zapiski sejni

(1)

skupščina socialistične republike Slovenije

sejni

zapiski

seje

20. julija 1983 25. julija 1983 22. avgusta 1983

11

ljubljana 1984

(2)

(3)

republike Slovenije

sejni

zapiski

seje:

20.7.1983 25.7.1983 22.8.19 83

ljubljana 1984

(4)

DOKUMENTACIJA 1

(5)

(19. seja) (20. julija .198?)

Predsedoval: Martin Mlinar, predsednik Zbora združenega dela

Začetek seje ob 9. uri.

Predsednik Martin Mlinar: Tovarišice in tovariši delegati!

Pričenjam 19. sejo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, ki sem jo skli- cal na podlagi 1. odstavka 93. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.

Na podlagi 12. člena poslovnika Zbora združenega dela bomo najprej izvolili Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za današnjo sejo zbora in verificirali pooblastila.

Predlagam, da v Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpraša- nja izvolimo naslednje delegate: za predsednika Marinko Skrinjar, za člana pa

Ireno Torbico in Franca Medleta.

Želi o ten predlogu kdo razpravljati? (Ne.) Kdor je za predlagani sestav komisije, naj prosim glasuje! (119 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da so bili v Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za 19. sejo zbora izvoljeni delegati v predlaganem sestavu.

Prosim komisijo, da se sestane, pregleda pooblastila delegatov in sestavi poročilo.

Na sejo zbora so k posameznim točkam dnevnega reda vabljeni naslednji predstavniki: Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Republiške skupnosti za ceste Slove- nije, Samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, Zveze komu- nalnih skupnosti Slovenije, Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, Samouprav- ne interesne skupnosti za železniški in luški promet Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, Na- rodne banke Slovenije in Republiške skupnosti za cene.

Na sejo zbora so vabljeni še člani delegacije Skupščine SR Slovenije v Zbo- ru republik in pokrajin, delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije ter predsedniki in poročevalci odborov, komisij in skupin delegatov

Skupščine SR Slovenije.

V zvezi z delegatskimi vprašanji vas seznanjam, da ima po poslovniku Skup- ščine SR Slovenije delegat v zboru pravico postaviti Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije ali republiškim upravnim organom vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti. Delegat v zboru ima pravico zahte- vati obvestila in pojasnila od predsednika Skupščine, predsednika zbora in

predsednikov delovnih teles. Glede na to prosim delegate, da pobude in delegat- ska vprašanja oddajo že na začetku seje, da bi nanje odgovorili že na današnji se j i.

(6)

Ker na današnji seji obravnavamo nekatere zakone v zadnji fazi kot zakon ske predloge, mi dovolite, da vas v zvezi s tem opozorim na tole: 286. člen poslovnika Skupščine SR Slovenije določa, da je treba poslati amandma k zakon skemu predlogu predsedniku zbora najmanj 10 đni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval zakonski predlog. Prvi odstavek 289. člena poslov nika določa, da se sme amandma k zakonskemu predlogu izjemoma predlagati tuai po tem roku, vse do konca obravnave na seji zbora. Tak amandma mora biti obraz ložen z navedbo posebej utemeljenih razlogov. Zbor posebej razpravlja o uteme- ljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odloči, ali bo ravnaval predloženi amandma. V zvezi s tem vas obveščam, da so k predlogu zakona o ookojninskem in invalidskem zavarovanju vložili amandmaje po navedenem roku delegati iz občin Maribor-Rotov^. in Tabor, ki bodo ob obravnavi zakona utemeljili prepozno vložitev.

Ker Komisija za verifikacijo pooblastil še ni končala z delom,tpredlagam, da pregledate gradiva, ki ste jih danes dobili na klop. Opozoriti vas želim predvsem, da pogledate poročilo Zakonodajno-pravne komisije in Stališča Izvršnega sveta k predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki so nekoliko obsežnejša. V njih so tudi opredelitve do amandmajev, ki so bili vloženi temu zakonu.

Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja je končala z delom in prosim predsednika komisije, da zboru poroča.

Marinka Skrinjar: Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja Z tora združenega dela Skupščine SR Slovenije za 19. sejo dne 20.7.1983 je ugotovila naslednje: z gospodarskega področja je navzočih delegatov, s prosvetno-kulturnega področja 12 delegatov, s socialno-zdravstve nega področja 12 delegatov, s kmetijskega področja 16 delegatov, z obrtnega pod- ročja 5 delegatov, s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev 5 delegatov, s področja oboroženih sil 1 delegat.

Na današnji seji niso navzoči delegati z naslednjih področij oziroma °^o- lišev: z gospodarskega področja, 1. okoliš 1 delegat, 2. okoliš 1 delegat, 1 . okoliš 1 delegat, 15. okoliš 1 delegat, 21. okoliš 1 delegat, 28. okoliš 1 delegat, 30. okoliš 1 delegat, 39. okoliš 1 delegat; skupaj z gospodarskega pod- ročja manjka 8 delegatov; s prosvetno-kulturnega področja, 1. okoliš 1 delegat;

s socialno-zdravstvenega področja, 2. okoliš 1 delegat; s kmetijskega področja, 6. okoliš 1 delegat, 7. okoliš 1 delegat; skupaj 2^delegata. Navzočih torej ni 19 delegatov. Komisija ugotavlja, da je zbor sklepčen.

Predsednik Martin Mlinar: Želi kdo o poročilu komisije razpravljati? (Nihče.) če ne želi nihče, potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Kdor je za poročilo, naj prosim glasuje! (129 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (En delegat.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je zbor sprejel poročilo Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ter s tem verificiral pooblastila delegatov za 19. sejo Zbora združenega dela.

Ugotavljam, da zbor lahko veljavno odloča, ker je na seji navzoča večina delegatov.

Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na do^J- ločitev dnevnega reda 19. seje Zbora združenega dela.

Razširitev s predlogom zakona o plačevanju doplačilne poštne znamke "XIV.

zimske olimpijske igre Sarajevo 1984" je utemeljena s tem, da je bil osnutek tega zakona obravnavan in sprejet na zadnji seji zbora, to je 29.6., zato ga ni bilo mogoče vključiti v sklic, ki vam je bil poslan že 17.6.1983. Ob tem je treba poudariti, da k osnutku zakona ni bilo pripomb, kar velja tudi za danes obravnavani zakonski predlog.

(7)

Druga razširitev je predlog družbenega dogovora o organiziranju in financiranju 36. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu leta 1981 v Novem Sadu. Ta dogovor je obravnaval Družbenopolitični zbor na svoji seji dne 29.6.1983 in je v svojih stališčih in predlogih ocenil, da so s predložitvijo družbenega dogovora za organiziranje mednarodnih športnih tekmovanj v Jugoslaviji podani pogoji za ponovno obravnavo družbenega dogovora o organiziranju in financiranju 36.

svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, h kateremu so že dale soglasje vse republike in avtonomni pokrajini. Enakega mnenja je tudi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Predsedstvo Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, zato predlagam, da zbor na današnji seji o njem ponovno razpravlja.

Tudi glede predloga zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt varstva človekovega okolja Tuzla) med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj so izpolnjeni pogoji, ki jih je zbor zahteval na zadnji seji, da je namreč potrebno za odločitev o soglasju predložiti ustrezno garancijsko izjavo. Gospo- darska banka Sarajevo - Združena banka je medtem predložila garancijsko izjavo, s čimer je izpolnjen pogoj za soglasje, zato predlagam, da na današnji seji nadaljujemo z obravnavo predloga zakona.

Glede zaključnega računa Narodne banke Jugoslavije za leto 1982 in finanč- nega načrta Narodne banke Jugoslavije za leto 1983 je Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ zaprosil za soglasje še v tem mesecu, da bosta oba navedena akta lahko obravnavana na seji tega zbora konec meseca julija.

Predlagam, da o vseh navedenih razširitvah glasujete skupaj. Morda želi kdo o predlaganih aktih za razširitev glasovati posebej? (Nihče.) Na glasovanje dajem vse predložene razširitve.

Kdor je za, naj prosim glasuje! (130 delegatov glasuje za.) Je kdo proti?

(Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da zbor soglaša s predlaganimi razširitvami.

Glede na navedeno predlagam zboru, da sprejme za današnjo sejo naslednji dnevni red.

1. določitev dnevnega reda 19. seje zbora, 2. odobritev zapisnika 18. seje zbora,

3. poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1983 z:

a) analizo uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije 1981-1985 v letih 1981-1983 s težiščem na letu 1983

b) poročilom o realizaciji politike cen v SR Sloveniji v prvih petih mesecih 1983,

4. predlog odloka o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana Sr" Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena pod- ročja do leta 2000,

5. poročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ o poteku preteklih sej Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ,

6. predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,

7. predlog za izdajo zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizade- tih odraslih oseb,

8. predlog zakona o plačevanju doplačilne poštne znamke "XIV. zimske olimpijske igre, Sarajevo 1984",

9. predlog stališč in priporočil Skupščine SR Slovenije o nadaljnjem uveljav- ljanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov,

(8)

10. informacija o uresničevanju priporočil in sklepov Skupščine SR Slove- nije o aktualnih vprašanjih urejanja delovnega časa,

11. predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju sredstev solidarnosti narodov in narodnosti Jugoslavije ter republik in avtonomnih pokrajin za odpravljanje posledic elementarnih nesreč,

12. predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o dajanju sred stev solidarnosti republikam in avtonomnim pokrajinam za medsebojno pomoč za odpravljanje posledic večjih potresov ali poplav,

13. predlog družbenega dogovora o organiziranju in financiranju 36. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu leta 1981 v Novem Sadu - ponovna obravnava,

14. predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt varstva čovekovega okolja - Tuzla) med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU 2233), nadaljevanje razprave,

15. zaključni račun Narodne banke Jugoslavije za leto 1982 in finančni na črt Narodne banke Jugoslavije za leto 1983,

16. predlog periodičnega delovnega načrta Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za III. in IV. trimesečje 1983.

