skupščina socialistične republike Slovenije
sejni
zapiski
seje
14. decembra 1983 27. decembra 1983 25. januarja 1984
14
ljubi jana 1984
republike Slovenije
sejni
zapiski
seje:
14.12.1983 27.12.1983 25.1.1984
ljubljana 1984
Skupščina SR Slovenlle DOKUMtM1ACUA
^I^
25. SEJA
(14, DECEMBRA 1983)
Predsedoval: Martin Mlinar , predsednik Zbora združenega dela Začetek seje ob 9. uri.
Predsednik Martin Mlinar: Tovarišice in tovariši delegati!
Pričenjam 25. sejo Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, ki sem jo skli- cal na podlagi 93. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.
Na podlagi 12. člena poslovnika Zbora združenega dela bomo najprej izvoli- li Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja za današnjo sejo zbora in verificirali pooblastila. Predlagam, da v Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja izvolimo naslednje delegate: za predsednika
tovariša Antona Šinigoja in za člane tovarišico Mihaelo Gosnik in tovariša Mi- lana Vugo.
Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razprav- ljati, prehajamo na glasovanje.
Kdor je za predlog, naj prosim glasuje! (113 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da so v Komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetna vpra- šanja za 25. sejo zbora izvoljeni delegati v predlaganem sestavu.
Prosim komisijo, da pregleda pooblastila delegatov in sestavi poročilo za zbor.
Na sejo zbora so k posameznim točkam dnevnega reda vabljeni predstavniki:
Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Samoupravne interesne skupnosti SR Sloveni- je za ekonomske odnose s tujino, Skupnosti pokojninskega in invalidskega zava- rovanja SR Slovenije, Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Narodne banke Slovenije, Ljubljanske banke - Združene banke, Jugobanke - Temeljne banke Ljubljana in Beogradske banke - Temeljne banke Ljub- ljana .
Na sejo zbora so vabljeni še člani delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, delegati iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFR Jugoslavije, predsedniki in poročevalci odborov zbora ter poročevalci komisij in skupin delegatov Skupščine SR Slovenije.
Predlagam, da medtem ko čakamo poročilo Komisije za verifikacijo poobla- stil, pregledate gradiva, ki ste jih dobili danes na klop. Gre predvsem za vse- bino predlogov sklepov k posameznim zveznim aktom, ki jih predlaga Odbor za fi- nance .
Komisija je končala z delom in prosim predsednika komisije, da poda po- ročilo .
Anton Šinigoj: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Zbor združenega dela šteje 15o delegatov. Za današnjo sejo je pred- ložilo delegatska pooblastila 144 delegatov, in sicer: z gospodarskega področ- ja 91 delegatov, s prosvetno-kulturnega področja 13 delegatov, s socialno- zdravstvenega področja 12 delegatov, s kmetijskega področja 18 delegatov, z obrtnega področja 4 delegati, s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev 5 delegatov in s področja oboroženih sil 1 delegat.
Na današnji seji niso navzoči delegati z naslednjih področij: z gospodar- skega področja 21. okoliša 1 delegat, 27. okoliša 1 delegat, 39. okoliša, 2 delegata, skupaj štirje delegati; s socialno-zdravstvenega področja, 5. okoli- ša 1 delegat in z obrtnega področja 3. okoliš 1 delegat. Na današnji seji ni navzočih šest delegatov.
Komisija je pregledala vsa predložena pooblastila in ugotovila, da so vsa pooblastila v skladu z zakoni in ustavo SR Slovenije, zato predlaga, da Zbor združenega dela vsa predložena pooblastila verificira.
Predsednik Martin Mlinar: Želi kdo o poročilu komisije razpravljati? (Nihče.)
Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na glasovanje. O poročilu bomo glasovali v celoti, ker ni sporno nobeno pooblastilo.
Kdor je za poročilo, naj prosim glasuje! (14o delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zbor soglasno sprejel poročilo Komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja ter s tem verificiral pooblastila delegatov
za 25. sejo Zbora združenega dela.
Ugotavljam, da zbor lahko veljavno odloča, ker je na seji navzoča večina delegatov.
V skladu z 99. členom poslovnika Skupščine SR Slovenije se je potrebno pred določitvijo dnevnega reda najprej opredeliti do posameznih razširitev.
Predlagal sem razširitev predloga dnevnega reda s poročilom delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije o poteku usklajevanja osnutka resolucije o družbenoekonomskem razvoju in eko- nomski politiki SFR Jugoslavije v letu 1984 s spremljajočimi akti. Delegacija bo v okviru te točke poročala o poteku usklajevanja aktov, ki jih je naš zbor obravnaval 23.11.1983 in 2.12. 1983, in sicer: osnutka resolucije o družbeno- ekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFR Jugoslavije v letu 1984, osnutka odloka o ciljih in nalogah skupne emisijske in denarne politike in skupnih temeljev kreditne politike v letu 1984, osnutka zakona o spremembah in dopol- nitvah zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino, osnutka za- kona o spremembah in dopolnitvah zakona o plačilih v konvertibilnih devizah, osnutka odloka o skupni devizni politiki Jugoslavije za leto 1984, osnutka odloka o določitvi skupnega zneska deviz za potrebe federacije v letu 1984, osnutka odloka o določitvi prihodkov od carin in drugih uvoznih davščin, ki se v letu 1984 odstopijo Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino, dopolnilnega predloga Zveznega izvršnega sveta k osnutku zakona o skup- nem obsegu proračunskih odhodkov federacije za leto 1984, ki sem ga posebej predlagal za razširitev. Predlagam, da kot spremljajoči akt k osnutku zvezne resolucije obravnavamo na današnji seji še osnutek zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samo- upravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984. Ta zakon je sicer v pristojnosti Zveznega zbora Skupščine SFR Jugoslavije in ga Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije obravnava kot zainteresi- rani zbor. Potrebno je, da Skupščina SR Slovenije zavzame stališče, ki ga bodo uveljavljali delegati v Zveznem zboru in delegacija v Zboru republik in pokra- jin ob obravnavi zakona v Skupščini SFR Jugoslavije.
želi o navedenih razširitvah kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nih- če, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Kdor je za predlagane razširitve, naj prosim glasuje! (138 delegatov gla- suje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)
Ugotavljam, da zbor z večino glasov soglaša s predlaganimi razširitvami dnevnega reda.
8.12.1983 sem razširil predlog dnevnega reda seje z dopolnilnim predlogom Zveznega izvršnega sveta k osnutku zakona o skupnem obsegu proračunskih odhod- kov federacije za leto 1984, s.predlogom zakona o ratifikaciji usklajenega za- pisnika in protokola o sporazumu in s predlogom zakona o ratifikacij i sporazuma o dopolnitvah in spremembah sporazuma o garanciji (hidroprojekt na srednjem porečju Neretve) med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj
(YU-1561).
Razlogi za razširitev so navedeni v spremnih dopisih k tem aktom in v obrazložitvah aktov, zato menim, da jih ni potrebno ponavljati. Želi o teh raz- širitvah kdo razpravljati? (Nihče.)
Ker ne želi nihče, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Kdor je za predlagane razširitve, naj prosim glasuje! (14o delegatov glasuje za).
Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)
Ugotavljam, da zbor soglaša s predlaganimi razširitvami. Hkrati s temi razširitvami sem vas tudi obvestil, da z dnevnega reda seje odlagamo obravnavo poročila o uresničevanju preobrazbe odnosov v gospodarjenju z denarjem v bankah s področja Slovenije, ker bodo predlagatelji poročilo dopolnili in bo obravna- vano v januarju 1984. Razlogi za odložitev so razvidni iz poročil pristojnih delovnih teles, ki ste jih prejeli.
Z dopisom z dne 9.12.19 83 sem obvestil vodje skupin delegatov, da predlog dnevnega reda razširjam še s predlogom zakona o ratifikaciji dopolnilnega pro- tokola k sporazumu o sodelovanju med SFR Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo po pristopu Republike Grčije k skupnosti in s predlogom zakona o ratifikaciji dopolnilnega protokola k sporazumu med SFR Jugoslavijo ter drža- vami članicami Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo po pristopu Republike Grčije k skupnosti.
Navedena predloga zakonov sta bila predvidena za obravnavo na 26. seji zbora, dne 27.12.1983. Ker morata biti zakona sprejeta v letošnjem letu^in ker jih bo po zadnji informaciji obravnaval Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije 16.12. jih je potrebno uvrstiti že na današnjo sejo zbora.
Želi o predlaganih razširitvah kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Kdor je za predlog, naj prosim glasuje! (142 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da zbor soglaša z navedenimi razširitvami.
