koristno razširiti na vprašanja metruma in ritma, ter določiti povezave med rezultati sonografskih in kontekstualnih pristopov.

Obranjeno 7. junija 2005 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

99

(2)

M U Z I K O L O Š K I Z B O R N I K » M U S I C O LO G I C A L A N N U A L X X X X I / 1

Tone Systems in Slovene Folk Music

The aim of the thesis titled Tone Systems in Slovene Folk Music is to determine the influence of the tempered tuning on tone systems of folk music in the Slovenian ethnic territory. I am interested whether and how strongly the performers of Slovene folk music have accommodated the tempered tuning in regard to the parameters of place, time, and the relation between vocal and instrumental domains.

The starting point of the thesis is the division of the Slovenian ethnic territory into musical dialects, as defined by France Marolt on the basis of sound images. Modern computer-aided methods were used to verify the relevance of this division and to express mathematically the characteristics of particular tone systems. The application of the computer program Melodyne, which is characterized by extremely precise measurements, is a novelty both in dealing with the Slovenian ethnic territory and in the research of folk music in general.

Results show that the influence of the tempered tuning on the performance practice has been greater in certain areas than in others. Increasing tendency towards the tempered tuning has

been noted in the greater part of the Slovenian ethnic territory, with the exception of Istria (Croatia) and Rezija (Italy). Research in different time intervals has proved a differentiated intensity of the influence of the tempered tuning, which is evident from the discrepancy coefficients. The main stress in the research has been given to vocal practice due to its dominance in the Slovenian ethnic territory. The thesis also presents the range of relations between the vocal and instrumental domains, although this aspect calls for more detailed research in the future.

The thesis, which concentrates on the measurement of tone relations, points to a conscious return to the historical roots of ethnomusicology, unavoidably neglecting the contextual aspects that are the focus of attention of modem ethnomusicologists. Exploiting main modem technical aids, it records and precisely identifies sound modifications that are not in the range of audible recognition. In the future it would be worthwhile to broaden the research by encompassing the parameters of meter and rhythm, and by relating the results of sonographic and contextual

approaches.

Defended on June 7, 2005, Faculty of Arts, University of Ljubljana.

100

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Namen magistrske naloge je analizirati vpliv staranja prebivalstva na trg dela v Sloveniji in EU. Po uvodni predstavitvi fenomena staranja prebivalstva ter stanja

Glavni namen magistrske naloge je z anketo ugotoviti značilnosti reševanja konfliktov trenerjev v športnih organizacijah, kako se trenerji odzivajo na konfliktno

Čeprav glede na količino popite vode obstajajo statistično značilne razlike med dogodki, ki temeljijo na folk glasbi, in dogodki, kjer se predvaja elektronska

Namen magistrske naloge je raziskati vpliv dejavnikov voditeljstva vršnih managerjev na uvajanje okoljske sestavine trajnostnega razvoja – standarda ISO 14001:2004

V začetku leta 2013 smo v sodelovanju s partnerji iz Poljske, Francije, Malte, Turčije, Italije, Velike Britanije in Španije v okviru programa Evropskih skupnosti

»uokvirjanje, ko se kaj iz enega sveta znajde v drugem« (Lebič, 1994), zavedajoč se omejitev glasbe, namreč: »Vse – smisel, lepota, izraz, sporočilo, resnica – in kar je še

modernistične struje v slovenski glasbi o svojem delu, Jutro 1936, št.. godalnega kvarteta L.M. Škerjanca na koncertu Praškega godalnega kvarteta v

White the solo parts are in many respects melodically similar to those of the chamber works, the orchestral parts are considerabty more complex, using their melodic material to