17. volitve in imenovanja,

18. predlogi in vprašanja delegatov.

Predlaga kdo kakšno spremembo ali dopolnitev dnevnega reda? (Ne.) če ne predlaga nihče, potem lahko preidemo na glasovanje.

Kdor je za predlagani dnevni red, naj prosim glasuje! (130 delegatov glasu je za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red za današnjo sejo soglasno sprejet.

Preden nadaljujemo z obravnavo posameznih točk dnevnega reda, vas obveščam, da bomo po dogovoru s predsedniki ostalih zborov poslušali na skupnem zasedanju uvodne besede, in sicer:

- na skupnem zasedanju z Zborom občin in Družbenopolitičnim zborom uvodni besedi k poročilu Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1983, ki jo bo imel tovariš Vlado Klemenčič, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, m k^po- ročilu delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in^pokrajin Skupščine SFRJ o poteku preteklih sej Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki jo bo imel tovariš Miran Potrč, vodja naše delegacije v Zboru republik in pokrajin,

— na skupnem zasedanju z Zborom občin in skupščino Skupnosti socialnega var stva Slovenije pa bomo poslušali uvodno besedo k predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo bo imel tovariš Dušan Šinigoj, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.

Glede na obsežen dnevni red predlagam, da se dogovorimo o načinu dela na današnji seji. Predlagam, da naj bi seja zbora trajala približno do 17. ure. Ko- likor do takrat ne bi opravili vseh obravnav, bi o nekaterih zadevah iz pristojnosti Zvezne skupščine razpravljali na naslednji seji zbora, ki bo v ponedeljek, 25. tega meseca. Se strinjate s takim načinom dela? (Da.)

Prehajamo na 2. točko dnevnega reda, to je na odobritev zapisnika 18. seje Zbora združenega dela.

Zapisnik ste prejeli. Ima kdo kakšne pripombe oziroma dopolnitve k zapisni- ku 18. seje zbora? (Ne.)

Če nima nihče pripomb oziroma dopolnitev, ugotavljam, da je zapisnik se je zbora odobren.

(9)

(Seja zbora je bila prekinjena ob 9.25 uri in se je nadaljevala ob 12. uri.) Predsednik Martin Mlinar: Tovarišice in tovariši delegati!

Nadaljujemo sejo Zbora združenega dela. Predlagam, da najprej obravnavamo 6 . točko dnevnega reda, to je predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Predlog zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Objavljen je bil v prilogi V. Poročevalca.

K predlogu zakona ste prejeli: informacijo o pripombah in predlogih, danih v razpravah k osnutku zakona, ki niso vključeni v predlog zakona, objavljena je bila v prilogi VII. Poročevalca; mnenja in stališča Republiške konference Sociali- stišne zveze delovnega ljudstva Slovenije; opredelitev Predsedstva Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in poročila delovnih teles Skupščine in zbora.

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je predložil na podlagi petega odstavka 289. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije amandmaje kot sestavni del zakon- skega predloga in danes stališča do vseh predlaganih amandmajev.

Predlog zakona je obravnaval tudi Družbenopolitični zbor, ki je na podlagi 72. člena poslovnika" Skupščine SR Slovenije sprejel stališča, ki ste jih prejeli danes.

V poslovniškem roku so predložili amandmaje delegati 1., 2., 3., 4. iⁿ 5.

okoliša, obrtno področje k četrtemu odstavku 2-4. člena in enak amandma skupina delegatov s področja obrti iz občine Ljubljana Šiška; skupina delegatov za

gospodarsko področje 4. okoliša iz obxine Ljubljana Šiška k tretjemu odstavku 24.

člena, 102. in 105. člena; skupina delegatov za gospodarsko področje 32. okoliša iz občine Velenje k 36., 46., 51., 79., 105., 108., 119. in 122. členu. Amandma k 102. členu je ta skupina delegatov pismeno umaknila.

Po roku, ki je predviden v poslovniku za vlaganje amandmajev, so vložili amandmaje: skupina delegatov za gospodarsko področje občine Maribor-Rotovž k 23.

in 10 5. členu in skupina delegatov za gospodarsko področje iz občine Maribor-Tabor k 23., 62. in k 105. členu predloga zakona.

Glede na to, da so bili navedeni amandmaji vloženi po določenem roku, se mora zbor najprej izreči, ali bo kljub temu te amandmaje obravnaval. Prosim delegate, da utemeljijo razloge za prepozno vložitev amandmajev k 23., 62. in 105. členu predloga zakona.

Besedo ima tovariš Stanko Kaube, področje gospodarstva, 39. okoliš, Maribor- Rotovž .

Stanko Kaube: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati. V občini Maribor-Rotovž ni bilo mogoče prej sklicati skupine delegatov zaradi dopustov. Zato smo v zadnjem trenutku le nekako uspeli sklicati skupino delegatov, da smo obravnavali gradivo in izoblikovali amandma, ki smo ga pismeno poslali. Prosim, da predlagani amandma zbor obravnava. Hvala lepa.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovariš Vlado Boro-"

vinšek, 41. okoliš, Maribor-Tabor.

Vlado Borovinšek: Razlogi so podobni. Čakali smo na mnenje Socialistične zveze, 13.7. pa smo poslali te amandmaje. Prosimo, da se Zbor združenega dela do teh amandmajev opredeli. Hvala.

Predsednik Martin Mlinar: Preden nadaljujemo sejo, bi zbor obvestil, da so se seji pridružili še: tovarišica Melita Trontelj, socialno-zdravstveno področje, 2. okoliš, Ljubljana Bežigrad in tovariš Vojko Fajt, gospodarsko področje, 39. okoliš, Maribor-Rotovž. Tako je na seji navzočih 140 delegatov.

Želi morda predstavnik Izvršnega sveta glede na obrazložitev delegatov iz

(10)

občine Maribor-Rotovž in Maribor-Tabor besedo? (Ne želi.)

Slišali ste razloge za prepozno vložitev amandmajev. Želi o tem kdo raz pravijati? (Ne.)

Če ne želi nihče, potem se mora zbor z glasovanjem odločiti o tem, ali so razlogi tako utemeljeni, da lahko kljub nespoštovanju poslovniškega roka obravnavamo amandmaje.

Kdor je za to, da obravnavamo amandmaje skupin delegatov občin Maribor-Ro- tovž k 23. in 105. členu in Maribor-Tabor k 23., 62. in 105. členu, naj prosim glasuje! (112 delegatov glasuje za.)Je kdo proti? (7 delegatov.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)

Ugotavljam, da zbor sprejema v obravnavo amandmaje obeh skupin delegatov.

Glede na to, da se do amandmajev zaradi časovnih razlogov niso mogla opre- deliti pristojna delovna telesa zbora, predlagam, da zbor na podlagi 290. člena poslovnika Skupščine imenuje skupino delegatov, ki naj skupaj s predlagatelji amandmajev prouči te amandmaje. V skupino delegatov predlagam tovarisico Majdo Žehelj, poročevalko Odbora za družbenoekonomske odnose, tovariša Franca Krabo- njo, poročevalca Odbora za agrarno politiko in tovariša Adolfa Zuniča, delegata

skupine delegatov za socialno-zdravstveno področje iz občine Novo mesto.

Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče, zaključu- jem razpravo in prehajamo na glasovanje.

Kdor je za predlagano skupino delegatov, naj prosim glasuje! (130 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)

Ugotavljam, da je skupina delegatov imenovana z večino glasov.

Uvodno besedo smo poslušali na skupnem zasedanju. Želi morda predstavnik Izvršnega sveta dati dodatno obrazložitev? (Ne želi.)

Želijo poročevalci delovnih teles besedo? (Da.)

Besedo ima tovariš Franc Mrcina, predsednik Komisije za vprašanja borcev NOV.

F~l^a n c Mrcina: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Komisija Skupščine SR Slovenije za vprašanja borcev NOV je obravnavala zakonski predlog, pri čemer se je osredotočila predvsem na določbe, ki se nana- šajo na varstvo borcev narodnoosvobodilne vojske.

Že ob predlogu za izdajo zakona je komisija podrobneje obravnavala poleg drugih vprašanj tudi vprašanje povečanja pokojnine po izpolnitvi polnih pogojev za vsako nadaljnje leto za odstotek, ki ga določi Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja. V komisiji je takrat prevladovalo stališče, da naj se pove- čane pokojnine ohranijo za vse zavarovance. Kot veste, je kasneje zaradi nekaterih pomislekov, izraženih v javni razpravi k osnutku zakona, prišlo do sprememb, tako da je v predlogu zakona črtana določba prvega odstavka 27. člena o- snutka zakona, po kateri je bilo predvideno vsakoletno povečanje pokojnine za vse zavarovance oziroma zavarovanke, ki ostanejo po izpolnjeni pokojninski dobi še naprej zavarovani.

Drugi odstavek te določbe, ki pa se je nanašal na borce narodnoosvobodilne vojsk3 pred 9.9.1943 oziroma do 13.10.1943, je bil ustrezno dopolnjen in prene- šen v poglavje o pravicah borcev narodnoosvobodilne vojske, konkretno v 102.

člen predloga zakona.

Komisija je obširno razpravljala o spremembi navedene zakonske določbe in podprla rešitev, ki je v predlogu zakona. Svoje stališče utemeljuje komisija predvsem iz naslednjih razlogov.