Predlagal sem tudi razširitev predloga dnevnega reda s predlogom zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (projekt III faze prenosnega omrežja - tehnični sistem krmiljenja) med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2338). Včeraj smo bili obveščeni, da bo predlagatelj poslal do- polnilno gradivo k predlogu zakona, zato ni razlogov, da ta zakon obravnavamo danes.
Z dopisom z dne 25.11.1983 pa sem razširil predlog dnevnega reda seje še s potrditvijo statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije. Na zadnji seji zbora smo odložili sklepanje o tem aktu zaradi neka- terih uskladitev s stališči zbora. Med sejo zbora bomo o tem obveščeni. Pred- lagam, da uvrstimo na dnevni red današnje seje tudi potrditev statuta.
Želi o tem kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče, zaključujem raz- pravo in prehajamo na glasovanje.
Kdor je za predlagano razširitev, naj prosim glasuje! (139 delegatov gla- suje za.) Je kdo proti? (En delegat.) Se je kdo vzdrzal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zbor soglasno sprejel navedeno razširitev dnevnega re- da.
Danes ste prejeli predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (sedme kreditne linije za industrijo) med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2339 in YU-234o). Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije bo omenjeni zakon obravnaval v tem mesecu zaradi določenega roka operativnosti posojila, zato predlagam, da ga uvrstimo na dnevni red da- našnje seje.
Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče, potem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Kdor je za predlagano razširitev, naj prosim glasuje! (141 delegatov gla- suje za.) Je kdo proti? (En delegat.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zbor z večino glasov sprejel predlagano razširitev.
Glede na navedeno predlagam, da zbor za današnjo sejo sprejme naslednji dnevni red:
1. poročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije o poteku usklajevanja:
a) osnutka resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFR Jugoslavije v letu 1984,
b) osnutka odloka o ciljih in nalogah skupne emisijske in denarne politike in skupnih temeljev kreditne politike v letu 1984,
c) osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslova- nju in kreditnih odnosih s tujino,
č) osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o plačilih v konver- tibilnih devizah,
d) osnutka odloka o skupni devizni politiki Jugoslavije za leto 1984, e) osnutka odloka o določitvi skupnega zneska deviz za potrebe federacije v letu 1984,
f) osnutka odloka o določitvi prihodkov od carin in drugih uvoznih davščin, ki se v letu 1984 odstopijo Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino,
g) dopolnilnega predloga Zveznega izvršnega sveta k osnutku zakona o skup- nem obsegu proračunskih odhodkov federacije za leto 19 84,
h) osnutka zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sred- stev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbe- nih dejavnosti za porabo v letu 1984,
2. predlog zakona o ratifikaciji usklajenega zapisnika in protokola o sporazumu,
3. predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o dppolnitvah in spremembah sporazuma o garanciji (hidroprojekt na srednjem porečju Neretve) med SFR Jugos- lavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1561),
4. predlog zakona o ratifikaciji dopolnilnega protokola k sporazumu o sode- lovanju med SFR Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo po pristopu Re- publike Grčije k Skupnosti,
5. predlog zakona o ratifikaciji dopolnilnega protokola k sporazumu med
SFR Jugoslavijo ter državami članicami Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo po pristopu Republike Grčije k Skup- nosti,
6. predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (sedme kreditne linije za industrijo) med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2339 in YU-234o),
7. osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona,
8. poročilo o izvajanju zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremi- njanjem namembnosti od 1.1.1983 do 3o.9.1983,
9. poročilo o delu in problemih kmetijskih zemljiških skupnosti v SR Slo- veniji od ustanovitve do vključno leta 1982 - nadaljevanje razprave,
10. predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiš- kem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po kate- rem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev,
11. potrditev statuta Skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja SR Slovenije,
12. osnutek programa dela Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za leto 1984,
13. osnutek delovnega programa Zbora republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije za leto 19 84,
14. soglasje k imenovanju Upravnega odbora Sklada Borisa Kidriča, 15. volitve in imenovanja,
16. pobude, predlogi in vprašanja delegatov.
Predlaga kdo kakšno spremembo ali dopolnitev predlaganega dnevnega reda?
(Ne.) Če ne predlaga nihče nobenih sprememb, potem prehajamo na glasovanje.
Kdor je za predlagani dnevni red, naj prosim glasuje! (14o delegatov gla- suje za.) Je kdo proti? (En delegat.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red današnje seje sprejet z večino glasov.
Obveščam vas, da bomo na skupnem zasedanju z Zborom občin in Družbenopo- litičnim zborom poslušali poročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije o poteku usklajevanja osnutka zvezne resolucije s spremljajočimi akti, ki ga bo podal Miran Potrč, vodja delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.
Prekinjam sejo za skupno zasedanje vseh treh zborov, ki ga bo vodil tova- riš dr. Ciril Ribičič, predsednik Družbenopolitičnega zbora.
(Seja zbora je bila prekinjena ob 9.3o uri in se je nadaljevala ob lo.3o uri. )
Predsednik Martin Mlinar; Tovarišice in tovariši! Nadaljuje- mo 25. sejo Zbora združenega dela.
Prehajamo na 1. točko dnevnega reda, to je na poroči- lo delegacije Skupščine SR Slovenije y Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ o poteku usklajevanja, in sicer:
a) osnutka resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFR Jugoslavije v letu 1984,
b) osnutka odloka o ciljih in nalogah skupne emisijske in denarne politi- ke in skupnih temeljev kreditne politike v letu 1984,
c) osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslova- nju in kreditnih odnosih s tujino,
č) osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o plačilih v konver- tibilnih devizah,
d) osnutka odloka o skupni devizni politiki Jugoslavije za leto 1984, e) osnutka odloka o določitvi skupnega zneska deviz za potrebe federacije v letu 1984,
f) osnutka odloka o določitvi prihodkov od carin in drugih uvoznih davščin, ki se v letu 1984 odstopijo Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odno- se s tujino,
g) dopolnilnega predloga Zveznega izvršnega sveta k osnutku zakona o skup- nem obsegu proračunskih odhodkov federacije za leto 19 84,
h) osnutka zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sred- stev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbe- nih dejavnosti za porabo v letu 1984.
Osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFR Jugoslavije v letu 1984 in spremljajoče akte je zbor obravnaval na zadnji seji 23.11. in 1.12.1983.
Delegacija je bila zadolžena, da uveljavlja stališča Skupščine SR Slove- nije in ji o tem poroča. To poročilo je bilo dano na skupnem zasedanju. Iz poročila izhaja, da se je potrebno na današnji seji opredeliti do nekaterih vprašanj v osnutku zvezne resolucije in posameznih spremljajočih aktih, kjer ni bilo doseženo soglasje oziroma kjer se predlagajo nove rešitve. Pri sprem- ljajočih aktih pa je potrebna tudi odločitev o pooblastilu za glasovanje.
Poleg poročila delegacije ste danes prejeli k posameznim aktom še tale gradiva: k osnutku odloka o določitvi skupnega zneska deviz za potrebe federa- cije v letu 1984 dopolnilni predlog Zveznega izvršnega sveta, osnutek zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 19 84, poročilo Odbora za finance, predlog sklepov, ki sta jih pripravi- la Odbor za finance Zbora združenega dela in Odbor za finance Zbora občin v sodelovanju z Izvršnim svetom Skupščine SR Slovenije in našo delegacijo v Zbo- ru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, stališča k osnutku zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev v družbenopolitičnih skupno- stih in samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti za porabo v le- tu 19 84, ki sta jih pripravila Odbora za finance Zbora združenega dela in Zbora občin in stališča Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije k osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino.
Na seji zbora so navzoči člani skupine delegatov za spremljanje in ures- ničevanje srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije, ki naj spremljajo raz- pravo in predlagajo morebitne spremembe in dopolnitve predlaganih sklepov.
Predmet obravnave so poleg gradiv, ki sem jih naštel,zlasti predlogi sklepov, o katerih bomo po končani razpravi glasovali. Predlagam, da obravnavo opravimo po zaporedju, kot je naveden v dnevnem redu. želijo morda predstavniki Izvršne- ga sveta besedo? (Ne.)
Preden pričnemo z razpravo, obveščam zbor, da sta se seji zbora pridruži- li še delegatki Krista Planko in Marjanca Ledinek. Tako je pooblastila za da- našnjo sejo oddalo 146 delegatov.
Pričenjam razpravo. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prekinjam to točko dnevnega reda. Skupi- na delegatov se bo skupaj s člani skupine iz Zbora občin in Družbenopolitič- nega zbora sestala in bo na osnovi eventualnih razprav v Družbenopolitičnem
zboru in Zboru občin proučila vsebino sklepov in o tem poročala zboru.
Prehajamo na 2 . točko dnevnega reda, to je na pred- log zakona o ratifikaciji usklajenega zapisnika in protokola o sporazumu.
Predlog zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Zbor repub- lik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.