Izhajajoč iz ustave, so borcem - vojaškim invalidom in članom družin padlih

(11)

borcev zajamčene pravice, s katerimi se zagotavlja njihova socialna varnost in posebne pravice, določene z zakonom. Prav tako uživa ta kategorija v naši samoupravni socialistični družbi posebno družbeno varstvo. Glede na to je potrebno tudi v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja vprašanja, ki zadevajo varstvo borcev narodnoosvobodilne vojske, primerno obravnavati in poiskati zanje najustreznejše rešitve.

Borci narodnoosvobodilne vojske vztrajajo na doslednem spoštovanju in izva- janju s strani vseh odgovornih dejavnikov, tako na zveznem kot tudi republiškem nivoju, sprejetega temeljnega načela, da naj se pravice borcev NOV niti ne širi- jo niti ne ožijo, temveč ostanejo nespremenjene in v enakem obsegu, kot so bile doslej. S tega vidika tudi ne prinaša ureditev v določbi 102. člena predloga zakona nič novega, saj so imeli pravico do povečanja pokojnine borci NOV že po sta- rem zakonu in so jo v večini primerov tudi uveljavili.

Izhajati je treba iz enotnega obravnavanja temeljnih pravic borcev, ker bi sicer glede na borce, ki so še v delovnem razmerju in katerih število znaša po zadnjih podatkih približno le tisoč, ter glede na borce, ki so se že upokojili, nastala s črtanjem določbe 102. člena predloga zakona občutna in neželjena raz- lika med borci samimi v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ob tem je treba poudariti, da so vsi ti borci NOV pred 9.9. oziroma do 13.10.1943 dejansko že izpolnili pogoje za povečanje pokojnine. Zato bi bilo potrebno v primeru sprejetja amandmaja k 103. členu predloga zakona poiskati za te borce ustrezno rešitev v prehodnih določbah zakona, kar pa z vidika zagotavljanja pravne varnosti ni najbolj primerno.

Istovetno stališče, kot ga je zavzela skupščinska komisija za vprašanja borcev NOV glede 102. člena predloga zakona, je ob obravnavi zavzela tudi' večina borčevskih organizacij, vključno z Republiškim komitejem za borce in vojaške invalide in Republiškim odborom Zveze združenj borcev NOV Slovenije ter Republi- ško konferenco Socialistične zveze Slovenije. Hvala lepa!

Predsednik Martin Mlinar: Pričenjam razpravo. Besedo ima tovariš Alojz Vrbnjak, področje gospodarstva, 28. okoliš, Trbovlje.

Alojz Vrbnjak: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Najprej se želim opravičiti, ker je tudi naša delegacija ena izmed tistih, ki ni pravočasno vložila amandmajev. Zato bi najprej prosil, da mi dovolite obrazložiti amandmaje.

Od predlogov naše delegacije bom posredoval le dva amandmaja. V 48. členu naj se doda nova tretja alinea prvega odstavka tega člena, sedanja tretja alinea pa naj postane četrta. Besedilo tretje alinee naj se tako glasi: "sprejme na delo svojega bivšega delavca, kateremu se je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je postal znova zmožen za delo".

Obrazložitev: 78. člen predloga zakona določa, da se uživalcu invalidske pokojnine, ki je postal znova zmožen za delo, preneha izplačevati invalidska pokojnina z dnem, ko mu je zagotovljena zaposlitev. Glede na to, da bo vedno težje najti zaposlitev, naj se med obveznosti, ki jih imajo organizacije združenega dela in delovne skupnosti, doda še, da so dolžne zaposliti svojega bivšega delavca, ki je znova postal zmožen za delo.

Amandma k 51. členu, zadnji odstavek tega člena se nadaljuje z besedami:

"če se skupnost in organizacije združenega dela ne dogovorijo drugače".

Obrazložitev: Po sedanjem besedilu tretjega odstavka je Skupnost pokojninskega zavarovanja dolžna, da sredstva iz drugega odstavka 51. člena, ki so jih organizacije združenega dela in delovne skupnosti uporabile za izplačilo denarnih nadomestil, povrne po preteku vsakega trimesečja. Zasavski rudniki so se že pred leti dogovorili s skupnostjo, da izplačana nadomestila refundira mesečno. Prehod na povračilo po preteku vsakega trimesečja bi zelo otežil.likvidnostni položaj Zasavskih rudnikov, ki imajo skoraj 500 invalidov, mesečno izplačilo pa znaša 300 milijonov starih dinarjev. Predlagano dopolnilo naj omogoči mesečno obraču- navanje tudi po 1. januarju 19 84.

(12)

Poleg amandmajev k predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predlagamo, da se začne postopek za spremembo 33. člena zveznega zakona o pokoj ninsko-invalidskem zavarovanj u.

Obrazložitev: Ta člen določa, kdo bo v prihodnje pridobil status invalida.

Invalidnost bo torej odvisna od sistema opravil v okviru dejavnosti v temeljni organizaciji združenega dela. Od vrste in obsega dejavnosti v temeljni organizaciji združenega dela bo torej odvisen status delavca, pri katerem so nastale spremembe delovne sposobnosti zaradi nesreče pri delu ali bolezni. V praksi bo zatorej v odvisnosti od temeljne organizacije združenega dela za isto bolezen ali enako nesrečo mogoče uveljavljati različne pravice. Taki delavci pa pravice merijo tudi z materialnimi učinki-In jih seveda primerijo. Nerazumljivo je torej, da bodo v okviru iste delovne organizacije imeli delavci različne pravi ce. Zaradi tega bi bilo potrebno najprej spremeniti 33. člen zveznega zakona in nato še 36/člen predlaganega zakona. Hvala!

Predsednik Martin Mlinar: Manjka še obrazložitev, zakaj so ti amandmaji vloženi prepozno, o čemer mora odločati zbor.

Alojz Vrbnjak: Tudi mi smo čakali na mnenje Skupnosti socialnega varstva občine Trbovlje, ki pa je prišlo šele včeraj.

Predsednik Martin Mlinar: Želi o tem predlogu in obrazlo- žitvi delegata kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče, potem dajem na glasovanje obrazložitev delegata glede prepozno vloženih amandmajev.

Kdor je za to, da se amandma k 48. in k 51. členu predloga zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju vzame v nadaljnji postopek, naj prosim glasuje!

(126 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (En delegat.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)

Ugotavljam, da sta na predlog delegata iz Trbovelj amandmaja k 48. in 51.

členu predloga zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju sorejeta v nadaljnji postopek z večino glasov.

Glede pobude za spremembo 33. člena zveznega zakona bi z njo ravnali tako kot z ostalimi pobudami.

Besedo ima tovarišica Majda Žehelj, področje gospodarstva, 3. okoliš, Lju- bljana Moste-Polje.

Majda Žehelj: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Naša skupina delegatov s področja gospodarstva je razpravljala o predlogu zakona in o predlaganih amandmajih. Nismo predložili novega amandmaja zato, ker skupina delegatov podpira amandma skupine delegatov občine Šiška, to je, da se opredeli v zakonu najvišja odbitna postavka pri predčasni upokojitvi. Skupina delegatov tudi meni, da tak amandma ni v nasprotju s stališči, ki jih je sprejela Skupščina ob obravnavi osnutka tega zakona.

Ne strinjamo se tudi z obrazložitvami predlagatelja o sprejetju oziroma zavrnitvi posameznih amandmajev. Če imamo v zakonu opredeljeno najnižjo in naj- višjo pokojninsko osnovo in če smo danes slišali od predlagatelja, da se lahko pokojninska osnova še vedno določa na samoupraven način pri Skupnosti za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, potem menimo, da se prav tako lahko v zakonu opredeli tudi najvišja odbitna postavka. Še vedno se lahko tudi odbitne postavke določajo vsako leto na samoupraven način prek te skupnosti, kar tudi ni v nasprotju s stališči Skupščine zaradi tega, ker je bila takrat osnovna zahteva delegatov v razpravi v Zboru združenega dela, da se stopnje uskladijo z ostalimi republikami. Stopnje pa se niso mogle uskladiti z ostalimi republikami, ker so te stopnje različne. Mislim, torej, da bi se lahko opredelili za najvišjo odbitno postavko in da bi bilo s tem že doseženo to, kar je bilo tudi takrat zahtevano, to se pravi, da v naši republiki le ne bi bile višje odbitne postavke kot v ostalih republikah in da bi bilo s tem pravzaprav doseženo delno usklajevanje med posameznimi republikami. Hvala lepa!

(13)

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovariš Peter Simo- nišek, področje gospodarstva, 4. okoliš, Ljubijana-Šiška.

Peter Simonišek: Tovariš predsednik, tovarišice in tovari- ši delegati! Amandmaji k 24., 102. in 105. členu predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jih posreduje delegacija 4. okoliša Ljubljana Ši- ška, predstavljajo stališča, oblikovana na skupščini po široki javni razpravi.

Predlagane amandmaje so podprli vsi trije zbori Skupščine ter družbenopolitične organizacije, to je Zveza borcev in Zveza sindikatov v občini. Iz uvodne besede podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije tovariša Šinigoja ni dovolj razvidno, zakaj se zavrača amandma k 24. členu predloga zakona, kjer predlagamo, da naj zakon določi odstotek zmanjšanja pokojnine, ki ne sme presegati 1,5 odstotka za posamezno leto.