Obveščam vas, da je predlog zakona strogo zaupne narave. Poslan je bil sekretarjem občinskih skupščin, kjer ste se lahko seznanili z njegovo vsebino.
Predlog zakona bomo obravnavali, v skladu s 429. in 43o. členom poslovnika Skup- ščine SR Slovenije, to je brez navzočnosti javnosti. V skladu s 43o. členom poslovnika Skupščine obveščam predstavnike sredstev javnega obveščanja, da so lahko navzoči na seji zbora, javnost pa obvestijo le o tem, kar jim bo posre- doval Sekretariat za informacije.
(Seja zbora je bila prekinjena ob 11. uri in se je nadaljevala ob 12.
uri. )
Predsednik Martin Mlinar: Tovarišice in tovariši delegati!
Nadaljujemo sejo zbora in prehajamo na 3. točko dnevnega reda, to je na predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma o garanciji (hidroprojekt na srednjem porečju Neretve) med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-1561).
Predlog zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Zbor repub- lik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije. K predlogu zakona ste prejeli danes mnenje Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, poročilo Odbora za finance in predlog odloka o soglasju, o katerem bomo kasneje glasovali. K predlogu zakona
še ni posredovala svoje stališče Zakonodajno-pravna komisija. Morebitne pri- pombe Zakonodajno-pravne komisije bomo obravnavali kasneje.
Želi predstavnik Izvršnega sveta besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstav- nik delegacije? (Ne želi.)
Pričenjam razpravo. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Če nihče, potem zaklju- čujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o soglasju k predlogu za- kona o ratifikaciji sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma o garanci-
ji (hidroprojekt na srednjem porečju Neretve) med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj.
Kdor je za predlog odloka, naj prosim glasuje! (139 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (En delegat.) Se je kdo.vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog odloka o soglasju k predlogu zakona o ratifika- ciji sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma o garanciji (hidroprojekt na srednjem porečju Neretve) med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj sprejet z večino glasov.
Na podlagi stališč Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije je Komisija za mednarodne odnose predlagala zboru, da k tej točki dnevnega reda sprejme še naslednji sklep:
Delegacija Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ naj po obravnavi predloga zakona o ratifikaciji sporazuma o spremembah in dopolnitvah sporazuma o garanciji (hidroprojekt na srednjem porečju Neretve) med SFRJ in Mednarodno banko za obnovo in razvoj predlaga, da se za prvim od- stavkom 4. člena doda nov odstavek, ki se glasi: "V primeru, da federacija kot garant izpolni za posojilojemalca obveznosti iz posojilne pogodbe, Narodna banka Jugoslavije ukrepa nasproti temeljni oziroma združeni banki, ki je poso-
jilojemalcu izdala garancijo, po določbah 16. člena zakona o plačilih v konver- tibilnih devizah."
Želi o tem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi nihče.) Prehajamo na glaso- vanje.
Kdor je za predlagani sklep, naj prosim glasuje! (138 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet z večino glasov.
Prehajamo na 4. točko dnevnega reda, to je na pred log zakona o ratifikaciji dopolnilnega protokola k sporazumu o sodelovanju med SFR Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo po pristopu Republike Grčije k Skupnosti.
Predlog zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Zvezni zbor Skupščine SFRJ. K predlogu zakona ste danes prejeli mnenje Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, poročilo Odbora za finance in predlog odloka o soglasju, o katerem bomo glasovali. Ker k predlogu zakona še nismo prejeli mnenja Zako- nodaj no-pravne komisije, bomo ravnali enako kot pri prejšnjih točkah dnevnega reda.
Želi predstavnik Izvršnega sveta besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstav- nik delegacije? (Ne.)
Pričenjam razpravo. Kdo želi razpravljati? (Nihče.)Zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog odloka o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji dopolnilnega protokola k sporazumu med SFRJ in Evropsko gospodarsko skupnostjo po pristopu Republike Grčije k Skupnosti.
Kdor je za predlagani odlok, naj prosim glasuje! (141 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)
Ugotavljam, da je predlog odloka o soglasju k predlogu zakona o ratifika- ciji dopolnilnega protokola k sporazumu med SFR Jugoslavijo in Evropsko gospo- darsko skupnostjo po pristopu Republike Grčije k Skupnosti sprejet z večino gla- sov.
Prehajamo na 5. točko dnevnega reda, to je na pred- log zakona o ratifikaciji dopolnilnega protokola k sporazumu med SFR Jugosla- vijo ter državami članicami Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo po pristopu Republike Grčije k Skupnosti.
Predlog zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Zbor repub- lik in pokrajin Skupščine SFRJ. K predlogu zakona ste prejeli danes mnenje Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, poročilo Odbora za finance in predlog odloka o soglasju, o katerem bomo kasneje glasovali. Tudi k temu zakonu nimamo mnenja Zakonodajno-pravne komisije.
Želi predstavnik Izvršnega sveta besedo? (Ne želi.)Želi besedo predstavnik delegacije? (Ne želi.)
Pričenjam razpravo. Kdo želi razpravljati? (Ne želi nihče.) Zaključujem razpravo. Na glasovanje dajem predlog odloka o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji dopolnilnega protokola k sporazumu med SFRJ in državami članicami Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo po pristopu Republike Grčije k Skupnosti.
Kdor je za predlagani odlok, naj prosim glasuje! (124 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog odloka o soglasju k predlogu zakona o ratifika- ciji dopolnilnega protokola o sporazumu .med SFRJ ter državami članicami Evrop- ske skupnosti za premog in jeklo in Eyropsko skupnostjo za premog in jeklo po pristopu Republike Grčije k Skupnosti soglasno sprejet.
Prehajamo na 6. točko dnevnega reda, to je na pred- log zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji (sedme kreditne linije za in- dustrijo) med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (YU-2339 in YU-234o).
Predlog zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Zbor re- publik in pokrajin Skupščine SFRJ in ste ga prejeli danes na seji zbora. K predlogu zakona ste prejeli mnenje Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, po- ročilo Odbora za finance in predlog odloka o soglasju, o katerem bomo glaso- vali. Mnenje Zakonodajno-pravne komisije k temu predlogu zakona še nismo pre- jeli .
Želi predstavnik Izvršnega sveta besedo? (Da.) Besedo ima tovariš Rudi šepič, republiški sekretar za finance in član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije.
Rudi Šepič: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati!
Ker ste predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavi- jo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj prejeli šele danes, želim posredova- ti krajšo vsebino zakona.
Mednarodna banka za obnovo in razvoj je dne 5. oktobra 19 83 sklenila spo- razum o posojilu z Združeno kosovsko banko za 45 milijonov dolarjev in z Inve- sticijsko banko Titograd - Združeno banko za 25 milijonov dolarjev. Posojilo je namenjeno financiranju uvoza in opreme za večje število industrijskih inve- sticijskih projektov, in sicer predvsem za izvozno usmerjene projekte. Iz kre- ditne linije se lahko financirajo tudi delovno intenzivni projekti, projekti skupnih vlaganj ter projekti, ki bodo prispevali k substituciji uvoza. Pogoj Mednarodne banke je, da tudi ti projekti namenjajo vsaj 2o odstotkov proizvod- nje za izvoz. Predvidene investicijske projekte potrjuje, razen če gre za majh- ne zneske, strokovna služba Mednarodne banke za obnovo in razvoj.
K predlogu zakona sta predloženi potrebni garanciji obeh združenih bank, ki ob upoštevanju sedaj veljavne zakonodaje zadoščata za takojšnjo izterlji- vost obveznosti odplačila. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na tej osnovi in upoštevajoč namen kreditne linije, predlaga, da Skupščina SR Slovenije da soglasje k predlogu zakona. Izvršni svet se strinja tudi s predlogom Skupšči- ne SFR Jugoslavije, da se uporabi za obravnavo zakona postopek v smislu 133.
člena poslovnika Zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ker začne v roku 9o dni od podpisa sporazuma o posojilu teči obveznost plačila o,75 odstotkov od neporabljenega dela posojila, zato je za posojilojemalca pomembno, da poso- jilo čimprej porabi.
Izvršni svet meni, da bi sedanja zakonska določila,ki dajejo vso prednost poravnavanju tovrstnih obveznosti do tujine, vnesli v zakon tako, da se^doda določilo, ki bi zagotovilo tudi po prenehanju veljavnosti zakona o plačilih v konvertibilnih devizah, da bo banka garant morala v prvi vrsti poravnati fede- raciji svoje obveznosti iz garancije, ce bo federacija iz deviznih rezerv mo- rala ob dospetju odplačati del posojila in da v tem času ta banka ne bo mogla opravljati tekočih vplačil v tujino.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga Skupščini SR Slovenije, da da soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med SFR Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj in da pooblasti svojo de- legacijo v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, da v postopku usklajeva- nja uveljavlja dopolnitve 4. člena zakona. Hvala lepa!