Stališče Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki smo ga dobili danes je, da naj zakon določi le kriterije in merila, odstotek zmanjšanja pa naj ureja samoupravni sporazum skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Če bo namreč zvezni zakon urejal pogoje oziroma kriterije, kot ugotavlja Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije, zakaj naj potem zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sploh določa kriterije za odstotek zmanj- šanja pokojnine pri predčasni upokojitvi, kot to v svojem stališču navaja Iz- vršni svet Skupščine SR Slovenije. Poraja se občutek, da so nejasnosti plod neusklajenosti organov Skupščine, pri čemer pa lahko zaradi lagodnosti, s katero razlagamo stvari, najhuje prizadenemo tisto skupino ljudi, ki se zaradi bistveno zmanjšane delovne zmožnosti - to so invalidi II. in III. stopnje - odločajo za predčasno upokojitev kot jo predlaga zakon.

Posredoval bi tudi razširjeno obrazložitev amandmaja k 105. členu, kjer 4.

okoliš predlaga, naj se ta člen črta Rešitev, predlagana v 105. členu predloga zakona, že v javni obravnavi zakona ni dobila potrditve, zato vztrajamo, da se 105. člen črta. Menimo, da zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne more odpraviti pomanjkljivosti na področju priznavanja zavarovalne dobe s poveča- njem le-te. Če predlagatelj meni, da je zaradi izjemnih primerov potrebno v sedanjem obdobju ohraniti predlagane rešitve, potem naj se to predvidi v prehodnih in končnih določbah in s tem nakaže, da gre dejansko za odpravo pomanjkljivosti, ne pa za sistemsko rešitev. Vsekakor pa smo mnenja, da je najbolje takoj pristopiti k reviziji del in nalog, v katerih je priznana zavarovalna doba s po- večanjem. Na ta način bo tudi odpravljena nevarnost, da bi se posameznikom zgo- dila krivica. Hvala lepa.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovariš Jože Kovač, področje obrti, "taribor-Rotovž.

Jože Kovač: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Najprej se opravičujemo, da po tej poti skušamo urejati določene zadeve.

Amandma smo sicer dali pravočasno, problem pa je v tem, da možnosti predčasne upokojitve, to se pravi izenačevanje delavcev - obrtnikov z delavci v združe- nem delu, nismo predlagali že ob obravnavi osnutka zakona. To je moje uvodno opravičilo.

V zvezi z do sedaj sprejetimi obrazložitvami in razlagami iz javne razprave bi dopolnil naš amandma s tem, da naj se črta prva alinea 9. člena, to je samo za obrtnike. Želimo tudi obrazložitev, zakaj je bila takšna rešitev vnešena šele v predlog zakona ne pa že v osnutek.

Če že mora biti tako, pa vprašujemo, kakšni so izračuni za takšno rešitev?

Pokojninsko zavarovanje za obrtnike je bilo urejeno od 1965 do 1968 leta po do- ločenih razredih, ki so jih seveda obrtniki sami izbirali, eni nižje, drugi vir., šje, najpogosteje tako, da so mladi dobivali najnižje razrede, starejši, ki so bili tik pred upokojitvijo, pa višje razrede. Verjetno bi se dalo izračunati, kaj to pomeni. Predpostavljamo, da je bilo več tistih, ki so bili v nižjem raz- redu. Zato predlagamo to-le: ker imamo popolnoma enake obveznosti do pokojninskega zavarovanja, kot jih ima združeno delo od 1978 . leta dalje, smo izenačeni v obveznostih, zato zahtevamo, da smo popolnoma izenačeni tudi v pravicah.

Predlagamo, da se v končne določbe uvrsti določilo, da velja za obrtnike pred- časna upokojitev, od leta 1988 dalje. Hvala lepa.

(14)

Predsednik Martin Mlinar; Tovariš Kovač, ali ta modifika- cija pomeni nov amandma?

Jože Kovač: Ne. To ni nov amandma, pač pa pomeni boljše razu- mevanje predlaganega amandmaja.

Predsednik Martin Mlinar: Gre torej za nekoliko spremenjeno vsebino predlaganega amandmaja.

Besedo ima tovariš Stanko Kaube, področje gospodarstva, 39. okoliš, Mari- bor-Rotovž.

Stanko Kaube: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Dodatno bi obrazložil amandma k 105. členu. Mi namreč ne vztrajamo na tem, da bi bili vsi delavci, ki imajo beneficirano delovno dobo od začetka do konca, zajeti s črtanjem tega člena. Izhajali smo iz tega, da se delavci, ki imajo beneficirano delovno dobo, 5 let ali 10 let pred upokojitvijo zaposlijo na delovnih nalogah in opravilih, ki niso beneficirana. S tem prihaja do tega, da bi ti delavci pustili beneficirano dobo in se normalno zaposlili. S tem pa

seveda zožujemo krog delovnih mest za nezaposlene.

Menimo, da naj se vsi tisti, ki imajo pogoje, upokojijo. Manjša je namreč obremenitev sklada invalidsko-pokojninskega zavarovanja kot pa sklada za nezaposlene. Imamo veliko mladine, visoko študiranega kadra, ki niso zaposleni. To nas je vodilo k temu, da naj se 105. člen črta in s tem omogoči zaposlitev mla- dim. V materialni proizvodnji smo sicer dolžni ustvarjati delovne pogoje oziroma delovna mesta. V Sloveniji verjetno še ni takšen problem glede zaposlitve, bo pa to čez leto ali dve. Hvala lepa.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovarišica Maja Pe- trič, socialno-zdravstveno področje, 5. okoliš, Ljubljana Vič-Rudnik.

Maja Petrič: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Ob upoštevanju sklepov, ki so bili sprejeti v zborih ob obravnavi osnutka zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, da čimveč vprašanj s tega področja urejemo po samoupravni poti s sporazumevanjem in dogovarjanjem v Skup- nosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in v združenem delu, soglašamo s predlaganim 24. členom predloga zakona, ki ureja predčasno uveljavi- tev pokojnine.

Vendar pa ob tem opozarjamo na naslednje. Odstotek zmanjšanja pokojnine, tretji odstavek 24. člena predloga zakona, ki bo določen s samoupravnim sploš- nim aktom Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, danes še ni do- končno znan. Mnenja smo, da bi moral biti določen tako, da bo deiansko zagotav- ljal kar največjo enotnost glede višine odbitka v primerjavi z ostalimi republikami in avtonomnima pokrajinama. Ne glede na nekatere specifičnosti v naši republiki na tem področju, bi morala skupnost upoštevati večinsko opredelitev iz javne razprave, da naj bo odstotek zmanjšanja pokojnine zaradi predčasnega odhoda v pokoj čimbolj enoten v vseh republikah in avtonomnih pokrajinah. Nikakor ne smejo biti družbenoekonomske razmere tiste, ki bodo narekovale najvišji odstotek zmanjšanja pokojnine prav v naši republiki.Začetek uporabe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je predviden 1. januarja 1984. Predlagamo, da se do navedenega datuma dejansko razrešijo vsa nedorečena vprašanja in res- nično ustvarijo vsi pogoji, da bo zakon mogoče pričeti izvajati 1. januarja pri- hodnjega leta. V smislu tega predloga bi moral zbor sprejeti tudi sklep. Hvala.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima Marinka Skrinjar, 4.

okoliš, področje obrti, Celje.

Marinka Skrinjar: Tovariš predsednik, tovarišice in tova- riši delegati! Naša skupina delegatov je prav tako predlagala amandma za pred- časno pokojnino obrtnikov, vendar mislim, da je treba še nekaj dodati k razpravi.

(15)

Izhajam iz načela ustave do svobodne izbire poklica in dela. To se pravi, da povzročamo diskriminacijo s sprejemom zakona. Obrtniki to vseskozi čutimo.

Načeloma smo izenačeni z delavci v združenem delu, in to samo v dolžnostih v pravicah pa ne. Mislim, da je zadnji čas, da se enkrat v tej družbi dogovorimo, kaj je obrtnik in kaj je obrt. Uvodoma smo slišali tovariša Klemenčiča, kakšna težka gospodarska situacija je pred nami. Obrtniki smo Jugoslovani, Jugoslavija je naša domovina, ki je tudi mi ne damo. Nismo nekaj podedovanega "kapitalistič- nega"; smo generacija, ki je zrasla v novi Jugoslaviji. To se pravi, da smo pri- pravljeni Jugoslaviji pomagati z vsemi močmi. S takšnim gledanjem na nas obrtnike pa nas bodo dejansko onemogočili. Hvala lepa!

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovarišica Helena Križnik, državni organi, 1. okoliš, Ljubljana Center.

Helena Križnik: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Predlagatelj je k predlogu tega zakona posredoval številne amandmaje, med katerimi pa so le redki vsebinskega značaja. Med njimi gotovo izstopa 105.

člen, h kateremu smo dobili tudi amandmaje iz 4. okoliša in občin Ljubljana Šiška, Titovo Velenje ter Maribor-Rotovž.

Gre za možnost odpovedovanja zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem, o čemer je že ob osnutku tekla obširna razprava, vendar večinoma odklonilna. Zato preseneča, da se je ta člen (prej 119. člen) sploh pojavil v besedilu predloga.

Še bolj pa preseneča amandma predlagatelja, ki ne pomeni ničesar drugega kot zahtevo po prenosu te ureditve na Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vse skupaj pa brez prepričljivih argumentov v obrazložitvah. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj Skupnost pokojninsko-invalidskega zavarovanja lahko na- redi, saj je očitno, da le-ta tudi v sedanji javni razpravi razrešitve tega pro- blema ni pokazala.

Zato menimo, da bi bilo primerno, če bi predstavnik Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja vsaj pojasnil zasnove reševanja tega vprašanja.

Kolikor teh zasnov ni ali niso primerne, je bolje, da sprejmemo amandma delegatov 4. okoliša iz občine Šiška, to je, da se člen v celoti črta.

Kot sledi iz obrazložitve, je namreč benificirana delovna doba družbeni način zmanjševanja zdravju škodljivih in življenju nevarnih posledic. Po tej logiki se človekove psiho-fizične lastnosti pri delu na delih in nalogah z beni- f icirano delovno dobo zmanjšujejo hitreje, kot pri drugih delih in nalogah. Zato benificirana delovna doba ni le pravica, temveč je tudi ukrep družbe v prid posamezniku - delavcu in torej ne more biti to le stvar njegove volje, da se tej dobi odpove. Ljudje ne ostajamo večni mladeniči niti na normalnih delih in nalogah, kaj šele na tistih, kjer smo izpostavljeni zdravju škodljivim in živ- ljenju nevarnim vplivom, pa čeprav sami zase mislimo drugače.

Dopustitev odpovedovanja benificirani delovni dobi bi zato pomenilo tudi nehuman akt, in kot je razvidno iz obrazložitve, pogojen predvsem s pridobitnimi interesi Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Menimo, da mora naša družba ostati humana družba tudi v sedanjih razmerah, ko sicer vsak dinar pride še kako prav.

Četudi bi z nadaljevanjem dela teh ljudi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja nekaj pridobila, je vendarle potrebno računati tudi z ver- jetnostjo večje obolevnosti teh ljudi in s tem povečanimi družbenimi stroški na drugi strani pri zdravstvenem zavarovanju.

In končno, v obrazložitvi se navaja revizija del in nalog,-kjer se delovna doba šteje s povečanjem, ki naj bi odpravila morebitna neskladja na tem področju.

Ta revizija je nedvomno potrebna, vendar ne bo mogla biti opravljena drugače kot z vidika današnjih razmer, zato ne bo mogla izničiti zdravju škodljivih in življenju nevarnih posledic v preteklosti, ki so rezultat takratnih razmer in takratne tehnologije. Torej tudi ne bo mogla spremeniti psihofizičnega stanja tistih, katerim je že danes v družbenem interesu potrebno zagotoviti zaslužen odhod v pokoj, čeprav bi sami morda še želeli delati.

(16)

Zato je verjetnost, da naredimo napako v tem smislu, da upokojimo nekoga, ki bi utegnil biti še relativno zdrav, mnogo manjša, če sprejmemo amandma, kot pa da sprejmemo besedilo 105. člena, skupaj z amandmajem predlagatelja, ki je predvsem namenjen razreševanju finančnega položaja Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, družbena skrb za človeka pa je pri tem podrejena.

Hvala!

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima Jože Skornšek, 32.

okoliš, Velenje.

Jože Skornšek: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! K amandmaju k 51. členu bi želel dodati še naslednje.

Spričo velikega pomanjkanja obratnih sredstev v gospodarstvu le-to ni spo- sobno kreditirati Skupnosti pokojninskega - invalidskega zavarovanja tudi za tako kratko obdobje, kot je trimesečje. V delovni organizaciji rudnika Lignita

— Titovo Velenje bi znašal mesečni dolg sredstev za to skupnost 80 starih mili jonov, v treh mesecih pa bi to znašalo dve stari milijardi.

Predsednik Martin Mlinar: Želi še kdo razpravljati? (Nihče.!

Preden zaključim razpravo, bi rekel tole. Iz stališč Izvršnega sveta in uvodne besede izhaja, da predlagani amandmaji niso sprejemljivi, in sicer ne- kateri zato, ker niso v skladu s sklepi, sprejetimi ob obravnavi osnutka zakona, iz pravnih razlogov in zaradi neusklajenosti z zveznim zakonom. Enakega mnenja so tudi Zakonodajno-pravna komisija in nekatera delovna telesa, ki so se opre- deljevala do posameznih amandmajev. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da je amandma k 105. členu v nasprotju s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na današnji seji.

Glede na vse navedeno predlagam, da se pred glasovanjem predlagatelji amandmajev izrečejo o tem, ali vztrajajo pri svojih amandmajih. Iz razprave delegata Kovača sem razumel, da vztraja pri svojem amandmaju. Glede na nekoliko spreme- njen predlog pa se bo o tem morala izreči skupina delegatov.

Delegat iz Velenja je dodatno obrazložil amandma k 51. členu. Ta amandma je smiselno upoštevan v amandmaju Izvršnega sveta. Iz razprave pa je razumeti, da delegat vztraja pri amandmajih k 36., 46.,51., 79., 105., 108., 119. in 122.

členu. Sem pravilno razumel? (Ne.) Potem pa prosim, da obrazložite svoj odnos do amandmajev, ki ste jih pismeno vložili. Gre za 36., 46., 51., 79., 105., 108., 119. in 122. člen. Ali pri teh amandmajih vztrajate, ali odstopate od katerega od teh amandmajev? Prosim, da se o tem izrečete.

Jože Skornšek: Glede na obrazložitve, ki smo jih do sedaj dobili, ne vztrajam pri vseh amandmajih.

Predsednik Martin Mlinar: Prosim, da se delegati iz Vele- naj posvetujete in nato obvestite zbor o svoji odločitvi.

Iz razprave delegata iz občine Ljubljana Šiška, gospodarsko področje je razumeti, da vztraja pri amandmajih k 24., 102. in 105. členu.

Ker smo v postopek vzeli tudi amandmaje skupin delegatov iz občin Maribor- Tabor in Maribor-Rotovž, prosim delegate, da se izjavijo o tem, ali glede na opredelitev predlagatelja do teh amandmajev vztrajajo oziroma ali jih umikajo?

Besedo ima Stanko Kaube, delegat iz občine Maribor-Rotovž.

Stanko Kaube: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati ! Vztrajamo samo pri tem, da se 105. člen črta. Glede drugega amandmaja se strinjamo z obrazložitvijo predlagatelja in umikamo amandma k 23. členu.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima Vlado Borovinšek,de-

(17)

legat iz občine Maribor-Tabor.

Vlado Borovinšek: Vztrajamo pri črtanju 105. člena, umikamo pa amandmaja k 23. in 62. členu.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima Jože Skornšek, obči- na Velenje.

Jože Skornšek: Odstopamo od vseh amandmajev, razen amandmaja k 51. členu. Vztrajamo, da se beseda "trimesečje" nadomesti z besedo "meseč-

„ _ II no •

Predsednik Martin Mlinar: To pomeni, da odstopate od amandmajev k 36., 46., 79., 105., 108., 119. in 122. členu. Vztrajate pa pri amandmaju k 51. členu.

Preden sklenem razpravo, sprašujem predstavnika Izvršnega sveta, ali želi morda podati še dodatno obrazložitev? Tudi predstavnika Skupnosti pokojninsko- invalidskega zavarovanja sprašujem, ali želi k razpravi tovarišice s področja državnih organov podati obrazložitev?

Besedo ima tovarišica Maja Godler, republiška svetovalka v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije.

Maja Godler: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Pri amandmaju k 51. členu gre po mojem mnenju za nesporazum. Predlog, ki ga predlaga predlagatelj, če z organizacijo ni drugače dogovorjeno, je sprejemljiv za vse organizacije združenega dela. Amandma, ki ga predlagajo delegati iz Velenja, pa je dejansko posledica veljavne prakse. Za marsikatero organizacijo združenega dela je bolj ugodno, da se ta povračila tudi zaradi administrativnega dela opravijo trimesečno. Zato je bilo tako zapisano tudi v predlogu zakona. Je pa že doslej bilo z rudniki posebej dogovorjeno, da so se povračila opravila enomesečno. Dosegli smo soglasje, da bi bilo širše, sprejemljivejše in ugodnej- še tudi za vse ostale, da določimo tako, da ne bi zavezali vseh na enomesečno povračilo, ampak da ostane trimesečno, če z organizacijo združenega dela ni dru- gače dogovorjeno. To daje možnost tako enomesečnega kot trimesečnega oziroma tak- šnega postopka, ki je za organizacijo združenega dela najbolj sprejemljiv. Menim, da je to ugodnejše in ustreznejše za vse ostale panoge ne samo za rudarstvo. Zato je tudi v stališčih Izvršnega sveta zapisano, da je amandma iz Velenja smiselno zajet v dopolnitvi, ki jo je Izvršni svet predlagal k predlogu zakona.

Glede amandmajev k 24. členu, naj se določi najvišji limit pri predčasni pokojnini z zakonom v višini 1,5 odstotka, je potrebno povedati, da je predlagatelj dosledno sledil sklepom, ki so bili sprejeti v Skupščini, in sicer, da Skup- ščina podpira uvedbo predčasne pokojnine s tem, da se zmanjšanje pokojnine zaradi predčasnega odhoda v pokoj konkretno opredeli s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti, ob upoštevanju družbenoekonomskih razmer v daljšem planskem obdobju in restriktivnega in diferenciranega pristopa glede na dopolnjeno starost in pokojninsko dobo. Pri tem si je treba prizadevati za čimvečje poenotenje na območju celotne Jugoslavije.