Predsednik Martin Mlinar: Pričenjam razpravo. Kdo želi razpravljati? Besedo ima tovariš Marjan Markovič, član delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ.
Marjan Markovič: Tovariš predsednik, tovarišice in tova- riši delegati! Glede na predlog republiškega sekretarja za finance, da dopol- nimo 4. člen zakona o ratifikaciji, bi rad opozoril zbor na naslednje.
Delegaciji se zdi ta dopolnitev odveč. Veljavni 16. člen^zakona o deviz- nem poslovanju v celoti ureja to vprašanje. Kolikor pa bi prišlo do sprememb ali do ukinitve zakona o konvertibilnih plačilih, bo treba^v prehodnih določ- bah tega zakona urediti pravne posledice ukinitve teh določb. Menim, da je predlagana pripomba odveč. Hvala lepa!
Predsednik Martin Mlinar: Kljub obrazložitvi tovariša Marja na Markoviča menim, da sklep, ki ga bom predlagal zboru, delegaciji ne bo ote-
ževal delo.
Želi še kdo razpravljati? (Ne) Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje da- jem predlog odloka o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o ga- ranciji (sedme kreditne linije za industrijo) med SFR Jugoslavijo in Mednarod- no banko za obnovo in razvoj.
Kdor je za predlog odloka, naj prosim glasuje! (13o delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Trije delegati.) Se je kdo vzdržal? (Štirje delegati.)
Ugotavljam, da je predlog odloka o soglasju k predlogu zakona o ratifika- ciji sporazuma o garanciji (sedme kreditne linije za industrijo) med SFR Ju- goslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj sprejet z večino glasov.
Na podlagi stališč Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije predlagam zboru, da sprejme še ta-le sklep:
Delegacija Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije naj ob obravnavi predloga zakona o ratifikaciji sporazuma o ga- ranciji (sedme kreditne linije za industrijo) med SFR Jugoslavijo in Mednarod- no banko za obnovo in razvoj predlaga, da se za prvim odstavkom 4. člena doda nov odstavek, ki se glasi: "V primeru, da federacija kot garant izpolni za po- sojilojemalce obveznosti iz posojilne pogodbe, Narodna banka Jugoslavije ukre- pa nasproti temeljni oziroma združeni banki, ki je posojilojemalcu izdala ga- rancijo po določbah 16. člena zakona o plačilih v konvertibilnih devizah".
Želi o tem predlogu sklepa kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlagani sklep na glasovanje.
Kdor je za, naj prosim glasuje! (13o delegatov glasuje za.) Je kdo proti?
(Štirje delegati.) Se je kdo vzdržal? (Trije delegati.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet z večino glasov.
Prehajamo na 7. točko dnevnega reda, to je na osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona.
Osnutek zakona je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Zbor repub- lik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije. K osnutku zakona ste prejeli dopol- nilni predlog Zveznega izvršnega sveta, mnenje Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije k osnutku zakona in k dopolnilnemu predlogu, poročilo Odbora za fi- nance in predlog sklepa, ki je pripravljen na podlagi vseh dosedanjih razprav.
Kot delovno gradivo ste prejeli danes prečiščeno besedilo zakona.
Osnutek zakona še obravnava Zakonodajno-pravna komisija..0 njenih stali- ščih bomo obveščeni kasneje.
Želi predstavnik Izvršnega sveta besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstav- nik delegacije? (Ne želi.)
Pričenjam razpravo. Besedo ima tovariš Drago Škamperle, področje gospodar- stva, 22. okoliš, Sežana.
Drago škamperle: Tovariš predsednik, tovarišice in tovari- ši delegati! Sedanji status prostih carinskih con pri nas je star že 19 let, je neustrezen in neprilagojen potrebam našega združenega dela v mednarodnih pogojih menjave blaga in storitev. Zato je jugoslovansko združeno delo in tudi slovensko že pred petimi leti dalo pobudo za spremembo tega zakona z namenom, da se izboljša ekonomsko sodelovanje s tujino in pospeši vključevanje naše države v mednarodno delitev dela, zlasti za Ustvarjanje dodatnih pogojev za po- večanje izvoza in deviznega priliva.
Osnutek zakona, ki ga danes obravnavamo, v osnovi odpravlja dosedanje^vse- binske pomanjkljivosti veljavnega zakona in omogoča združenemu delu hitrejše
iri bolj kvalitetno povečanje izvoza blaga in storitev, povečanje tranzita, po- večanje reesporta, usmerjanje tranzitnega blaga na naše železnice in luke, uvajanje nove tehnologije pri manipulacijah blaga v integralnem transportu in tako dalje. Vendar še vedno ne omogoča izkoriščanja vseh možnosti instituta carinskih con, ki jih nudi naša neuvrščena politika in naš geografski položaj.
V svetu je na primer bilo 197o. leta 131 carinskih con, leta 198o pa že 379 ali 248 več v desetih letih. Navedeni podatek dovolj prepričljivo dokazuje interes razvitega sveta in tudi držav v razvoju za tako obliko mednarodnega poslovanja v lastnem interesu. Da bi se izkoriščanje danih možnosti lahko realiziralo tu- di na kopenskem delu Jugoslavije, se je Poslovna skupnost - suhozemni terminal Sežana že pred leti priključila iniciativi Gospodarske zbornice Jugoslavije z dodatnim predlogom k 2. členu osnutka in 231. členu carinskega zakona, in si- cer, da novi zakon omogoči ustanavljanje carinskih con tudi na velikih medna- rodnih cestnih in železniških križiščih ter letališčih, tako kot carinske cone že dolgo delujejo v razvitem svetu, pa tudi v državah v razvoju. V to inicia- tivo nas je silila konkretna situacija hitrega in stalnega porasta prometa sko- zi Sežano v smeri vzhod-zahod in obratno. Kolikšne so možnosti za povečanje de- vizne realizacije v sežanskem suhozemnem terminalu z ustanovitvijo carinske co- ne nam najbolje pokažejo nekateri primeri konkretnih povpraševanj.
Kolikor bi pri nas delovala carinska cona, bi na primer štiri tuja podjet- ja pri upravljanju skladiščnih manipulativnih storitev že v prvi fazi delova- nja realizirala 2 milijona dolarjev, v končni fazi pa do lo milijonov dolar-
jev. Omenjeni primeri nakazujejo realne možnosti, ki se nam ponujajo v okviru velikih mednarodnih blagovnih tokov po železnici in cesti skozi Sežano, ki se bodo konec tega leta približali 4 milijonom ton blaga in bodo po sedanjih tren- dih zadnjih let v slabih desetih letih dosegli obseg lo milijonov ton.
Izredno velik delež v teh tokovih predstavlja tuje tranzitno blago, to je tisto blago, ki naj bi mu najbolj služil instrument proste carinske cone, kar je zlasti danes pomembno pri reševanju problema naše plačilno-bilančne situacije.
Članice Poslovne skupnosti - suhozemni terminal Sežana so že v doseda- njih aktivnostih vlagale maksimalne napore za doseganje čimvečjih deviznih dohodkov. Tako so na primer samo v letošnjem letu povečale dinarske protivred- nosti deviznega priliva iz skladišč na pretovor na dejavnosti v primerjavi z letom 1982 za približno 34o odstotkov. Ob spremenjeni zakonodaji bibili možni še večji rezultati, saj sedaj uhajajo tudi običajne storitve tranzitnemu bla- gu.
Zaradi vsega navedenega predlagamo, da se predlagane spremembe zakona sprejmejo. Hvala lepa!
Predsednik Martin Mlinar: Želi še kdo razpravljati? Besedo ima tovariš Bernard Krivec, poročevalec Odbora za finance.
Bernard Krivec: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Na Odboru za finance smo obravnavali dopolnitve k predlogu Zveznega izvršnega sveta k osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona.
Glede uvoza opreme za potrebe zasebnega dela je bil sedaj določen limit 8oo tisoč dinarjev, po predlogu pa naj bi bil milijon 4oo tisoč dinarjev. Dan je predlog, da je treba določiti realen limit glede na vrednost tečaja dinarja.
Tako se je doslej dogajalo, da je oprema, ki se je naročila, bila dobavljena šele po šestih mesecih ali celo.enem letu, medtem pa je njena vrednost preseg- la limit. Zato bi bilo potrebno določiti sedanjo vrednost dolarja.
Drugo pa je, da je tudi zgornja meja milijon 4oo tisoč vprašljiva. Zakaj?
Če gre namreč za uvoz določene opreme, ki je vezana na izvoz, zmanjšanje uvoza ali za neko kooperacijo, je vprašanje, ali se lahko s takim limitom vnaprej predvidi vrednost opreme. Ta je namreč vezana na določen tehnološki proces.