Iz tega izhaja, da naj bi ta odstotek določila skupnost, pri čemer vemo, v kakšnih gospodarskih težavah se trenutno nahajamo. Vemo tudi, da samo Slovenija doslej do leta 1972 tega instituta v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni imela. Uvaja ga tako rekoč ponovno po letu 1972 (prej je bil na podlagi zveznega zakona). Bilo je veliko razmišljanj, koliko zahtevkov bo v prvem trenutku. Zato je ob upoštevanju vsega tega treba prepustiti samoupravni skupnosti določanje tega odstotka in to zlasti v skladu z družbenoekonomskimi razme- rami in kriteriji, ki jih je zakon že določil poleg pogojev, ki jih določa zvezni zakon, ki predvideva, da lahko nekdo pridobi pravico, ženska pri 50-ih letih starosti in 30 letih pokojninske dobe, moški pa pri 55-ih in 35-ih letih. To so splošni pogoji, da naj se tak odstotek zmanjšanja določi restriktivno glede na starost in pokojninsko dobo. To pomeni, da naj bi pri isti starosti bilo zmanj- šanje manjše, če je višja pokojninska doba.

V obrazložitvi je natančno obrazloženo, kako naj bi ta sistem tekel. Te kriterije je predlagatelj upošteval. Zato meni, da je amandma v nasprotju z naravo

(18)

sklepa, ki je bil sprejet ob osnutku zakona, da naj skupnost določi odstotek zmanjševanja pokojnine za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj.

V zvezi z amandmajem k 24. členu je treba pojasniti, da dejansko v osnutku zakona prvotno ni bilo predvideno, da bi se od pravice do pokojnine izključile tiste kategorije zavarovancev, ki opravljajo samostojne dejavnosti. Vendar je treba upoštevati, da je zvezni zakon nastajal sedem let. Tudi mi smo aktivno sodelovali pri pripravi zveznega zakona. Republiški zakon pa nastaja nekaj več kot dve leti. V tem času so se spremenile ekonomske razmere. Sprejeto je bilo po- litično stališče, da ne moremo širiti že uveljavljenih pravic in ne uvajati novih.

Glede na to je prav pri tem institutu, kjer so bili veliki pomisleki, ali ga v Sloveniji sploh uvedemo, prišlo do t(?ga, da so izključeni tisti, ki opravljajo samostojne dejavnosti. Podlaga pa je v ustavi in v zakonu o združenem delu, kjer je predvideno, da imajo te osebe le v načelu enak družbenoekonomski polo- žaj in v osnovi enake pravice kot delavci v združenem delu. Enak družbenoeko- nomski položaj pa lahko dosežejo z našo družbeno usmeritvijo, to je z združeva- njem dela in sredstev v zadruge in tako dalje. Na podlagi tega, da so bili doslej zavarovani na podlagi zavarovalnih osnov, pa so imeli tudi možnost izbire zavarovalne osnove. Njihove pokojnine pa so dejansko zelo nizke.

Danes je bil govor samo o obrtnikih. V tej določbi pa gre tudi za vse ostale samostojne dejavnosti, od inovatorjev, duhovnikov, redovnic in drugih pokli- cev. Ti ljudje so bili zavarovani od zavarovalnih osnov, izbirali so nizke zavarovalne osnove, zato so njihove pokojnine praviloma nizke. V sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja imamo socialne korektive, varstveni dodatek in odmero pokojnine od najnižje pokojninske osnove. To se pravi, da pokojnina sploh ne more biti odmerjena od osnove, ki je nižja od 65 odstotkov povprečnega nominalnega osebnega dohodka delavca. Takšen sistem se uvaja in v tem primeru bi šlo za preveliko solidarnost. V sedanji gospodarski situaciji bi bila to za delavce v združenem delu dodatna obremenitev. Ne smemo namreč pozabiti, da sredstva za mesečna izplačila pokojnin ustvarjajo in zagotavljajo delavci v združenem delu v sedanjih pogojih gospodarjenja.

To je bil tudi razlog, da v času, ko je zakon nastajal in ob upoštevanju stališča, naj se ne širi pravic, ni sprejet noben predlog, ki je bil dan v smeri širjenja pravic, niti glede vštevanja vajeniške dobe v pokojninsko dobo, vo- jaškega roka, študijskih let in podobno. To so bili razlogi, da je šele predlog zakona te kategorije izključil iz pravice do predčasne pokojnine.

Kar zadeva 105. člen, predlagatelj dejansko ohranja to določbo v predlogu zakona. Ohranja jo s tem, da je izpolnil vse zahteve, ki so bile dane ob obravnavi osnutka zakona. Določil je obveznost skupnosti, da se opravi revizija vseh del in nalog, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Črtano je dolo- čilo 27. člena, kar pomeni, da tudi kolikor ti ljudje z beneficirano dobo delajo naprej, ne pridobijo nobenih dodatnih pravic po izpolnitvi polne pokojninske dobe (1 odstotnega povečanja tako kot doslej). Prikazana so vsa dela in naloqe, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Pri tem je ugotovljeno, da nezaposlenih na teh področjih ni, zato je ta določba ohranjena. Nesmiselno in ne- smotrno bi bilo, da bi silili relativno mlade in sposobne ljudi v pokoj in jim ne bi zagotovili pravice tako kot vsem ostalim delavcem, da delajo 40 let dejanske dobe. Dopolnjena pa je ta določba s tem, da naj bo to v skladu s samoupravnim splošnim aktom skupnosti. Skupnost pa bo v svojem aktu lahko določila pogoje

za realizacijo te določbe, med njimi tudi zdravstvene pogoje oziroma zdravstveni pregled. Pri tem gre za čisti institut sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Beneficiranje del in nalog sodi v pristojnost skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, torej tudi nadaljevanje dela v primerih, če posledice, zaradi katerih je bilo to delo beneficirano, niso nastopile. Torej ni nobenih razlogov, in ne gre za nek privilegij, niti za neko skrito kategorijo oseb.

Podrobna informacija o vsem tem vam je bila posebej posredovana. Zato predlagatelj meni, da je treba vsem ljudem zagotoviti pravico do 40 let dela po dejanski pokojninski dobi. Hvala lepa.

Predsednik Martin Mlinar: Želi predstavnik Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja besedo? (Da.)

(19)

Besedo ima tovariš Rudi Bregar, predsednik Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije.

Rudi Bregar: Na zastavljeno vprašanje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja o tem, ali je v pripravi osnutek načrta, kako bi se naj to dopolnilo, ki ga predlaga Izvršni svet k 105. členu, izvajalo, moram povedati, da skupnost še ni pripravila programa operacionalizacije te določbe.

Osnutek statuta, ki je v javni razpravi, in tudi ostali samoupravni splošni akti bodo konkretizirali tiste naloge, ki jih nalaga zakon. Pri tem poudarjam, da smo na skupščini Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja pred tednom dni predlagali nekoliko drugačen amandma k 105. členu, za katerega pa menim, da bi ga lahko realizirali tudi v smislu amandmaja Izvršnega sveta, ki govori, da se bodo pogoji določali glede odrekanja beneficirani dobi v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Hvala.

Predsednik Martin Mlinar: Želi še kdo razrpavljati? (Ne.) Glede na podrobno obrazložitev predstavnice predlagatelja prosim delegate iz Velenja in Trbovelj, da se ponovno izrečejo glede amandmaja k 51. členu. Se strinjate z dodatno obrazložitvijo, da sta amandmaja smiselno zajeta v amandmaju Izvršnega sveta k temu členu? (Delegati iz Velenja in Trbovelj izjavijo, da se strinjajo.)

To pomeni, da oba predlagatelja amandmajev k 51. členu amandmaje umikata.

Ker ne želi nihče več razpravljati, prekinjam to točko dnevnega reda in prosim skupino delegatov, da se sestane. Delu te skupine delegatov naj se pri- družijo predstavniki Izvršnega sveta in predstavnik skupnosti, po želji pa tudi predlagatelji posameznih amandmajev.

Prehajamo na 3. točko dnevnega reda, to je na po- ročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o uresničevanju politike družbe- noekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 19 83.

Poročilo je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Izvršni svet Skup- ščine SR Slovenije. Objavljeno je bilo v prilogi VI. Poročevalca.

Hkrati s poročilom obravnavamo tudi analizo uresničevanja usmeritev družbe- nega plana SR Slovenije 1981-1985 v letih 1981-1983 s težiščem na letu 1983, po- ročilo o realizaciji politike cen v SR Sloveniji v prvih petih mesecih 1983 in poročilo o uresničevanju odloka o odstopu dela posebnega republiškega davka od prometa proizvodov občinam v letu 1983, kar je bilo tudi objavljeno v prilogi VI.

Poročevalca.

Stališča Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slo- venije o uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije v letu 1983 so bila objavljena v Delu z dne 13.7.1983, zato jih nismo posebej razmnože- vali .

Danes ste prejeli poročilo skupine delegatov za spremljanje uresničevanja srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije, v katerem je tudi osnutek ugotovitev, stališč in sklepov.

Predlagam, da imenujemo skupino delegatov, ki naj spremlja razpravo in predlaga morebitne spremembe in dopolnitve predlaganih ugotovitev, stališč in sklepov.

V skupino delegatov predlagam tovariša Andreja Boldireva, poročevalca Odbo- ra za družbenoekonomski razvoj, tovariša Davorina Marušiča, gospodarsko področje, 23. okoliš, Postojna in tovariša Franca Vičarja, gospodarsko področje, 16. okoliš, Jesenice.

Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče, potem za- ključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.

(20)

Kdor je za predlog te skupine, naj prosim glasuje! (124 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)

Ugotavljam, da je predlagana skupina imenovana z večino glasov.

Uvodno besedo podpredsednika Izvršnega sveta smo poslušali na skupnem zasedanju. Želijo morda poročevalci delovnih teles besedo? (Ne želijo.)

Pričenjam razpravo.

Besedo ima tovarišica Dora Rihar, področje gospodarstva, 12. okoliš, Kranj.

Dora Rihar: Tovariš»predsednik, tovarišice in tovariši delegat" ! Naša skupina delegatov za Zbor združenega dela iz Kranja je obravnavala poročilo in sprejela te-le pripombe.

V poročilu o uresničevanju družbenoekonomskega razvoja Slovenije v letu 1983 so razmere ocenjene dokaj realno. Predvsem to velja za področje ekonomskih odnosov s tujino. Zato je to poročilo ustreznejše kot poročilo o uresničevanju družbenega plana Jugoslavije. Kljub temu, da je v poročilu ustrezno ocenjen^gospodarski položaj po preteku petih mesecev in da je v njem poudarjeno uresniceva nje osnovnih resolucijskih nalog, imamo pripombo k temu, kako so v poročilu obravnavana naslednja področja.

1. Kljub ugotovitvam iz analize in poročila o tem, da se naše gospodarstvo dobro, čeprav težko prilagaja izredno zaostrenim in nestabilnim pogojem gospodarjenja, je v poročilu med ukrepi in smernicami za delovanje do konca leta pred vsem poudarjeno iskanje dodatnih rezerv oziroma dodatno prilagajanje težkim ^^az~ meram. To trditev dobro ponazarja: "Probleme nelikvidnosti bomo morali razreše- vati z učinkovitejšim gospodarjenjem s sredstvi v vseh fazah družbene reproduk- cije." Gospodarstvo je že nekaj let v takem položaju, da je moralo izkoristiti že večino svojih rezerv, zato perečih gospodarskih težav ne moremo več reševati s siromašenjem in oženjem združenega dela. V zvezni resoluciji smo zapisali, da je nastali gospodarski položaj v veliki meri posledica nezadovoljivega razvoja samoupravnih odnosov in neuveljavijanja ekonomskih zakonitosti v naši družbi.

Ker z neuresničevanjem teh osnovnih resolucijskih določil in sprejemanjem vedno novih in novih administrativnih ukrepov združeno delo potiskamo iz pozicije ak- tivnega udeleženca oblikovanja ekonomske politike v pozicijo pasivnega izvrše- valca, bi si morali v republiki kot osnovno nalogo do konca leta zadati priza- devanja vseh, tudi republiških organov za oživitev zdravih gospodarskih razmer.

2. V zvezi z uresničevanjem resolucijskih nalog na področju kmetijstva je v poročilu izredno ugodno ocenjeno predvsem poljedelstvo. Menimo, da problemi v živinorejski proizvodnji in pri preskrbi z mesom niso prikazani dovolj realno.

Kljub temu, da kmetijstvo že nekaj let opredeljujemo kot eno od prioritetnih gospodarskih dejavnosti in za njegov razvoj namenjamo precejšnja sredstva tako v občinah kot tudi v republiki (za kmetijstvo se zbirajo sredstva iz osebnih dohodkov, sklada skupne porabe, oblikovani so bili samoupravni skladi za interven cije v kmetijstvu in proizvodnji hrane, leta 1982 pa je bil uveden poseben repub- liški davek za pospeševanje kmetijstva, vsi presežki proračunov občin se uporab- ljajo za pospeševanje intervencije v kmetijstvu), so uspehi na tem področju precej manjši od naporov. V analizi je poudarjeno, da na razvoj govedoreje vpli- vajo predvsem prepočasne spremembe v socialno—ekonomski strukturi vasi. Rešitev za povečanje te proizvodnje in oskrbe zato ne moremo iskati samo v večjih vlaga- njih v živinorejo, uskladitvi potreb po klavno-predelovalnih zmogljivostih, usklajevanju cen reprodukcijskih materialov s končnimi cenami kmetijskih proizvodov, kot je nakazano v poročilu, ampak predvsem v ekonomskih in drugih ukrepih, ki bodo proizvajalce prisilili v gospodarno in učinkovito kmetovanje.

Slaba preskrba s kmetijskimi proizvodi je res velik problem, ki ga ne bi smeli posploševati in podcenjevati, saj s temi proizvodi zadovoljujemo osnovne življenj- ske potrebe delovnih ljudi in občanov.

3. Menimo, da v poročilu ni nakazana zadovoljiva rešitev za preprečevanje upadanja osebnih dohodkov pod raven, določeno z resolucijo. Osebni dohodki in osebna poraba upadata že od leta 1980, zato menimo, da je treba to perečo pro- blematiko reševati drugače, kot je določeno v poročilu. To velja še posebej, če upoštevamo tudi dejstvo, da so osebni dohodki v delitvi dohodka edina postavka, ki ima vsa ta leta skromno rast. Vfičina ostalih postavk o delitvi dohodka ima tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta in glede na enako obdobje lani precej

(21)

višjo rast kot osebni dohodki. Problem upadanja osebnih dohodkov bi morali reše- vati predvsem z boljšo proizvodnjo, katere pogoj pa je zagotovitev boljših in stabilnejših pogojev gospodarjenja. Pri delitvi dohodka pa bi si morali prizadevati za ustreznejša razmerja med posameznimi oblikami porabe. Prisiljene rešitve, ki jih zaradi težavnosti problematike ponuja poročilo - hitrejša rast osebnih dohodkov na račun zmanjševanja sredstev skupne porabe v organizacijah združenega dela na račun stanovanjskih sredstev, zmanjševanje nekaterih obveznosti gospodarstva, bančni in SDK stroški, takse, članarine, obveznosti za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito - niso izhod iz zapletenega položaja, saj le dobro gospodarjenje, stabilna ekonomska politika in skladna delitev dohodka zagotavlja trajnejše razreševanje nastalih problemov v naši družbi. Hvala lepa!

Podpredsednica Terezija Štefančič: Delegate obveščam, da je medtem oddal pooblastilo še delegat Jože Štritof, gospodarsko področje, 30.

okoliš, Celje.

Besedo ima tovar.,š Bogdan Fon, gospodarsko področje, 22. okoliš, Sežana.

Bogdan Frn: Tovarišica podpredsednica, tovarišice in tovariši delegati! Delegacija za gospodarsko področje, 22. okoliš iz Sežane je obravnavala poročilo Izvršnega sveta o uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja Slovenije v letu 1983.

Ob tem delegati nezadovoljni ugotavljamo, da analiza, ki jo obravnavamo lo- čeno od paketa ukrepov, prav gotovo ne pomeni za gospodarstvo kvalitetnih kazal- cev in pogojev za gospodarjenje. V tem trenutku je prav gotovo v senci paketa Zveznega izvršnega sveta, ki bo gospodarstvo postavil v nove neznane pogoje gospodarjenja, s tem, da bomo delegati spet odločali v stilu slabih poslancev, ko smo se že nekajkrat trdno dogovorili, da tako ne bomo več odločali. Kljub temu pa se tak način dela nadaljuje. Spet se lahko le vprašamo, do kdaj? Moramo razumeti, da kolikor o zadevah ne bomo na jasnem pred snrejemanjem v Skupščini, potem je bolje, da take zadeve sprejemajo predlagatelji sami, s tem da nosijo za svoje odločitve polno odgovornost.

K majski analizi pa dodajamo to-le. V Sloveniji so naložbe kot oomemben de- javnik razvoja že tretje leto pod pritiskom tako da do treh letih pretiranega zaostajanja ugotavljamo, da gospodarstvo že zajeda lastno substanco. Taka situacija tudi v sedanjem trenutku ne pomeni upanja za rešitev, saj je splošno znano, da so pretehtane in dobro zamišljene naložbe prav v kriznih situacijah pogonski motor boljšemu gospodarjenju. Ob zaostreni osebni odgovornosti moramo omogočiti gospodarstvu vsaj najnujnejši razvoj, ki bo preprečil še hujše stanje, ki se nam obeta. Čeprav se zavedamo, da je to težka naloga, moramo razumeti, da je nujna.

Omenil bi še poglavje, ki ugotavlja, da je kmetijska proizvodnja uspešna. Res je, da kmetijstvo z lastno iznajdljivostjo ob široki družbeni podpori dosega lepe rezultate. Ta ugotovitev nas ne sme zavesti, ker se bo sicer ponovila situacija iz bližnje preteklosti, ko smo kmetijstvo popolnoma zanemarili. K tej oceni velja dodati, da je kmetijska proizvodnja kljub vsemu še vedno stihijska, neplanirana in polna nedorečenih elementov, ko na primer obrestne mere v kmetijstvu spremi- njamo tudi za kredite, ki smo jih najeli pred leti, kar je seveda izjema v naši kreditni politiki.

Kljub vsemu pa mora biti naš osnovni cilj napredovanje s tem, da bomo bolj elastični, da bomo znali uskladiti možnosti s potrebami. V nobenem trenutku pa si ne dovoljujmo reševanja te težke gospodarske situacije mimo delavcev, na čigar ramenih leži breme stabilizacije.

Podpredsednica Terezija Štefančič: Besedo ima tovariš Janko Blas, področje gospodarstva, 27. okoliš, Krško.

J.anko Blas: Tovarišica podpredsednica, tovarišice in tovariši delegati ! Skupina delegatov gospodarskega področja 27. okoliš, Posavje, s sedežem v Krškem je na seji delegacije obravnavala poročilo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja v letu 1983 z analizo uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije 1981-1985 v letih 1981 in 1983 s težiščem na letu 1983 ter poročilo o realizaciji politike cen v SR Slo- veniji v prvih petih mesecih leta 1983 in zavzela naslednje stališče.