Zaradi tega odbor predlaga, da se v primerih, kadar vrednost posameznega stro- ja presega določen znesek in je proizyodnja - to je kooperacija - namenjena za izvoz ali zmanjšanje uvoza, ta znesek lahko ustrezno poveča.
Pristojni sekretariat pa naj bi bil pooblaščen, da se v upravičenih prime-
rih lahko gre tudi prek tega zneska. Drugo pa je vprašanje, kako lahko v takih primerih ravna carina glede na spremembe vrednosti dinarja. Hvala lepa!
Predsednik Martin Mlinar s Želi še kdo besedo? (Ne.) Ker želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog sklepa k osnutku zakona.
Kdor je za ta sklep, naj prosim glasuje! (141 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)
Ugotavljam, da je predloženi sklep k osnutku zakona sprejet z večino gla- sov.
Na podlagi predloga Odbora za finance predlagam, da zbor sprejme še ta-le sklep:
delegacija Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije naj v usklajevalnem postopku o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona opozori predlagatelja, da je potrebno opredeliti tudi osnovne usmeritve glede možnosti uvoza fizičnih oseb, ki se vračajo z za- časnega dela v tujini, tako da bi se pri določanju vrednosti možnosti uvoza opreme, ki jo Zvezni izvršni svet določa v ustreznem podzakonskem aktu - ohra- nja realna vrednost uvožene opreme oziroma da spremembe - zmanjšanje vrednosti tečaja dinarja, nimajo za posledico zmanjševanja možnosti uvoza opreme.
Želi o tem predlogu sklepa kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na glaso- vanje .
Kdor je za predloženi sklep, naj prosim glasuje! (14o delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Dva delegata.)
Ugotavljam, da je zbor sprejel predlagani sklep z večino glasov.
Prehajamo na 8. točko dnevnega reda, to je na poroči- lo o izvajanju zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namemb- nosti od 1.1.1983 do 3o.9.1983.
Poročilo je Skupščini SR Slovenije predložil v obravnavo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Objavljeno je bilo v Poročevalcu št. 23.
Poročilo ste danes prejeli, k poročilu pa ste prejeli tudi stališče Sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi pri Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije in predlog sklepa, ki je bil priprav- ljen na podlagi dosedanjih razprav.
Poročilo je obravnavala tudi Zakonodajno—pravna komisija, ki z vidika svo- je pristojnosti k poročilu ni imela pripomb.
Predlagam, da imenujemo skupino delegatov, ki naj spremlja razpravo pri tej in pri naslednji točki dnevnega reda in na podlagi razprave predlaga more- bitne spremembe in dopolnitve predlaganega sklepa oziroma ugotovitev in stališč.
V skupino delegatov predlagam toyariša Staneta Divjaka, delegata skupine delegatov za gospodarsko področje, 32. okoliš, Velenje, Janeza Bratkoviča, de- legata skupine delegatov za kmetijsko področje, lo. okoliš, Trebnje in Ervina Pitza, delegata skupine delegatov za kmetijsko področje, 8. okoliša, Murska So- bota.
Želi o tem predlogu kdo razpravljati? (Nihče.) Če ne želi nihče, potem zaključujem razpravo in dajem predlog za sestav skupine na glasovanje.
Kdor je za, naj prosim glasuje! (141 delegatov glasuje za.) Je kdo proti?
(Nihče.) Se je kdo vzdržal? (En delegat.)
Ugotavljam, da je skupina delegatov v predlaganem sestavu imenovana z veči- no glasov.
želi predstavnik Izvršnega sveta besedo? (Da.) Besedo ima tovariš Lojze Senegačnik, namestnik predsednika Republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano.
Lojze Senegačnik: Tovariš predsednik, tovarišice in tova- riši delegati! V letošnjem letu je potekala v občinah široka aktivnost za iz- boljšanje stanja pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči in njihovo racional- no rabo. Ta aktivnost je bila povezana predvsem z izvajanjem zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, vse bolj pa postaja tudi kot odraz spoznanja o nujnosti večjega varstva kmetijskih zemljišč z vidika potreb kmetijske proizvodnje.
Izvršni svet ocenjuje, da je v letošnjem letu doseženo pomembno izboljša- nje širšega družbenega odnosa do varstva kmetijskih zemljišč. K temu je prispe- val naraščajoči pomen kmetijske proizvodnje v stabilizacijskih prizadevanjih, pomemben delež pa je k temu prispeval tudi interventni zakon, ki je zaustavil proces enostranskega in nenačrtnega poseganja na kmetijska zemljišča. Dosežen je precejšen premik v kvaliteti prostorskega planiranja in pri uveljavljanju strokovnega pristopa k razreševanju problemov, ki se pri tem pojavljajo. Vse bolj se uveljavlja spoznanje, da so kmetijska zemljišča dobrina splošnega po- mena, ki je dana v omejenem obsegu in da je pri določanju namena njihove rabe v bistveno večji meri kot doslej potrebno upoštevati njihovo kvaliteto in pri- mernost za kmetijsko proizvodnjo. Enakopravnejše usklajevanja potreb in intere- sov uporabnikov zemljišč se sicer počasi, pa vendarle vedno bolj uveljavlja v procesu družbenega planiranja.
Odločitev, da z letom 1983 pričnemo odločneje odpravljati slabosti pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči, je zahtevala čim hitrejšo in kvalitetno uskladitev družbenih planov občin za obdobje 1981-1985 z zakonom. To je obsežna in odgovorna naloga, še zlasti za občine, ki niso imele izdelanih prostorskih delov družbenih planov oziroma so bili nekvalitetno izdelani. K ugotovitvi, ki je dana v poročilu, da priprava strokovnih osnov, to je kategorizacije in sprejemanja družbenih planov poteka v glavnem v skladu s predvidevanji, je na podlagi zadnjih ocen kmetijskih zemljiških skupnosti potrebno dodati, da se program usklajevanja družbenih planov, ki so ga občine dale do 3o.9.1983,v zadnjem trimesečju povsem ne uresničuje. Medtem ko bodo kategorizacije kot strokovne osnove do konca leta izdelane v večini občin, pa je zaostajanje pri sprejemanju družbenih planov. Doslej je sprejelo sklep o uskladitvi družbenega plana 15 občin, šest občin pa ga bo sprejelo še v decembru letos. Večina preosta- lih občin bo uskladitev izvedla v prvem trimesečju prihodnjega leta. Vzroki za to so predvsem v dolgotrajnem usklajevanju interesov pri sprejemanju družbenih planov, v odlašanju z aktivnostmi in nalogami za uskladitev družbenih planov z zakonom, ponekod pa se je podcenjeval tudi obseg potrebnega strokovnega de- la.
Pri tem moramo poudariti, da je kljub zahtevnosti naloge v enem letu bilo realno mogoče uskladiti družbene plane pod pogojem, da se je z delom pričelo takoj po sprejetju zakona. Zmogljivosti strokovnih organizacij pri pripravi družbenih planov niso bile omejene, zato se Izvršni svet Skupščine SR Slove- nije zavzema, da se aktivnosti pri pripravi in sprejemanju družbenih planov občin pospešijo.
Izvršni svet je že pripravil vse potrebno za izdelavo ocene o usklajenosti družbenih planov občin z zakonom. Izdelava ocen bo stekla še v decembru letos za tiste predložene družbene plane, ki imajo oziroma bodo imeli popolno doku- mentacijo. Večina doslej predloženih družbenih planov je v tem pomanjkljiva.
Celovite ocenitve vsebine dosedanjega usklajevanja družbenih planov glede na doslej opravljeno delo še ni mogoče podati. Doslej opravljen pregled pred- ložene dokumentacije devetih občin pa kaže, da bodo precejšnji problemi tako glede popolnosti dokumentacije kakor tudi glede vsebine družbenih planov. Tudi številne slabosti, ki so prisotne pri pripravi tako strokovnih osnov kot druž- benih planov občin, kažejo, da se ponekod poizkuša formalno zadostiti zakonu ali pa ga nedosledno upoštevati. Poudariti je potrebno, da bo takšno ravnanje povzročilo veliko družbeno škodo in nenazadnje veliko dela, pa tudi sredstev
za dopolnjevanje družbenih planov.
Med slabostmi, ki najbolj izstopajo in imajo največji vpliv na kvaliteto družbenih planov, so še poizkusi vplivanja na izdelavo strokovnih osnov oziro- ma kategorizacije zemljišč in njihovo nedosledno upoštevanje pri opredelitvi namenov zemljišč v družbenem planu občine. Na to opozarjamo zato, ker smo pri- ča pogostim pritiskom, da se naj med pozidana zemljišča - tako imenovano osmo kategorijo - opredeli tudi nekatera zemljišča, ki so bila doslej s prostorski mi akti določena za pozidavo. S tem se želi izogniti zahtevi, da se vse načr- tovane in nezačete gradnje ponovno presodijo oziroma uskladijo z zakonom. Ker gre v večini primerov za najkvalitetnejša kmetijska zemljišča, pomeni to krse nje enega od temeljnih namenov zakona, to je zaustaviti stihijo pozidave zla- sti na najboljših kmetijskih zemljiščih. Zato Izvršni svet ponovno poudarja, da je potrebno zagotoviti popolno neodvisnost in odgovornost strokovnih orga nizacij pri pripravi kategorizacije zemljišč ter zagotoviti njeno dosledno upo
števanje ter enakopravnost interesov uporabnikov zemljišč pri usklajevanju in pripravi družbenih planov občin.
Ocene glede učinkov zakona so se med letom spreminjale. Na podlagi prvih podatkov so v občinah ocenjevali, da se bo obseg stanovanjske gradnje v letoš- njem letu in do konca leta 1985 občutno zmanjšal. Precej bojazni je povzročila zahteva po ponovni vključitvi v presojo in postopek usklajevanja tudi vseh zem- ljišč, ki so bila doslej že določena za pozidavo, vendar še niso pozidana.
Pri ocenjevanju tega vpliva se v mnogih občinah ni upoštevalo, da je cilj tega zakona interventno zaustaviti stihijno pozidavo zemljišč, dokler v občinah ne uskladijo potreb in interesov uporabnikov zemljišč v skladu s predpisi o varstvu kmetijskih zemljišč. Takoj po sprejetju zakonov marsikje ni bilo mogo- če dati natančnih ocen, saj je bilo potrebno prej pripraviti strokovne osnove in predlog družbenega plana. Šele na tej podlagi je bilo mogoče natančneje ugo toviti obseg omejitev doslej načrtovanih pozidav zemljišč.
Najnovejši podatki, ki so bili zbrani v 18 občinah, v katerih je planirano 68 % vse stanovanjske gradnje v Sloveniji za obdobje 1981-1985, pa kažejo, da so v občinah v okviru zakona ter s pridobivanjem nadomestnih lokacij znotraj naselij uspeli zagotoviti dovolj zemljišč za planirano stanovanjsko gradnjo 58.ooo stanovanj v tem srednjeročnem obdobju.
Iz navedenih podatkov je mogoče zaključiti, da plan stanovanjske graditve za obdobje 1981-1985 zaradi omejitev tega zakona ni ogrožen. Večji problemi lah- ko nastanejo po letu 1985, če za predvidene gradnje na zemljiščih, ki jih bo potrebno ohraniti za kmetijstvo, ne bomo pravočasno našli ustreznih drugih reši- tev. Zato je potrebno, da v občinah takoj pristopijo k pripravi ustreznih dolgo- ročnih rešitev. To je potrebno tudi za to, ker bomo v letu 1984 sprejemali dol goročne plane družbenopolitičnih skupnosti, kjer bo potrebno določiti tudi zas- nove namenske rabe zemljišč.
Ko ocenjujemo učinke zakona,ugotavljamo, da je razkril številne slabosti pri razpolaganju s kmetijskimi zemljišči in da se cena odprave teh slabosti v glavnem v celoti pripisuje temu zakonu. K ugotovitvam, da bo potrebno ponovno presoditi okoli 13oo prostorsko izvedbenih aktov, za kar bodo potrebna določena
sredstva, kadri in tako dalje, je potrebno dodati, da bodo te spremembe potreb- ne v primerih, kjer doslej ni bila uveljavljena zemljiška zakonodaja ter da je bil temeljni namen zakona preprečiti določanje zemljišč za pozidavo brez pred- hodne uskladitve potreb in interesov uporabnikov zemljišč v procesu planiranja.
Da bo potrebno plačati določeno ceno za odpravo dosedanjih slabosti, smo se za- vedali že ob pripravi zakona. Izogniti pa se moramo povečanju te cene v bodoče.
Ob pripravi poročila o izvajanju zakona so delovna telesa Skupščine SR Slovenije in organi Republiške konference Socialistične zveze opozorili tudi na zagotovitev kontinuitete varstva kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem na- membnosti po prenehanju interventnega zakona. Izvršni svet poudarja, da bo ta kontinuiteta zagotovljena z novimi predpisi s področja urejanja^prostora, zla-
sti pa z zakonom o urejanju prostora. yarstvo kmetijskih zemljišč bo temeljilo na uskladitvi potreb in interesov porabnikoy Zemljišč v dolgoročnih planih druž- benopolitičnih skupnosti, upoštevajoč širše in dolgoročne družbene interese pri gospodarjenju z zemljišči.
Tovarišice in tovariši delegati. Izboljševanje odnosa do varstva kmetijskih
zemljišč je zahteven in dolgotrajen proces, zato Izvršni svet ocenjuje, da je za uresničitev ciljev interventnega zakona ter nalog pri gospodarnejšem ravna- nju s kmetijskimi zemljišči sploh v bodoče potrebno zagotoviti kontinuiteto aktivnosti in ukrepov za izboljševanje kvalitete in povečevanje obsega varstva kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Da bi zagotovili to konti- nuiteto, mora biti naša aktivnost v naslednjem letu usmerjena predvsem v:
1. kvalitetno uskladitev družbenih planov občin z zakonom in dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-1985?
2. zaostritev odgovornosti za dosledno izvajanje sprejetih in z zakonom ustrezno usklajenih družbenih planov občine. Doslej pogosto prakso kršenja sprejetih družbenih planov na področju nenamenske rabe zemljišč je potrebno tudi s širšo aktivnostjo onemogočiti;
3. Izvršni svet predlaga, da občine v primerih, ko se bo v oceni usklaje- nosti družbenih planov občin z zakonom ugotovilo, da zakon ni ustrezno upošte- van, ne bi izvajale družbenega plana v tistem delu, ki ni usklajen z zakonom vse dotlej, dokler jih ne spremenijo in dopolnijo v skladu s predlogom Izvrš- nega sveta Skupščine SR Slovenije oziroma dokler Skupščina SR Slovenije o tem ne zavzame stališča;
4. da bi v občinah zagotovili kontinuiteto izvajanja ustreznega obsega stanovanjske graditve, graditve komunalne in druge infrastrukture ter objektov za proizvodnjo in druge aktivnosti v tem, zlasti pa v naslednjem srednjeročnem obdobju, predlaga Izvršni svet, da v občinah pospešijo izdelavo strokovnih pod- lag za pripravo dolgoročnih planskih aktov, da takoj pristopijo k novelaciji vseh tistih prostorskih izvedbenih aktov, ki niso v skladu z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč, da se odgovorni nosilci in izvajalci zemljiške politike v občini organizirajo tako, da bodo sistematično pridobivali stavbna zemljišča v družbeno lastnino in jih ustrezno pripravili za gradnjo.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije se strinja s predlogom, da po uskla- ditvi družbenih planov občin izdela vsebinsko analizo izvajanja interventnega zakona. V nadaljevanju izvajanja zakona bo poudarek tudi na izdelavi ocen po ustreznosti in usklajenosti družbenih planov občin s tem zakonom ter po potre- bi dopolnjevanju družbenih planov občin. To pa bo tudi podlaga za pripravo na- tančnejše analize o učinkih zakona. Hvala.
Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa. Pričenjam razpravo.
Besedo ima tovarišica Neda De Lorenzi, področje gospodarstva, 17. okoliš, Nova Gorica.
Neda De Lorenzi: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši delegati! Skupina delegatov Zbora združenega dela je na svoji seji 12.12.19 83 obravnavala gradivo za 25. sejo zborov Skupščine SR Slovenije in imela k poro- čilu o izvajanju zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem na- membnosti od 1.1.1983 do 3o.9.19 83 naslednje pripombe.
Skupščina občine Nova Gorica je v skladu z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti izdelala kategorizacijo kmetijskih zem- ljišč ter sprejela sklep o spreminjanju spremembe in dopolnitve družbenega pla- na občine Nova Gorica, vključno s prostorskim delom za obdobje 1981-1985 dne 28.7.1983. Kljub temu, da je v prostorskem delu družbenega plana občine Nova Gorica predvidenih na posameznih območjih občine na splošno dovolj zazidljivih površin, to ne velja za samo mesto Nova Gorica, ki je bilo zaradi znanih zgo- dovinskih dejstev začeto ob meji in na kvalitetnih kmetijskih zemljiščih. V vseh dosedanjih smernicah razvoja mesta Nova Gorica se je predvidevala usmer- jena stanovanjska blokovna gradnja, kot kontinuiteta nadaljevanja mesta, in sicer znotraj območja, ki je geografsko omejeno s pobočji okoliških hribov ter z državno mejo. Vsa nezazidana območja znotraj tako imenovane goriške sklede pa predstavljajo v skladu z zakonom in opravljeno kategorizacijo zemljišč traj- no zaščitena kmetijska zemljišča.
Ob doslednem upoštevanju določil zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti bo izpadlo 6o do 7o % predvidene usmerjene sta- novanjske gradnje v občini Nova Gorica. V tem srednjeročnem obdobju bo mogoče
začeti z družbeno usmerjeno blokovno gradnjo le na območju dveh zazidalnih načrtov, ki sta bila sprejeta že pred uveljavitvijo zakona ter so bila za posa- mezne objekte že izdana ustrezna lokacijska dovoljenja, kjer bo mogoče gradi ti le 24o stanovanj.
Dosti težji položaj za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo pa bo na- stal ob upoštevanju sedanjih kriterijev oziroma omejitev zakona v naslednjem srednjeročnem obdobju, to je po letu 1985. Kot že omenjeno, bodo za to obdobje ob upoštevanju omejitev zakona izpadli skoraj vsi do sedaj predvideni zazidal- ni načrti za blokovno gradnjo v mestu Nova Gorica. To pa pomeni, da mesta ne bomo mogli več razvijati kot zaključeno celoto, temveč predvideti vso nadalj- njo blokovno in individualno gradnjo na drugih neprimernih, oddaljenih, komu- nalno neopremljenih površinah. Zato utemeljeno pričakujemo, da bomo v skladu s predpisi o sistemu družbenega planiranja o urejanju prostora, o urejanju na- selij v skladu s kmetijskimi zakoni ter družbeno dogovorjenimi merili za reše- vanje konfliktnih primerov lahko predvideli ustrezno možnost razvoja mesta No- va Gorica.
Z uveljavitvijo zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti so se znašle v težkem položaju tudi nekatere delovne organizacije, kot na primer Goriške opekarne, ki imajo težave pri zagotavljanju osnovne suro- vine gline, ki leži v pretežni meri na trajno zaščitenih kmetijskih zemljiščih.
Ta problem je potrebno čimprej rešiti ob. uskladitvi različnih interesov kmetij- stva in industrije, tako da ne bo motena redna proizvodnja delovne organizaci- je, ki z novo dograditvijo tovarne korcev potrebuje dodatne količine gline.
Sprejetemu prostorskemu delu družbenega plana občine Nova Gorica pa bo potrebno v skladu z zakonom prilagoditi tudi že sprejete nekatere temeljne ur- banistične dokumente, kot so na primer v lanskem letu sprejeti urbanistični načrt Dobrovo, sprejeti urbanistični redi ter prilagoditi urbanistično dokumen- tacijo, ki je v različnih fazah izdelave. Vse to pa zahteva znatna finančna sredstva, na katera ob sprejemanju zakona nismo računali.
Glede na to, da je v občini Nova Gorica ostal kljub sprejeti spremembi prostorskega dela družbenega plana nerazrešen zlasti problem družbeno usmer-^
jene stanovanjske gradnje po letu 1985, predlagamo, da se čimprej sprejmejo že obravnavani prostorski zakoni, ki naj bi dopuščali določene izjeme za zgoščeno stanovanjsko gradnjo, kar danes interventni zakon o varovanju kmetijskih zem- ljišč pred spreminjanjem namembnosti preprečuje.
Predsednik Martin Mlinar: Besedo ima tovariš Stane Divjak, področje gospodarstva, 33. okoliš, Titovo Velenje.
Stane Divjak: Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši dele- gati! Kljub temu, da je v tretjem trimesečju prihodnjega leta predvidena spre- memba nekaterih zakonov s tega področja, želi delegacija občin Velenje in Mo-
zirje opozoriti na naslednje.
Kljub strogi namembnosti in spoštovanju tega zakona so se še naprej pojav- ljale črne gradnje in parcelirala ter slabo obdelovala kmetijska zemljišča.
Hkrati tudi ugotavljamo, da se ta problematika pojavlja tudi v občinah Velenje in Mozirje tako kot v vsej Sloveniji, zato naša delegacija predlaga, da se s spremembami in dopolnitvami kmetijske zakonodaje odpravijo predvsem naslednje pomanjklj ivosti.
1. Preprečiti je potrebno nadaljnjo drobitev parcel in posestne strukture kmetijskih zemljišč na podlagi prometa, darilnih in izvršilnih pogodb ter dedo- vanja, in sicer predvsem pri zaščitenih kmetijah.
2. Ustrezno je potrebno spremeniti in zaostriti ukrepe glede obdelanosti kmetijskih zemljišč.
3. Pri priznavanju statusa kmeta naj se poleg drugih pogojev upošteva tu- di tržna proizvodnja.
4. Odpravili naj bi se zapleteni in dolgotrajni postopki pri izvajanju melioracij in komasacij.
5. Pri spremembah in dopolnitvah zakona o preživninskem varstvu kmetov je treba posvetiti pozornost obveznosti dedičev.
6. Treba je zaostriti inšpekcijske službe glede spoštovanja zazidalnih načrtov oziroma dokumentacije glede črnih gradenj. Hvala!
Predsednik Martin Mlinar: Hvala lepa! Pismenih prijav za razpravo k tej točki dnevnega reda nimam več. Sprašujem delegate, ali želi še kdo razpravljati? (Nihče.)
Če ne želi nihče več razpravljati, potem zaključujem razpravo.
Iz vsebine razprav dosedanjih dveh razpravijalcev ocenjujem, da ni nobenih takšnih predlogov, ki bi zahtevali dopolnjevanje predloženega sklepa in ocene, zato tudi ni potrebno, da bi se k tej točki sestala naša skupina delegatov. Gle de na to lahko preidemo na glasovanje o predloženem sklepu.
Kdor je za predloženi sklep, naj prosim glasuje! (141 delegatov glasuje za.) Je kdo proti? (Nihče.) Se je kdo vzdržal? (Dva delegata.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet z večino glasov.
Ker sem obveščen, da je medzborovska skupina končala delo, sprašujem to- variša Potrča, če je poročilo že napisano in se lahko poda? (Da.)
Vračamo se na 1. točko dnevnega reda, to je na poro- čilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije o poteku usklajevanja z vsemi spremljajočimi dokumenti.
Prosim poročevalca skupine delegatov tovariša Mirana Potrča, da poda po- ročilo .
Miran Potrč: Tovarišice in tovariši delegati! Medzborovska skupina delegatov se je sestala in ponovno proučila ustreznost besedila vseh predlaganih sklepov in oblikovala nekatere manjše, predvsem redakcijske po- pravke, ki jasneje pojasnjujejo konkretno vsebino in smisel priporočil in pripomb, ki jih Skupščina SR Slovenije daje k doslej predloženim aktom. Vse popravke, tudi manjše in nepomembnej še vam bom skušal obrazložiti.
Točka 1, na 1. strani, druga alinea, drugi odstavek: v zadnji vrsti za be- sedami: "organizacije združenega dela" se doda beseda "izvoznike". S tem, da bi se jasno povedalo, da se izvoznike loči od organizacij, ki pridobivajo de- vize na deviznem trgu. Tako bi se zadnji del besedila glasil: "in s tem loči- ti organizacije združenega dela — izvoznike od organizacij združenega dela, ki devize pridobe z nakupom na enotnem deviznem tržišču".
Na strani 2, v petem odstavku se v drugi vrsti črta beseda "vsi". V raz- pravi v medzborovski skupini delegatov smo bili mnenja, da poudarek na sleher- nega potrošnika mazuta, da mora pripraviti program,^verjetno ne bi bil ustrezen, ker so ponekod tudi porabniki mazuta, ki iz tehnoloških in drugih razlogov ver-
jetno tega ne morejo narediti. Zato sedaj ne bi določali kriterijev in bi se o teh kriterijih eventualno pogovarjali ob resoluciji, da pa poudarek na "vsi" v tem delu besedila ne bi bil ustrezen.
V 12 alinei na strani 2 je najprej redakcijski popravek v četrti vrsti in bi se to besedilo glasilo: "Sprejeli samoupravni sporazum o enakomernem oskr- bovanju pod enakimi pogoji" ne pa: "v enakomernem in pod enakimi pogoji oskrbo- vanju".
V zadnjih dveh vrstah te točke bi se besedilo za vejico glasilo takole:
"sprejme v soglasju z izvršnimi sveti republik in avtonomnih pokrajin začasne rešitve za zagotovitev oskrbe po republikah in pokrajinah". Doda se "začasne rešitve", ker so sicer predvideni samoupravni sporazumi in črta se beseda "ena- komerne" zaradi tega, ker beseda enakomerne ne vsebuje kriterijev. Potrebno bo pa določiti kriterije, po katerih bo oskrba po posameznih republikah in pokra-
jinah tekla, da ne bi predvsem mislili na neke enake količine, neodvisno od kakršnihkoli kriterijev.
Naslednja dopolnitev je na strani 3. Predlagamo, da se druga alinea v točki 12 v tem delu pripomb črta zato, ker bi to pripombo dali k odloku o kre- di tno-monetarni politiki. Nima namreč smisla na tem mestu pisati, da naj se to vprašanje uredi v odloku o kreditno-monetarni politiki, ne imeti pa te pripombe pri odloku.
V točki 14 je nekaj redakcijskih popravkov. V peti vrsti je napisano, da naj bi prioritetne naložbe dale optimalne rezultate že v letu 1984. Ocenili smo, da bi v letu 1984 neka naložba težko že dala rezultate, zato predlagamo namesto "že v letu 1984" besedilo: "v čim krajšem času".
Druga dopolnitev je v tretji vrsti od spodaj navzgor. Doslej je bilo na- pisano, da naj bi se ti kriteriji uporabljali čimbolj kumulativno. Zaradi jas- nosti besedila predlagamo besedilo, da bi se naj za družbeno upravičenost na- ložb uporabljalo čimveč kriterijev hkrati.
Tako se ta del besedila za podpičjem glasi: "Pri izvajanju naložbene po- litike naj bi se za presojo družbene upravičenosti naložb uporabljalo čimveč kriterijev hkrati. Prav tako pa bi jih morale uporabljati tudi banke pri odo- bravanju investicijskih kreditov".
Besedilo zadnje alinee k točki 18, na strani 3, se prenaša tudi na stran 4 in govori o blagovnih rezervah. Predlagamo, da se za vejico na koncu tega be- sedila doda še besedilo: "in da se pri tem upošteva njihova celovitost in nji- hova vloga na vseh ravneh". Osnovna pripomba Skupščine SR Slovenije je namreč bila, da pri urejanju vprašanja blagovnih rezerv ne sme biti poudarek izključ- no na zveznih blagovnih rezervah in da bi bilo jasneje, kaj pomeni funkcioni- ranje blagovnih rezerv v skladu z zakonom, še pojasnilo, da naj se pri tem upo- števa celovitost pomena blagovnih rezerv in-njihova vloga na vseh ravneh, kar pomeni tudi tržne rezerve v organizacijah združenega dela, v občinah, republi- kah in v federaciji.
Stran 4, točka 19, druga alinea naj bi se dopolnila tako, da bi se v celo- ti glasil: "Skupščina SR Slovenije ponavlja stališče", doda se novo besedilo:
"da naj se uvedba kompenzacij prouči in", nadaljuje se staro besedilo: "da se kompenzacije lahko namenjajo le za družbeno^prganizirano in blagovno kmetijsko proizvodnjo". Menimo namreč, da ne bi bilo dobro, da se v resoluciji že vnaprej reče, kompenzacije bodo uvedene, ampak se napiše, da naj se to prouči, hkrati pa da usmeritev. Če jih bomo uvedli, morajo biti namenjene za družbeno organi- zirano proizvodnjo.
Na strani 4 v točki 2o, VI, se v prvi alinei opravi samo redakcijski popra- vek, namesto "področja" se napiše "območja". Če gre za teritorij uporabljamo besedo območje.
Na strani 5 k točki 25, ki se prenaša s strani 4 na stran 5, se opravijo redakcijski popravki v predzadnji vrsti, tako da se celotno besedilo glasi: "Ne- sprejemljiva je opredelitev prvega odstavka, ki opredeljuje 19 % rast skupnih sredstev za skupno in splošno porabo v republikah in pokrajinah v razmerju do dovoljene ravni te porabe v letu 1983".
V točki 26 na strani 5 gre prav tako samo za redakcijski popravek, in sicer se prvi in drugi stavek med seboj povežeta, besedilo pa se glasi: "Določiti je treba, da se odhodki proračuna federacije opredelijo glede na načrtovan razpolož- ljiv narodni dohodek oziroma družbeni proizvod in da mora uporaba", ostalo bese- dilo ostane v celoti nespremenjeno.
Na strani 5, X., točka 25: napačno je napisano "dolgoročni plan gospodarske stabilizacije"; besedilo se pravilno.glasi: "dolgoročni program gospodarske sta- bilizacije".
V zadnji alinei k 28. točki na strani 5., ki se prenaša potem tudi na stran 6., bi se besedilo zaradi jasnosti dopolnilo in bi se celotno besedilo glasilo takole:
"Četrti odstavek naj se črta, saj uvajanje pravice uvoza specifične opre- me s carinskimi olajšavami, ki letos veljajo za SAP Kosovo, tudi na vse manj
razvite ni sprejemljiva; taka rešitev pa je eventualno sprejemljiva le za SAP Kosovo".
Gre za pojasnila, ker ne gre za širitev ampak za novo uvajanje pravic, ker jih doslej ni bilo in da jasno povemo, da smo proti takemu novemu uvaja- nju za vse manj razvite republike in SAP Kosovo, ker pa je takšno možnost SAP Kosovo v letošnjem letu že imelo, bi eventualno na tako rešitev za SAP Kosovo pristali tudi v letu 1984.
Prva alinea na strani 6. pa bi se dopolnila tako, da bi se v celoti gla- sila: "Glede obveznosti Zveznega izvršnega sveta, da bo do konca marca 19 84 analiziral stanje zadolženosti in likvidnosti gospodarstva v manj razvitih republikah in pokrajinah, Skupščina SR Slovenije predlaga, da se ta analiza opravi za vse gospod .rstvo Jugoslavije" doda se novo besedilo; "in v okviru skupno dogovorjene politike odpravljanja nelikvidnosti in po potrebi opredeli- jo tudi specifični uhrepi za manj razvite republike in SAP Kosovo v okviru točke 2o resolucije. Peti odstavek naj se zato črta". To pomeni, da se doda be- sedilo, da je potrebno v okviru te skupne analize pripraviti tudi skupno dogo- vorjeno politiko odpravljanja nelikvidnosti, v okviru te skupne politike pa so lahko predvideni tudi določeni specifični ukrepi za manj razvite.
V drugi alinei na strani 6. se opravijo redakcijski popravki; tako se ta alinea sedaj glasi: "glede odložitve vračila anuitet organizacij združenega dela z območja SAP Kosovo skladu federacije, ki dospejo v plačilo v letu 1984, naj se določi, da se do sprejetja zakona odloži izplačilo anuitetnih kuponov s tem, da bo SAP Kosovo od reprodukcijsko sposobnih organizacij združenega de- la vračilo kreditov izterjala, ta sredstva pa namenila za izboljšanje likvid- nosti gospodarstva pokrajine".
Gre samo za pojasnilo, da gre za tiste anuitete, ki bodo dospele v plači- lo v letu 1984 in da se bodo krediti izterjali.
Glede na te dopolnitve in ponovne razprave v medzborovski skupini predla- gamo, da se spremeni tudi točka 2., ki pomeni pooblastilo za uveljavljanje stališč Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin. Pooblastilo naj bi se glasilo: "Skupščina SR Slovenije pooblašča svojo delegacijo v Zboru re- publik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije, da po uveljavitvi pripomb k 2.
točki drugega poglavja prvega dela in k 25. točki II. poglavja drugega dela os- nutka da soglasje k predlogu resolucije".
K osnutku odloka o ciljih in nalogah skupne emisijske in denarne politike in skupnih temeljev kreditne politike v letu 19 84 na strani 7. se k točki 3.
oblikuje nova pripomba, v 2. točki - to je tista, ki je bila prej pri stano- vanjski politiki - ki naj bi se glasila: "Stanovanjska posojila občanom naj bodo izvzeta iz omejevanja bančnih plasmajev".
Drugih pripomb k temu odloku ni.
Pri osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslova- nju in kreditnih odnosih s tujino na strani 8 je predlog, da se v točki 1 v četrti alinei, v tretji vrsti črtajo besede "in mednarodnih konvencij". Gre za to, da naj ne bi imele prednosti pri izplačevanju tudi obveznosti iz med- narodnih konvencij, ampak samo fiksne in garantirane obveznosti do tujine.
Drugih pripomb ni.
Nobenih dopolnilnih predlogov ni tudi k zakonu o plačilih v konvertibil- nih devizah in tudi ne k osnutku odloka o skupni devizni politiki, odloka o določitvi skupnega zneska deviz za potrebe federacije in odloka o določitvi prihodkov od carin in drugih uvoznih davščin, ki se v letu 1984 odstopajo Interesni skupnosti Jugoslavije za ekonomske odnose s tujino.
Prav tako skupina ne predlaga nobenih dopolnitev k sklepu, s katerim se daje soglasje k osnutku zakona o skupnem obsegu proračunskih odhodkov federa- cije za leto 1984 in tudi ne k predlogom stališč glede zakona o začasni prepo-