(22)

Poročilo o uresničevanju politike družbenoekonomskega razvoja naše republike in analiza uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije dajeta kva- liteten in analitski pregled, saj dokaj konkretno ugotavljata odmike, vzroke in posledice pri uresničevanju začrtanih ciljev razvoja. Čeprav so podatki za leto 1983 zbrani le za prve tri mesece in le delno za prvih pet, bi morala biti to solidna osnova za nadaljnjo usmeritev. Hkrati pa ugotavljamo, da zaradi časovne- ga zamika gradivo ne vsebuje nekaterih bistvenih elementov, ki so odločujočega pomena tudi za razvoj republike Slovenije. Razlog za to je v tem, da je gradivo nastajalo v bistvu pred dvema mesecema in je tako zaradi sprememb, ki so bile izvedene v tem času, predvsem v vrsti novih zakonov in predpisov, zelo neaktu- alno.

Omenimo naj samo področje sprejetih zakonov s področja deviznega poslovanja.

Delegati zborov Skupščine SR Slovenije smo v mesecu juniju sicer obravnavali pa- ket ukrepov za zagotavljanje tekočega odplačevanja deviznih obveznosti, posebno z vidika novonajetih mednarodnih kreditov. Zaradi znanih razlogov je ta razprava potekala po hitrem postopku in imela več ali manj informativni značaj. Menimo, da sedaj ni razlogov, da ti ukrepi ne bi bili vgrajeni kot sestavni del analize in bi le-ta skupaj z znanimi elementi odgovorila na vprašanje, pod kakšnimi pogoji in kako bomo uresničevali letošnjo resolucijo in na katerih področjih je ne bo mogoče uresničiti ter kakšne bodo zaradi tega posledice.

Očitno je, da se bodo pogoji gospodarjenja v drugi polovici leta spremenili in zaostrili. Naloga današnjega zasedanja Skupščine bi morala biti v tem, da se o tem natančneje dogovorimo. V takih pogojih je razumljivo, da so napovedi in pogoji za leto 19 84 še toliko bolj nejasni in negotovi, kar sicer gradivo na 17.

strani ugotavlja.

Konkretne pripombe k poročilu pa so naslednje.

Ekonomski odnosi s tujino. Ker niso upoštevani najnovejši ukrepi in učinki novih posojil, bi bilo to področje nujno posebej analizirati. Predlagamo, da bi potekala razprava o tem v mesecu septembru. Do takrat bi morali utrditi pogoje poslovanja organizacij združenega dela, ki bodo veljali ne samo do konca leta 19 83, ampak bi morali dati tudi jasne okvire za leto 19 84. Pri tem so posebno pomembni ekonomski pogoji, pod katerimi bodo organizacije združenega dela uresni- čevale konvertibilni izvoz. Podatek o rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje kaže relativno dobro sliko. Ker je ta podatek vitalnega pomena tako za družbenopolitične skupnosti kot tudi za same organizacije združenega dela, bi morali posvetiti posebno skrb zbiranju teh podatkov in vrednotenju novih vrst proizvodov, ker opažamo velika odstopanja, ki izkrivljajo realno sliko fizične rasti proizvodnje.

Na področju proizvodnje hrane ugotavlja analiza, da so dosežki dokaj ugodni.

Nakazuje 3 do 3,5 odstotno rast kmetijske proizvodnje, poudarja nujnost po večji pridelavi hrane, kar vse naj bi dala dobro obdelana kmetijska zemljišča. Navaja tudi, da je že 3/4 občin v SR Sloveniji izdelalo oziroma uskladilo zahtevano kategorizacijo zemljišč. S tem so podane tudi osnove za izdelavo agrokarte v občinah, ki naj bi za vsako parcelo natančno opredelila posamezne vrste kmetijske proizvodnje. Še vedno pa ni enotnih navodil za izdelavo agrokarte v občinah, na osnovi katerih bi resnično lahko zastavili tako kmetijsko proizvodnjo, ki bo dajala maksimalne pridelke glede na naravne in druge pogoje. S tem bi presegli tudi nerealno planiranje po delno vnaprej določenih kriterijih (na primer, razrez za setev pšenice) in postavili načrtovanje kmetijske proizvodnje in setev na re- alnejšo osnovo. Zato ni sprejemljivo, da bi po urejenih kategorizacijah še naprej čakali na navodila za dokument, ki pomeni osnovo za operativno izvajanje nalog na področju kmetijstva.

V poročilu pogrešamo, kakšne bodo obveznosti, aktivnosti, ukrepi in pogoji za jesensko setev, ki je pred vrati.

Glede cen ugotavljamo, da je to področje, kjer v resoluciji najbolj odstopamo od začrtanih ciljev.in da dejanske cene na trgu odstopajo od statistično ugotovljenih, kar povzroča nered in težave. Zato bi se morali trdneje dogovoriti, kako bomo razdelili breme v okviru osebne, skupne, splošne ter ostalih vrst porabe. Tudi na teh področjih se pripravljajo novi paketi ukrepov na zvezni ravni, ki bodo s svojo linearnostjo lahko posegli v opredelitve tudi v naši republiki.

(23)

Ob ugotovitvi, da so se v letih 1980-1982 realni osebni dohodki najbolj zmanjšali v SR Sloveniji, nikakor ne bi smeli pristati, da pride do še večjega padca realnih osebnih dohodkov, kot je bilo to predvideno v resoluciji za leto 1983, to je 7 - 8 odstotkov. Obstajajo tolikšne rezerve v smeri boljšega in učinkovitejšega pridobivanja dohodka, da bi bilo neodgovorno pristajati na dru- gačne rešitve.

Na področju skupne in splošne porabe ne bi smeli ponoviti prakse iz letoš- njega leta, ko je zakon o začasni prepovedi o razpolaganju z delom družbenih

sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbe- nih dejavnosti za porabo v letu 1983 povzročil na eni strani ugotovitev fiktivnih presežkov pri skupni in splošni porabi, na drugi strani pa znatne primanjkljaje sredstev, ki so z blokiranjem sredstev na računih SDK povzročili resne motnje na tako občutljivem področju, kot je zagotavljanje socialne varnosti (otroški dodatki, nadomestila z? boleznine in nezaposlenost, izplačila osebnih dohodkov itd.) .

Nesprejemljivo je tudi, da predolgo ohranjamo v veljavi nekatere dogovore, sporazume in zakone, k: dajejo določene pravice, to je predvsem na področju splošne in skupne porate, za katere pa spremenjeni materialni okviri ne zagotavljajo pokritja. Pri tem poudarjamo nujnost, da če bodo delegati SR Slovenije v Skupščini SFRJ glasovali za zakone, ki dodatno omejujejo skupno in splošno porabo, moramo hkrati začeti z aktivnostmi, da se dogovorimo, kako bomo uskladili samoupravne sporazume, družbene dogovore in zakone, ki dajejo pravice z realnimi možnostmi za njihovo pokritje.

Gradivo na 8. strani navaja tudi dodatne obveznosti SR Slovenije do zveznega proračuna, sklada za manj razvite, do solidarnosti, ki rušijo bilančno ravnotežje in povzročajo dodatno večanje inflacije, ker niso bili pravočasno znani, da bi bili usklajeni v letni resoluciji. Zato menimo, da se je potrebno v prihodnje z resolucijo točno dogovoriti o obveznostih, ki se med letom ne bi smele povečati.

O krepitvi akumulacijske sposobnosti gospodarstev smo govorili oziroma raz- pravljamo že dolgo časa, vendar smo kljub temu z najnovejšimi ukrepi našo material- no proizvodnjo dodatno obremenili. Zato podpiramo usmeritve, dane na 9., 19. in 23.

strani, ki govorijo o zmanjšanju nekaterih obveznosti gospodarstva s predlogom, da se proučijo možnosti za zmanjšanje tudi drugih obveznosti, ker predlagane v tem gradivu predstavljajo le manjši delež v obremenitvi in da se ti predlogi naj'- • kasneje do jeseni natančno dodelajo. Pri tem ne sme izostati niti eno področje, tudi stanovanjska gradnja, splošni ljudski odpor, itd., kjer so rezerve.

Področje urejanja prostora in varstva okolja v gradivu na strani 32 ne ome- nja odpadkov Nuklearne elektrarne Krško. Ocenjujemo, da se prepočasi rešuje pro- blematika odlaganja posebnih odpadkov Nuklearne elektrarne Krško, na kar so posebej opozorili zbori Skupščine občine Krško ob obravnavi poročila Nuklearne elektrarne Krško. Zato morajo vsi organi v republiki in na ravni federacije storiti vse, da se najde ustrezna rešitev do leta 1985.

Naša stališča in predlogi za nadaljnje aktivnosti, ki so potrebne za učinko- vito ukrepanje tudi na osnovi tega poročila in analize, so, da bi morali takoj v jeseni v Skupščini SR Slovenije obravnavati konkretizacijo nalog na vseh ravneh, kot operativni načrt za izvajanje dogovorjenega, z navedbo imen nosilcev. Nepo- grešljive za gospodarstvo so tudi napovedi o pogojih gospodarjenja do konca leta, še bolj pa pogoji za načrtovanje razvoja v letih 1984 in v naslednjih letih.

Razvoj gospodarstva posledično vpliva tudi na pridobitev delovnih mest za zaposlovanje delavcev, za to pa je potrebna ustrezna mreža šol usmerjenega izobra- ževanja in ostale oblike izobraževanja. Zato posebej poudarjamo nujnost, da bo moralo gospodarstvo zvedeti za pogoje poslovanja za leto 19 84 vsaj v začetku jeseni in da bomo morali preseči sedanje tekoče spreminjanje teh pogojev ter omo- gočiti gospodarstvu, da si ob trdnejše začrtanih splošnih pogojih pripravi real- ne plane in prevzame odgovornost za njihovo izvršitev. Hvala lepa.

Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovarišica Tatjana Ko- sovel, predsednica skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije.