• Rezultati Niso Bili Najdeni

ZAKLJUČNO POROČILO O DELU

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "ZAKLJUČNO POROČILO O DELU"

Copied!
60
0
0

Celotno besedilo

(1)

OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA Paplerjeva 15

1353 Borovnica

ZAKLJU Č NO PORO Č ILO

O DELU

OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

V ŠOLSKEM LETU

2009/10

AVGUST 2010

________________________________________________________________

OŠ dr. Ivana Korošca BOROVNICA ZAKLJUČNO POROČILO O DELU

(2)

ZAKLJU Č NO PORO Č ILO O DELU

OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v šolskem letu 2009/10

I. OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA

1 ODDELKI, ŠTEVILO OTROK !

Osnovno šolo dr. Ivana Korošca Borovnica je v šolskem letu 2009/10 obiskovalo 323 učencev, od tega 166 na razredni stopnji in 157 na predmetni stopnji. V šolskem letu 2009/10 smo imeli oblikovanih 21 oddelkov, od tega 9 na razredni stopnji, 8 na predmetni stopnji in 4 oddelke podaljšanega bivanja.

V vrtcu je delo v šolskem letu 2009/10 potekalo v 9 oddelkih. V septembru 2009 je bilo vpisanih 155 otrok, junija 2010 pa 161. Otroci so bili razporejeni v 4 jaslične oddelke, 1 kombiniran oddelek in 4 oddelke od 3. do 6. leta starosti.

2 KADROVSKA IN IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH ! 2.1 Sistematizirana pedagoška delovna mesta v šolskem letu 2009/10 –

osnovnošolski program

2.1.1 Sistematizirana delovna mesta s strani MŠŠ 2.1.1.1 Vodstvo šole in uprava:

NAZIV

DELOVNEGA MESTA DELEŽ

DELOVNEGA MESTA

Ravnatelj 1,00

Pomočnik ravnatelja 1,00

Svetovalni delavec 0,85

Knjižničar 0,85

Računovodja VI 1,00

Poslovni sekretar VI 1,00

2.1.1.2 Učitelji

NAZIV

DELOVNEGA MESTA DELEŽ

DELOVNEGA MESTA

Učitelj razrednega pouka 9,23

Nivojski pouk na razredni stopnji 0,17

Drugi strokovni delavec v 1. razredu 0,91

Strokovni delavec v jutranjem varstvu 0,29

Učitelj dopolnilnega pouka na RS 0,2

Učitelj dodatnega pouka na RS 0,2

Učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja 3,88

Tečaj plavanja v I. triadi 0,03

Učitelj slovenskega jezika 1,99

Učitelj angleškega jezika 1,55

Učitelj nemškega jezika 0

Učitelj likovne vzgoje 0,39

(3)

Učitelj glasbene vzgoje 0,36

Učitelj geografije 0,61

Učitelj zgodovine 0,68

Učitelj državljanske vzgoje in etike 0,23

Učitelji biologije 0,39

Učitelj kemije 0,45

Učitelj fizike 0,45

Učitelj naravoslovja 0,36

Učitelj matematike 1,86

Učitelj tehnike in tehnologije 0,41

Učitelj športne vzgoje 1,18

Učitelj gospodinjstva 0,32

Učitelj dopolnilnega pouka na PS 0,18

Učitelj dodatnega pouka na PS 0,18

Učitelj individualne in skupinske pomoči 0,39

Učitelj za dodatno strokovno pomoč 1,64

Učitelj zborovskega petja 0,27

Učitelj ID za izvedbo kolesar. izpita 0,05

Učitelj ID s področja umetnosti, teh. in tehnol. 0,14

IP nemščina I 0,09

IP nemščina II 0,09

IP nemščina III 0,09

IP španščina I 0

IP španščina II 0,09

IP španščina III 0,09

IP šport za sprostitev 0,05

IP šport za zdravje 0,05

IP poskusi v kemiji 0,09

IP ples 0,05

IP Sonce, Luna, Zemlja 0,05

IP urejanje besedil 0,05

IP izbrani šport 0,05

IP kemija v življenju 0,05

IP obdelava gradiv: les 0,05

IP genetika 0,05

ID = interesna dejavnost IP = izbirni predmet 2.1.1.3 Druga dela

NAZIV

DELOVNEGA MESTA DELEŽ

DELOVNEGA MESTA

Računalnikar – organiz. inform. dejavnosti 0,35

Laborant 0,25

Organizator šolske prehrane 0,08

Kuhar IV 0,81

Hišnik IV 1,00

Čistilec II 4,75

(4)

2.1.2 Delovna mesta, ki jih je v šolskem letu 2009/10 financirala Občina Borovnica – osnovnošolski program:

Iz občinskega proračuna so prispevali sredstva za:

NAZIV

DELOVNEGA MESTA DELEŽ

DELOVNEGA MESTA

IP računalništvo – urejanje besedil 0,05

Drugi strokovni delavec v 1. razredu 0

Pomočnik kuharja 1,00

Hišnik vzdrževalec 1,00

2.2 Sistematizirana pedagoška delovna mesta v šolskem letu 2009/10 – predšolski program

2.2.1 Sistematizirana pedagoška delovna mesta za 9 oddelkov za obdobje od 1. 9. 2009 do 31. 1. 2010

NAZIV

DELOVNEGA MESTA DELEŽ

DELOVNEGA MESTA

Pomočnica ravnateljice 1,00

Vzgojiteljica 9,00

Pomočnica vzgojiteljice 10,66

Svetovalni delavec 0,30

Specialni pedagog 0

2.2.2 Sistematizirana pedagoška delovna mesta za 9 oddelkov za obdobje od 1. 2. 2010 do 31. 8. 2010

NAZIV

DELOVNEGA MESTA DELEŽ

DELOVNEGA MESTA

Pomočnica ravnateljice 1,00

Vzgojiteljica 9,00

Pomočnica vzgojiteljice 10,76

Svetovalni delavec 0,30

Specialni pedagog 0

2.3 Sistematizirana administrativno-ra

č

unovodska in tehni

č

na delovna mesta v šolskem letu 2009/10 – predšolski program

2.3.1 Sistematizirana administrativno-računovodska in tehnična delovna mesta za 9 oddelkov za obdobje od 1. 9. 2009 do 31. 1. 2010

NAZIV

DELOVNEGA MESTA DELEŽ

DELOVNEGA MESTA

Računovodja VI – poslovni sekretar VI 1,20

Kuhar 1,50

Pomočnik kuharja 1,50

Perica 0,70

Hišnik 0,50

Čistilec 1,50

Organizator zdravstveno–higienskega režima 0,10

Organizator prehrane 0,10

Računalnikar – organiz. informac. dejavnosti 0,15

(5)

2.3.2 Sistematizirana administrativno-računovodska in tehnična delovna mesta za 9 oddelkov za obdobje od 1. 2. 2010 do 31. 8. 2010

NAZIV

DELOVNEGA MESTA DELEŽ

DELOVNEGA MESTA

Računovodja VI – poslovni sekretar VI 1,20

Kuhar 1,50

Pomočnik kuharja 1,50

Perica 0,70

Hišnik 0,50

Čistilec 1,50

Organizator zdravstveno – higienskega režima 0,10

Organizator prehrane 0,10

Računalnikar – organiz. inform. dejavnosti 0,15

2.3 Struktura pedagoških delavcev glede na izobrazbo

2.3.1 Struktura pedagoških delavcev glede na izobrazbo – osnovnošolski program

(analiza glede na redno zaposlene delavce in ne glede na delež delovnega mesta; stanje na dan 1. 7. 2010) STOPNJA IZOBRAZBE ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ

V. stopnja 2 5,0 %

Absolvent VII. stopnje 1 2,5 %

VI. stopnja – učitelj/vzgojitelj 6 15,0 %

VII. stopnja – profesor 31 77,5 %

Skupaj 40 100,0 %

2.3.2 Struktura pedagoških delavcev glede na izobrazbo – predšolski program

(analiza glede na redno zaposlene delavce in ne glede na delež delovnega mesta; stanje na dan 1. 7. 2010) STOPNJA IZOBRAZBE ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ

IV. stopnja - varuh 2 9,5 %

V. stopnja 10 47,6 %

VI. stopnja – učitelj/vzgojitelj 3 14,3 %

VII. stopnja – profesor/dipl. vzg. PŠO 6 28,6 %

Skupaj 21 100,0 %

2.4 Struktura pedagoških delavcev glede na naziv

2.4.1 Struktura pedagoških delavcev glede na naziv – osnovnošolski program

(analiza glede na redno zaposlene delavce in ne glede na delež delovnega mesta; stanje na dan 1. 7. 2010)

NAZIV ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ

Brez naziva 11 27,5 %

Mentor 16 40,0 %

Svetovalec 12 30,0 %

Svetnik 1 2,5 %

Skupaj 40 100,0 %

V šolskem letu 2009/10 sta 2 pedagoški delavki pridobili nov naziv, in sicer 1 svetovalka in 1 svetnica.

(6)

2.4.2 Struktura pedagoških delavcev glede na naziv – predšolski program

(analiza glede na redno zaposlene delavce in ne glede na delež delovnega mesta; stanje na dan 1. 7. 2010)

NAZIV ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ

Brez naziva 3 27,27 %

Mentor 2 18,18 %

Svetovalec 6 54,55 %

Svetnik / /

Skupaj 11 100,00 %

2.5 Daljša nadomeš

č

anja

2.5.1 Daljša nadomeščanja – osnovnošolski program

V šolskem letu 2008/09 so bile na porodniškem dopustu Anja Goričnik, Martina Petrovčič, Tanja Plohl, Miriam Svete in Slađana Zvizdalo. Namesto njih smo zaposlili kader za določen čas. Delo Maje Maček, ki je odšla na bolniški oz. porodniški dopust, je prevzela Nadja Vulić, njene ure pa smo prerazporedili.

Na daljši bolniški odsotnosti je bila Marta Zupančič. Odsotnost smo uredili z notranjo prerazporeditvijo.

2.5.2 Daljša nadomeščanja– predšolski program

V šolskem letu 2009/10 je bila zaradi porodniškega dopusta odsotna delavka Sonja Rožmanc.

Nadomeščala jo je Katarina Kržič.

2.6 Struktura administrativno-ra

č

unovodskih in tehni

č

nih delavcev

(analiza glede na redno zaposlene delavce, brez nadomeščanj in ne glede na delež delovnega mesta, stanje na dan 1. 7. 2010)

DELOVNO MESTO DELEŽ DEL. MESTA IZOBRAZBA

Poslovna sekretarka 1 višja

Računovodja 2 višja

Računalničar 0,35 visoka

Kuhar 2,5 poklicna

Pomočnica kuharja 2,5 poklicna

Hišnik 2 poklicna

Čistilka 6,47 OŠ, poklicna

Perica 0,7 poklicna

(7)

ZAKLJU Č NO PORO Č ILO O DELU

OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v šolskem letu 2009/10

II. OSNOVNA ŠOLA

1 ORGANIZACIJA DELA v šolskem letu 2009/10 1.1 Uvod

V šolskem letu 2009/10 smo izvajali program devetletne osnovne šole v vseh razredih.

1.2 Število oddelkov in u

č

encev

Osnovno šolo dr. Ivana Korošca Borovnica je v začetku šolskega leta 2009/10 obiskovalo 321 učencev, od tega 165 na razredni stopnji in 156 na predmetni stopnji. Med šolskim letom se je vpisala ena učenka 8. razreda ter en učenec 2. razreda. Ob koncu šolskega leta tako beležimo skupaj 323 učencev, od tega 166 na razredni in 157 na predmetni stopnji, od tega 53,25 % deklic in 46,75 % dečkov.

V šolskem letu 2009/10 smo imeli oblikovanih 17 oddelkov, od tega 9 na razredni stopnji, 8 na predmetni stopnji in 4 oddelke podaljšanega bivanja.

Stanje na dan 15. 6. 2010:

RAZRED ŠTEVILO ODDELKOV ŠTEVILO OTROK

1. razred 9-letke 2 36

2. razred 9-letke 1 27

3. razred 9-letke 2 27

4. razred 9-letke 2 42

5. razred 9-letke 2 34

Razredna stopnja 9 166

6. razred 9-letke 1 27

7. razred 9-letke 2 27

8. razred 9-letke 3 56

9. razred 9-letke 2 47

Predmetna stopnja 8 157

skupaj 17 323

1.3 Organizacija pouka

Pouk je v šolskem letu 2009/10 potekal v eni izmeni. Vsi učenci so pričeli s poukom, to je s 1.

uro, ob 8. uri. Šolske ure so dolge 45 minut, med njimi so petminutni odmori, razen odmora za malico in kosilo, ki sta bila dolga po 20 minut.

Zaradi povečane obveznosti učencev v III. triadi smo v šolskem času obdržali 20-minutni odmor za kosilo, po katerem so učenci nadaljevali s 7. in 8. šolsko uro.

(8)

1.4 Varstvo voza

č

ev

Pred poukom smo imeli organizirano varstvo vozačev od 6.30 do 7.45 pod vodstvom enega učitelja, za razredno in predmetno stopnjo skupaj. Po pouku smo organizirali varstvo vozačev med 11.30 in 15.00 oz. ob petkih do 14.00, ko je odpeljal zadnji kombi.

V času med 6.30 do 7.45 je potekalo varstvo vozačev v večnamenskem prostoru, med 11.30 in 15.00 pa v učilnici v pritličju starega dela šole, ki je namenjena izključno učencem vozačem. Učenci so lahko v času čakanja na pouk oz. po pouku na šolski kombi delali domače naloge, igrali družabne igre, brali … Učitelj v varstvu vozačev je večkrat učencem pomagal tudi pri učenju ali domačih nalogah.

Ure dežurstev za učitelja v varstvu vozačev je v šolskem letu 2009/10 financirala Občina Borovnica.

1.5 Oddelki podaljšanega bivanja

1.5.1 Oddelki podaljšanega bivanja v šol. letu 2009/10

Vsako šolsko leto je povpraševanje staršev po tovrstnih oblikah dela z učenci večje. Zato smo glede na predhodne prijave staršev ter v skladu z normativi in soglasjem Ministrstva za šolstvo, znanost in šport v šolskem letu 2009/10 oblikovali 5 oddelkov podaljšanega bivanja.

Skupaj smo za delo v 5 oddelkih OPB potrebovali 104 PU/teden. S strani MŠŠ smo imeli za šolsko leto 2009/10 namreč odobrene 3,88 oddelka OPB - skupaj 97 PU/ teden, ostalih za organizacijo dela (ob upoštevanju normativov) potrebnih 7 PU/teden so delavci dopolnjevali svojo delovno obveznost.

1.5.2 Kadrovska zasedba podaljšanega bivanja v šol. letu 2009/010

Posamezne oddelke podaljšanega bivanja smo organizirali glede na urnik učencev po posameznih razredih.

OPB 1 smo organizirali za prvošolce, vsak dan med 11.30 in 16.05, skupaj smo za to potrebovali 26 PU/teden. Učitelja v OPB 1 sta bila Marko Erhart (od 1. 9. 2009 do 30. 11.

2009) ter Nataša Strah (od 1. 12. 2009 do konca šolskega leta).

Z delom v OPB 2, ki smo ga organizirali za drugošolce, naj bi 1. 9. 2008 začela Sabina Belovič, ki pa je nepričakovano ostala v bolniškem staležu. V septembru, do zaključka razpisa za delovno mesto, so jo nadomeščale kolegice z razredne stopnje, od 1. 10. 2009 do 14. 3.

2010 pa je delo v OPB 2 prevzel Andraž Pahor.

Oddelek OPB 2 smo organizirali vsak dan med 11.30 in 16.05, razen ob torkih, ko se imeli drugošolci 5 ur pouka in smo začeli z delom v OPB 2 ob 12.20. Delo v OPB 2 smo organizirali v obsegu 25,5 PU/teden.

OPB 3 smo organizirali za tretješolce, vsak dan med 11.30 in 14.30, razen ob torkih in sredah, ko se imeli tretješolci 5 ur pouka in smo začeli z delom v OPB 3 ob 12.20. Ob 14.30 so se učenci vključili v OPB 4. Vodja OPB 3 je bila Tina Vahčič. Delo v OPB 3 smo organizirali v obsegu 14,5 PU/teden.

(9)

OPB 4 smo organizirali za četrtošolce, vsak dan med 12.20 in 16.05, razen ob ponedeljkih, ko so začeli z delom ob 11.30. Vodja OPB 4 je bil Milan Batis. Delo v OPB 4 smo organizirali v skupnem obsegu 23,5 PU/teden.

OPB 5 smo organizirali za petošolce, vsak dan med 12.20 in 14.30, razen ob ponedeljkih, ko so začeli z delom ob 11.30. Vodja OPB 5 je bila Petra Bratičič. Delo v OPB 5 smo organizirali v skupnem obsegu 12 PU/teden.

Med 16.05 in 16.30 je bilo organizirano OPB dežurstvo, ki ga je vodil Milan Batis, v obsegu 2,5 PU/teden.

1.6 Jutranje varstvo

Jutranje varstvo smo organizirali za učence prvega razreda, med 5.45 in 7.45 uro, v učilnici 1.

a. Učenca so v šolo pripeljali starši ali druga pooblaščena oseba in ga izročili učiteljici.

Učenci so imeli med jutranjim varstvom (ob 7.00 uri) tudi zajtrk.

Jutranje varstvo za prvošolce smo organizirali s financiranjem MŠŠ (v skladu z normativi in največ 2 DU na dan).

2 PREGLED U Č NEGA USPEHA OB KONCU ŠOLSKEGA LETA 2009/10

2.1 Kvantitativna analiza u

č

nega uspeha

2.1.1 RAZREDNA STOPNJA

RAZRED ŠT. UČENCEV ŠT. NEGAT. % NEGAT. % POZIT.

1. r /9 36 0 0 100

2. r /9 27 0 0 100

3. r /9 27 0 0 100

4. r/9 42 0 0 100

5. r /9 34 0 0 100

SKUPAJ 166 0 0 100

2.1.2 PREDMETNA STOPNJA

RAZRED ŠT. UČENCEV ŠT. NEGAT. % NEGAT. % POZIT.

6. r /9 27 0 0 100

7. r /9 27 0 0 100

8. r /9 56 1 1,78 98,22

9. r /9 47 0 0 100

SKUPAJ 157 1 0,63 99,37

3.1.3 SKUPAJ ŠOL. LETO 2008/09

RAZRED ŠT. UČENCEV ŠT. NEGAT. % NEGAT. % POZIT.

1.-5. razred 166 0 0 100

6.-9. razred 157 1 0,63 99,37

SKUPAJ 323 1 0,31 99,89

(10)

Komentar

1. Med negativne učence štejemo tiste učence, ki ne napredujejo v višji razred, torej razred ponavljajo.

Učenci, ki so po sklepu učiteljskega zbora šole ocenjeni s pozitivnim učnim uspehom in napredujejo v višji razred, štejemo med pozitivne učence, kljub negativni oceni iz posameznega predmeta.

2. Učni uspeh v šolskem letu 2009/10 je bil 99,89 %. En učenec je z zaključkom 8. razreda izpolnil osnovnošolsko obveznost.

3. Nihče od učencev ni napredoval v višji razred z negativno oceno.

4. Štirje učenci so imeli popravni izpit. Trije učenci so popravni izpit opravili v prvem roku, en učenec pa v drugem roku.

2.2 Poro

č

ilo o uspehu u

č

encev 9. razreda devetletke

Deveti razred devetletke je v šolskem letu 2009/10 obiskovalo 47 učencev, in sicer 26 dečkov in 21 deklic. Vsi so uspešno zaključili deveti razred. Uspeh je bil 100 %.

2.2.1 PRIZNANJA IN POHVALE

Učenci so ob zaključku prejeli številna priznanja in pohvale:

8 učencev je prejelo priznanje za doseženo znanje v vseh osmih letih šolanja Učenci so sodelovali na različnih tekmovanjih in prejeli naslednja priznanja:

Bronasto priznanje šolskega tekmovanja iz logike (3 učenci); srebrno priznanje iz znanja logike (1); tekmovanje iz angleškega jezika - bronasto priznanje (10); bronasto Preglovo priznanje iz kemije (3); srebrno Preglovo priznanje iz kemije (1); bronasto Proteusovo priznanje iz znanja biologije (7), zlato Proteusovo priznanje iz znanja biologije (1); bronasto Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika (3); srebrno Cankarjevo priznanje iz slovenskega jezika (1); bronasto Vegovo priznanje iz matematike (7); srebrno Vegovo priznanje iz matematike (3); bronasto priznanje iz geografije (3); bronasto Stefanovo priznanje iz fizike (4); srebrno Stefanovo priznanje iz fizike (2); 1. mesto na regijskem tekmovanju Kaj veš o prometu (1).

2.2.2 ZOISOVE ŠTIPENDIJE

Osnovna merila za podelitev Zoisovih štipendij so se s šolskim letom 2007/08 spremenila, tako da predlagatelji kandidatov za pridobitev Zoisovih štipendij ni več šola, temveč kandidat sam.

2.2.3 UČNA POMOČ

• Ena učenka devetega razreda je imela učno pomoč, ki jo je izvajala delavka javnih del, v organizaciji Centra za socialno delo Vrhnika.

• Vsi so uspešno končali deveti razred.

2.3 Analiza prijav u

č

encev glede na vpis v srednjo šolo

Število učencev prijavljenih za vpis v SŠ – 9. r/9………...47 Število učencev prijavljenih za vpis v SŠ – 8. r/9………... 1

Število učencev prijavljenih za vpis v SŠ – skupaj……….. 48 učencev

Število učencev, ki so se prijavili k preizkusu nadarjenosti, kot posebni pogoj za vpis:

Srednja šola za oblikovanje in fotografijo - umetniška gimnazija - likovna smer (3 učenke).

Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana - sodobni ples (1 učenka).

(11)

1. Prijave za vpis v gimnazije……….. ……..17 učencev ( 35 %)

Gimnazija Vič……….2

Gimnazija Bežigrad………2

Gimnazija Ledina………1

Gimnazija Jožeta Plečnika………...1

Gimnazija Poljane………..……….2+1(klasična gimnazija) Gimnazija Šiška (športni oddelek)………..1

Biotehniški izobr. center Ljubljana……….1

Srednja šola za oblikovanje in fotografijo-umetn. gimn…….2

Srednja vzgojiteljska šola in gimn. Ljubljana……….1

Gimnazija Antona Aškerca……….3

2. Prijave za vpis v strokovne šole …….. 23 učencev (48 %) Ekonomska šola Ljubljana ekonomski tehnik……….3

Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana gradbeni tehnik………...1

• Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija tehnik računalništva………1

elektrotehnik………1

• Srednja zdravstvena šola zdravstvena nega……….5

• Šolski strojna in kemijska šola strojni tehnik………3

• Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana predšolska vzgoja……….2

• Srednja upravno- administrativna šola Ljubljana ekonomski tehnik………...2

• Srednja šola tehniških strok Šiška tehnik mehatronike………1

• Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad logistični tehnik……….1

• Srednja medijska in grafična šola Ljubljana medijski tehnik………..1

• Biotehniški izobraževalni center Ljubljana naravovarstveni tehnik……….…1

• Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije tehnik elektronskih komunikacij………...1

3. Prijave za vpis v poklicne šole ……… 7 učencev (15 %) • Srednja frizerska šola frizer………..4

• Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad avtoserviser……….1

• Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani gastronomske in hotelske storitve………..1

• Srednja trgovska šola Ljubljana

(12)

trgovec………...1

4. Prijave za vpis v nižjo poklicno šolo………1 učenec 8. razreda (2 %), ki je izpolnil osnovnošolsko obveznost

• Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana pomočnik pri tehnologiji gradnje………..1 Število učencev, ki so imeli omejitev vpisa:

Omejitev vpisa v srednje šole je imelo skupaj 12 učencev (25 %).

9 učencev (19 %) za program gimnazija (Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Ledina, Gimnazija Jožeta Plečnika, Gimnazija Poljane, Gimnazija Šiška - športni oddelek, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo - program umetniška gimnazija - likovna smer.

3 učenci (6 %) za program srednjih strokovnih šol (Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana ter Srednja medijska in grafična šola Ljubljana).

3. REALIZACIJA NALOG LETNEGA DELOVNEGA NA Č RTA ŠOLE 3.1 Realizacija prednostnih nalog letnega delovnega na

č

rta

V šolskem letu 2008/09 smo uspešno realizirali vse prednostne naloge, zastavljene v Letnem delovnem načrtu za šolsko leto 2008/09:

Dosledno izvajanje diferenciacije in individualizacije pri pouku.

Izvedba nacionalnega preverjanja znanja za učence 6. in 9. razreda.

Predstavitev programa izbirnih predmetov v 7., 8. in 9. razredu.

Izvajanje vzgojnega načrta šole.

Skrb za domovinsko vzgojo.

Nadaljevanje dela »Eko šola kot način življenja«.

Spremljanje šolske zakonodaje v praksi.

Nadaljevanje nadstandardnega programa šole v naravi.

Razširitev dejavnosti in aktivnosti šolskega parlamenta.

Zagotavljanje ustreznega pedagoškega in strokovnega kadra in skrb za napredek posameznika in individualno izobraževanje.

Pospeševanje delovanja in sodelovanja strokovnih aktivov, prenos informacij in izkušenj.

Skrb za urejenost šolskega prostora in dobro počutje vseh na šoli.

3.2 Realizacija na

č

rta izvajanja programa 9-letne OŠ

V preteklih šolskih letih smo uspešno realizirali operativni načrt aktivnosti priprav na

uvajanje programa 9-letne osnovne šole, v šolskem letu 2009/10 smo zato lahko brez zapletov realizirali program 9-letne OŠ v vseh razredih.

Opravili smo naslednje naloge:

• spremljanje zakonodaje v 9-letni OŠ

• številna izobraževanja za učitelje in vodstvo šole,

• nadaljevanje koncepta dela z nadarjenimi,

• izbira didaktičnega gradiva za učence,

• prijava na razpis za računalniško opremo,

• nabor in izbor izbirnih predmetov za šol. leto 2009/10,

• oblikovanje skupin izbirnih predmetov, fleksibilne diferenciacije ter nivojskega pouka,

• analiza vpisa in evalvacijskih vprašalnikov,

• izpeljava nacionalnega preverjanja znanja za učence 6. in 9. razreda 9-letke,

• druge aktualne naloge.

(13)

3.3 Realizacija vzgojnega na

č

rta šole ter evalvacija dela tima za vzgojni na

č

rt

Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06, 102/07) v 60. d členu opredeljuje vzgojno razsežnost pedagoškega dela, ki naj bila zajeta v vzgojnem načrtu šole. Le-ta naj bi določil načine doseganja in uresničevanja ciljev in vrednot iz 2. člen Zakona o OŠ.

V ta namen je bila v šolskem letu 2007/08 osnovana skupina v sestavi: Simona Trček (učiteljica na PS), Slađana Zvizdalo (učiteljica v 1. triadi), Alma Leskovic-Grošelj (učiteljica v 2. triadi), Metka Pristavec-Repar (učiteljica na PS), Sonja Pristavec (pomočnica ravnateljice), Maja Maček (svetovalna delavka), Nataša Lipovšek - Hrga (ravnateljica). Za vodjo skupine smo potrdili Simono Trček. Kasneje se je zaradi porodniškega dopusta Slađane Zvizdalo skupini priključila še Marinka Šivec (učiteljica v 1. triadi).

V prvi fazi dela smo obstoječi hišni red ločili v dve sestavini vzgojnega načrta in sicer Hišni red ter Pravila šolskega reda. Nato je sledila izvedba anket med starši, učenci in delavci šole.

Analiza anket je pokazala prioritetne vrednote, ki smo jih vključili v vzgojni načrt. To so medsebojno spoštovanje, znanje in prijaznost.

Učenci so skupaj z razredniki oblikovali razredne dogovore. Vse to je bila osnova za izdelavo osnutka vzgojnega načrta. Skupina se je sestajala redno ob četrtkih. Dokončni osnutek je bil oblikovan v marcu 2009 ter potrjen na Svetu zavoda 28. 5. 2009. Veljati pa je začel 1. 9.

2009.

Učenci so bili z vzgojnim načrtom seznanjeni na razrednih urah, staršem pa je na voljo na spletni strani šole. Skozi vse šolsko leto smo se trudili ravnati po njem. Restitucija kot nova oblika se je obnesla. Potrebnih je bilo še veliko dodatnih razgovorov z učenci, da so delo dojeli kot nadomestilo za prekrške. Prav tako je bilo potrebno tudi sodelovanje in soglasje staršev.

Na ta način je delo opravljalo 7 učencev, trije osmošolci in štirje devetošolci.

število učencev prekršek dejavnost

3 neopravičeni izostanki skrb za čistočo v jedilnici

2 vandalizem pomoč hišniku

1 grdo izražanje pomoč na prireditvah

1 snemanje z mobitelom pomoč pri skrbi za rože

Pokazale so se tudi pomanjkljivosti vzgojnega načrta, zato so aktivi podali nove predloge (opravičevanje odsotnosti, zamujanje). V maju 2010 so bile spremembe potrjene tudi na Svetu zavoda in vnesene v vzgojni načrt. Spremembe so bile naslednje:

1. Pravila šolskega reda: dodana točka 2 b

Starši morajo najkasneje v petih dneh po izostanku učenca razredniku sporočiti vzrok izostanka. Odsotnost učenca morajo starši opravičiti osebno ali v pisni obliki. Osebna ali pisna opravičila je treba posredovati razredniku najkasneje v petih dneh po prihodu učenca v šolo. Če razrednik v omenjenem roku ne prejme opravičila, šteje izostanke za neopravičene.

Kadar učenec izostane zaradi bolezni več kot 5 šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka.

2. Vzgojni načrt – tabela 3.2.: dodana tretja alineja

(14)

Če se zamujanje k pouku ponovi več kot trikrat, potem ob vsaki naslednji zamudi k učni uri, sledi neopravičena ura.

Menimo, da je bilo prvo leto uveljavitve vzgojnega načrta uspešno, spremljali smo izvajanje ter sproti beležili pomanjkljivosti. Vsako leto je vzgojni načrt odprt za izboljšave in dopolnitve z novimi pobudami. Za začetek je potrebno oblikovati predloge za restitucijo še na razredni stopnji ter dopolniti nabor dejavnosti za predmetno stopnjo. Na zadnjem sestanku 28.

6. 2010 smo potrdili novo vodjo skupine; v naslednjem šolskem letu bo vodja Metka Pristavec - Repar. Na konferenci dne 28. 6. 2010 smo predlagali in potrdili tudi novo članico, Simono Trček bo nadomestila Tanja Plohl.

3.4 Analiza spremljave u

č

iteljevega dela

3.4.1 Izvedene hospitacije v šolskem letu 2009/10

PRI UČITELJU DATUM RAZRED PREDMET OPOMBE oktober 2009

1. Martina Kogovšek 8. 10. 09 1. a SLO /

2. Karmen A. Poteko 9. 10. 09 9. a KEM DZ

3. Lea Nemec 9. 10. 09 8. c GEO DZ

4. Petra Zalar 19. 10. 09 9. r. (1. nivo) MAT pripravnica MAT

november 2009

5. Darjan Geohelli 17. 11. 09 9. a RU /

6. Marko Erhart 18. 11. 09 7. a, b ŠVZ 1/5 za strok. izpit 7. Marko Erhart 19. 11. 09 6. a ŠVZ 2/5 za strok. izpit 8. Marko Erhart 19. 11. 09 9. a ŠVZ 3/5 za strok. izpit

9. Deša Stojanovič 20. 11. 09 4. b RU /

10. Marko Erhart 23. 11. 09 6. a ŠVZ 4/5 za strok. izpit 11. Marko Erhart 23. 11. 09 9. a ŠVZ 5/5 za strok. izpit 12. Tina Vahčič 1. 12. 09 9. b RU /

13. Simon Lukan 8. 12. 09 8. c RU /

14. Alma Leskovic Grošelj 9. 12. 09 5. a RU /

15. Dajana Jovanovič 11. 12. 09 4. a RU /

16. Angela Tortič 15. 12. 09 8. a RU /

januar, februar 2010

17. Petra Zalar 19. 1. 10 9. r. (1. nivo) 1/5 MAT nastopi za str. izpit 18. Petra Zalar 26. 1. 10 8. a 2/5 MAT nastopi za str. izpit 19. Petra Zalar 2. 2. 10 7. r. (2. nivo) 3/5 MAT nastopi za str. izpit 20. Petra Zalar 2. 2. 10 8. r. 4/5 MAT nastopi za str. izpit 21. Petra Zalar 10. 2. 10 8. r. 5/5 MAT nastopi za str. izpit 22. Iztok Kuk – laborant 27. 1. 10 7. a 1/5 laborant MAT nastopi za str. izpit 23. Iztok Kuk – laborant 14. 1. 10 8. r. 2/5 laborant BIO nastopi za str. izpit 24. Iztok Kuk – laborant 9. 10. 09 9. r. 3/5 laborant KEM nastopi za str. izpit 25. Iztok Kuk – laborant 9. 2. 10 6. a 4/5 laborant NAR nastopi za str. izpit 26. Iztok Kuk – laborant 14. 4. 10 9. b 5/5 laborant FIZ nastopi za str. izpit marec 2010

27. Petra Bratičić 10. 3. 10 8. b DDE nastopi za str. izpit 28. Petra Bratičić 17. 3. 10 8. b DDE nastopi za str. izpit 29. Petra Bratičić 12. 3. 10 7. a DDE nastopi za str. izpit 30. Petra Bratičić 19. 3. 10 7. a DDE nastopi za str. izpit 31. Petra Bratičić 26. 3. 10 7. a DDE nastopi za str. izpit

(15)

3.4.2 Analiza dela

Hospitacije sem izvedla le deloma v skladu z načrtom spremljanja in vrednotenja učiteljevega dela v šolskem letu 2009/10, saj so se med šolskim letom kar trije pedagoški delavci odločili opravljati strokovni izpit, tako da sem spremljavo dela v drugi polovici leta prilagodila novim potrebam oz. razmeram.

Izvedenih je bilo 31 hospitacij, točneje:

• hospitirala sem pri vseh novih učiteljih na šolih,

• hospitirala sem pri razrednih urah na razredni in predmetni stopnji,

• hospitirala sem pri pripravnici na šoli,

• hospitirala sem pri 2 učiteljih in laborantu, ki so opravljali praktične nastope za strokovni izpit.

Ponovnih hospitacij, v želji izboljšanja dela (po opravljenih rednih hospitacijah) v tem šolskem letu ni bilo potrebno izvesti.

Pohvaliti je potrebno učitelje na razredni in predmetni stopnji, ki so vsi, z redkimi izjemami, napredovali na področju diferenciacije in individualizacije pouka. Pohvaliti je potrebno učitelje, ki so potrebo po medpredmetnem povezovanju udejanili na več področjih dela.

Veseli nas, da čedalje več učiteljev uporablja pri pouku računalnik oz. računalniško učilnico.

Na podlagi analiz hospitacij ugotavljam, da je potrebno v naslednjem šolskem letu več pozornosti posvetiti:

• uporabi knjižnega jezika, jasnemu in razumljivemu govoru,

• diferenciaciji in individualizaciji pri pripravi in izvedbi pouka na predmetni stopnji, razen pri matematiki, slovenščini in angleščini,

• večjem medpredmetnem povezovanju ter

• uporabi Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja v praksi.

3.5 Realizacija predmetnika

3.5.1 Realizacija pouka

V skladu z letno razporeditvijo ur dela učiteljev je bil realiziran:

1. pouk (35 tednov za učence od 1. do 8. razreda devetletke in 32 tednov pouka za učence 9. razreda),

2. dopolnilni in dodatni pouk, 3. individualna in skupinska pomoč, 4. interesne dejavnosti,

5. kolesarski izpit (za učence 5. razreda),

6. plavalno opismenjevanje (za učence 3. razreda),

7. dnevi dejavnosti (naravoslovni, tehniški, športni in kulturni dnevi).

3.5.2 Kolesarski izpit

V šolskem letu 2009/2010 je kolesarski krožek obiskovalo 34 učencev 5. razreda. Dejavnost smo začeli s teoretičnim delom, ki je zajemal 20 ur, nadaljevali pa smo z vajami za utrjevanje na računalniku. Sledil je prvi del izpita iz teorije, vožnja po poligonu in praktična vožnja po cestišču. Teorijo kolesarskega krožka so opravili vsi učenci. Preizkus poligona je mnogim učencem povzročal težave, saj nekateri nimajo dovolj razvitega ravnotežja in spretnosti. Tako poligona ni opravila ena učenka, čeprav je imela več možnosti. Sledil je še zadnji del izpita,

(16)

praktična vožnja. Izpit je uspešno opravilo 32 učencev. Ena učenka ni uspela opraviti praktične vožnje. Vzrok za neuspeh sta slabo razvito ravnotežje in nezanesljiva vožnja po vozišču.

Izpit so učenci opravljali v četrtek, 3. 6. 2010, v prisotnosti policistov policijske postaje Vrhnika.

3.5.3 Plavalno opismenjevanje v 3. razredu devetletke

Plavalno opismenjevanje tretješolcev v obsegu 20 ur je potekalo v prostorih GRC Zapolje v Logatcu od 29. 3. do 9. 4. 2010. Udeležilo se ga je 27 učencev. Dosežena priznanja: bronasti delfin: 21 učencev, zlati morski konjiček: 2 učenca, srebrni morski konjiček: 3 učenci, bronasti morski konjiček: 1 učenec. Vodja dejavnosti je bila Slađana Zvizdalo.

3.6 Diferenciacija pri pouku

3.6.1 Fleksibilna diferenciacija v 4. razredu

Diferenciacijo smo izvajali pri pouku slovenščine in matematike, v obsegu do četrtine števila ur pri posameznem predmetu, v času od 1. aprila 2010 do konca šolskega leta.

Diferenciacija se je izvajala v homogenih učnih skupinah kot nivojski pouk, ki je potekal na treh ravneh zahtevnosti ter je namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razširjanju učne snovi. Pouk smo izvajali v 2 skupinah (matematika 3. nivo 27 učencev in 1. + 2. nivo 15 učencev, slovenščina 3. nivo 26 in 1. + 2. nivo 16 učencev), v skladu z normativi.

3.6.2 Fleksibilna diferenciacija v 5. razredu

Diferenciacijo smo izvajali pri pouku slovenščine, matematike in angleščine, v obsegu do četrtine števila ur pri posameznem predmetu, v času od 1. februarja 2010 do konca šolskega leta.

Diferenciacija se je izvajala v homogenih učnih skupinah kot nivojski pouk, ki je potekal na treh ravneh zahtevnosti ter je namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razširjanju učne snovi. Pouk smo izvajali v 2 skupinah (matematika 3. nivo 19 učencev in 1. + 2. nivo 15 učencev, slovenščina 3. nivo 19 in 1.+ 2. nivo 15 učencev, angleščina 3. nivo 18 in 1.+ 2. nivo 16 učencev), v skladu z normativi.

3.6.3 Fleksibilna diferenciacija v 6. razred

Diferenciacijo smo izvajali pri pouku slovenščine, angleščine in matematike, v obsegu četrtine števila ur pri posameznem predmetu, preko celega šolskega leta.

Fleksibilno diferenciacijo pri pouku slovenščine smo izvajali 1 uro tedensko v 3 nivojih, v dveh skupinah. V obe skupini je bilo vključenih po 14 učencev.

Fleksibilno diferenciacijo pri pouku matematike smo izvajali 1 uro tedensko v 3 nivojih, v dveh skupinah. V prvi je bilo 12, v drugi pa 16 učencev.

Fleksibilno diferenciacijo pri pouku angleščine smo izvajali 1 uro tedensko v 3 nivojih, v dveh skupinah. V prvi je bilo 13, v drugi pa 15 učencev.

3.6.4 Fleksibilna diferenciacija v 7. razredu

Fleksibilno diferenciacijo pri pouku slovenščine smo izvajali 1 uro tedensko v 3 nivojih, v treh skupinah. V I. nivo je bilo vključenih 8 učencev, v II. nivo 9 učencev in v III. nivo 10 učencev.

Fleksibilno diferenciacijo pri pouku matematike smo izvajali 1 uro tedensko v 3 nivojih, v treh skupinah. V I. nivo je bilo vključenih 5 učencev, v II. nivo 9 učencev in v III. nivo 13 učencev.

(17)

Fleksibilno diferenciacijo pri pouku angleščine smo izvajali 1 uro tedensko v 3 nivojih, v treh skupinah. V I. nivo so bili vključeni 6 učencev, v II. nivo 11 učencev in v III. nivo 10 učencev.

3.6.5 Nivojski pouk v 8. razredu

Nivojski pouk pri slovenščini in matematiki smo izvajali 1 uro tedensko v treh nivojih v dveh skupinah, v vsakem oddelku posebej. Skupine so imele po 9 oziroma 10 učencev.

Nivojski pouk pri angleščini smo izvajali vse ure tedensko v treh nivojih v treh skupinah. V I.

nivo je bilo vključenih 8 učencev, v II. nivo 25 učencev in v III. nivo 22 učencev.

3.6.6. Nivojski pouk v 9. razredu

Nivojski pouk pri slovenščini smo izvajali 4,5 ure tedensko, v 3 skupinah, pod vodstvom treh učiteljic. V prvi skupini je bilo 10 učencev, v drugi skupini 14 učencev, v tretji pa 24 učencev.

Nivojski pouk pri matematiki smo izvajali 4 ure tedensko V prvi skupini je bilo 9 učencev, v drugi 25 učencev, v tretji pa 14 učencev.

Pri angleščini smo izvajali nivojski pouk 3 ure tedensko. V prvi skupini je bilo 13 učencev, v drugi 22 in v tretji 13 učencev.

3.7 U

č

enci s posebnimi potrebami

3.7.1 Učna pomoč

3.7.1.1 Dodatna strokovna pomoč

V šolskem letu 2009/10 je imelo dodatno strokovno pomoč 17 učencev. Skupaj so imeli 60 pedagoških ur učne pomoči. Od tega: 4 pedagoške ure (PU) učiteljice razredne stopnje, 13 PU učitelji predmetne stopnje ter 43 PU specialni pedagoginji.

Vsi učenci so uspešno napredovali v naslednji razred.

3.7.1.2 Individualna in skupinska pomoč

Na podlagi mnenj učiteljev, razrednikov ter svetovalne službe, smo na zaključni konferenci v šolskem letu 2008/09 izbrali tiste učence, ki potrebujejo individualno oz. skupinsko učno pomoč. V skladu z 81. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-UPB5) se za individualno in skupinsko pomoč iz državnega proračuna financira pol ure na oddelek. Tako je bilo v šolskem letu 2009/10 za individualno in skupinsko pomoč namenjenih 8,5 pedagoških ur.

V šolskem letu 2009/10 je na razredni stopnji individualno oz. skupinsko učno pomoč potrebovalo 26 učencev. Na predmetni stopnji pa 17 učencev. Vsi učenci so uspešno napredovali v naslednji razred.

3.7.1.3 Učna pomoč preko javnih del

Učno pomoč preko javnih del, v organizaciji Centra za socialno delo Vrhnika, je izvajala gospa Meta Dalmatin. Učno pomoč je v skladu s soglasji staršev obiskovalo 8 učencev razredne stopnje. Namen učne pomoči je bil opravljanje domačih nalog ter pomoč pri šolskem delu (v dogovoru z razrednikom).

3.7.2 Uvajanje Koncepta dela z nadarjenimi

V šolskem letu 2009/10 je bilo v skladu s Konceptom dela z nadarjenimi in operacionalizacijo koncepta, identificiranih 19 učencev 4. razreda in 12 učencev 8. razreda.

Evidentiranih je bilo 10 učencev 3. razreda ter 8 učencev 7. razreda. Ti učenci bodo v skladu z LDN šolske svetovalne službe prešli v fazo identifikacije (testiranje in izpolnjevanje ocenjevalnih lestvic za učitelje).

(18)

3.8 Delo šolskega parlamenta

Skupnost učencev šole je sestavljalo 28 učencev od 3. do 9. razreda. Sestanki skupnosti so potekali zadnji četrtek v mesecu oz. po dogovoru. Realizirali smo 5 sestankov. Z učenci smo reševali tekoče probleme. Veliko smo se pogovarjali o šolski malici in o izboljšanju klime (v smislu povezovanja učencev). Ker smo bili vključeni v projekt Eko šola kot način življenja, smo nekaj časa porabili tudi za to področje. Dotaknili smo se predvsem ločevanja odpadkov in organiziranosti le-tega v šoli.

Sestanki šolskega parlamenta in skupnosti učencev šole so potekali združeno.

3.9 Nacionalno preverjanje znanja

3.9.1 Uvod

Med pomembne naloge šole štejemo tudi pripravo naših učencev na nacionalno preverjanje znanja (NPZ). Nacionalno preverjanja znanja je v šolskem letu 2009/10 potekalo v skladu s šolskim koledarjem. V letošnjem šolskem letu smo drugič izvedli tudi NPZ v 6. razredu.

Izvedli smo le NPZ v rednem roku, saj naknadni rok ni bil potreben, zaradi 100 % udeležbe učencev 9. razreda na NPZ za vse tri predmete. NPZ v 6. razredu, ki ni obvezno, se je udeležilo 25 od 27 vseh šestošolcev, kar predstavlja 92,6 % populacije.

3.9.2 Nacionalno preverjanje znanja v rednem roku smo izvedli sledeče:

a) za 6. razred

- v torek, 4. maja 2010, iz matematike,

- v ponedeljek, 10. maja 2010, iz slovenščine ter - v torek, 11. maja 2010, iz angleščine.

a) za 9. razred

- v torek, 4. maja 2010, iz matematike, - v sreda, 5. maja 2010, iz likovnega pouka ter - v ponedeljek, 10. maja 2010, iz slovenščine.

3.9.3 Kvantativna analiza rezultatov po predmetih

Državni izpitni center je v juniju 2010 posredoval podatke o uspehih naših učencev na nacionalnem preverjanju znanja v šolskem letu 2009/10 ter rezultate slovenskega povprečja.

3.9.3.1 Kvantativna analiza rezultatov po predmetih v 6. razredu

NPZ v 6. razredu – osnovni statistični podatki za OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

PREDMET ŠTEVILO UČENCEV POVP. ŠT. % TOČK STAND. ODKLON

slovenščina 25 učencev (92,6 %) 49,40 19,26

matematika 25 učencev (92,6 %) 50,32 19,72

angleščina 25 učencev (92,6 %) 80,53 45,58

NPZ v 6. razredu – osnovni statistični podatki za Slovenijo

PREDMET ŠTEVILO UČENCEV POVP. ŠT. % TOČK STAND. ODKLON

slovenščina 14.432 54,77 20,69

matematika 14.586 53,53 22,46

angleščina 14.007 72,51 20,13

(19)

3.9.3.2 Kvantativna analiza rezultatov po predmetih v 9. razredu

NPZ v 9. razredu – osnovni statistični podatki za OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

PREDMET ŠTEVILO UČENCEV POVP. ŠT. % TOČK STAND. ODKLON

slovenščina 47 učencev (100 %) 49,68 17,33

matematika 47 učencev (100 %) 49,69 21,38

likovna vzgoja 47 učencev (100 %) 61,53 12,38

NPZ v 9. razredu – osnovni statistični podatki za Slovenijo

PREDMET ŠTEVILO UČENCEV POVP. ŠT. % TOČK STAND. ODKLON

slovenščina 17.778 51,11 20,99

matematika 17.924 50,05 22,25

likovna vzgoja 4.126 61,51 14,72

Iz rezultatov lahko ugotovimo naslednja dejstva:

a) da so se vsi naši devetošolci ter kar 92,6 % šestošolcev udeležili NPZ iz vseh treh predmetov,

b) da so šestošolci pri slovenščini in matematiki dosegli nižje rezultate od slovenskega povprečja (slovenščina za 5,37 %, matematika za 3,21 %), pri angleščini pa so nad slovenskim povprečjem za 8,02 %.

c) da so devetošolci na vseh treh področjih dosegli rezultate blizu slovenskega povprečja, konkretno so pri slovenščini za 1,43 % in pri matematiki za 0,36 % pod slovenskim povprečjem, pri likovni vzgoji pa 0,02 % nad povprečjem.

3.9.4 Kvalitativna analiza rezultatov po predmetih

3.9.4.1 Kvalitativna analiza rezultatov po predmetih v 6. razredu ANGLEŠČINA

V povprečju so učenci dosegli 36,2 točk od skupno 45 točk, kar je 80,5 %. Povprečno doseženo število točk za Slovenijo je bilo 32,6 točk oziroma 72,5 %, iz česar izhaja, da smo slovensko povprečje presegli za dobrih 8 odstotkov. Učenci so bili najuspešnejši pri prvi nalogi iz besedišča s povprečnim dosežkom 94 % in pri prvi nalogi slušnega razumevanja, kjer so dosegli povprečno 92 %. Več težav je bilo pri nalogi bralnega razumevanja, vendar so vseeno presegli slovensko povprečje. Največ težav pa jim je povzročala naloga pisnega sporočanja, pri kateri so dosegali najnižji rezultat glede na ostale naloge, to je 69,7 %, kar pa kljub temu presega državno povprečje za več kot 10 odstotkov. V bodoče bomo še več časa posvetili nalogam pisnega sporočanja.

Ugotavljamo, da so bili letos šestošolci precej uspešnejši od lanskoletne generacije, kar je posledica načrtnega dela v razredu na področjih, ki so se lansko leto izkazala za šibkejša, poleg tega pa smo v letošnjem letu izvajali tudi dodatni pouk za angleščino z namenom poglabljanja znanja.

SLOVENŠČINA

Skupno število možnih točk je bilo 40, učenci naše šole so dosegli v povprečju 19,8 točke, kar pomeni 49,5 %. Slovensko povprečje je 54,77 %.

Z rezultati NPZ-jev nismo zadovoljni, saj se kaže prevelik odklon. Učenci so imeli težave pri branju besedil (dve dolgi besedili), nekateri imajo slabo usvojeno branje, zato so bile narejene tudi napake. V bodoče bomo več časa namenile natančnemu in funkcionalnemu branju besedil. Težave so jim delali tudi izpisi iz besedila. Težave so se pokazale tudi pri

(20)

upovedovanju besedila, saj velikokrat niso upoštevali navodila. Za pisanje pisma pa so imeli premalo prostora, saj je njihova pisava še velika in okorna, tako so težko v okvirček napisali vse bistvene sestavine pisma, ki so jih sicer poznali in pri tem pazili še na obliko. V bodoče bomo tem elementom posvečali več pozornosti.

MATEMATIKA

Učenci 6. razreda so na letošnjem preverjanju v povprečju dosegli 25,2 točk, kar je 50,32 % možnih točk. Povprečje za Slovenijo je 53,53 %, torej so naši učenci 3,21 % pod slovenskim povprečjem.

Učencem so, glede na rezultate pri posameznih nalogah, največ težav delale naloge, ki so bile kompleksne in je bilo potrebno uporabiti znanje množenja decimalnih števil ter računati z deli celote v povezavi s pretvarjanjem merskih enot. Bolje pa so se odrezali na področju obdelave podatkov in urejanja ter primerjanja števil po velikosti. Izkazali so se tudi pri nalogi s koti.

Analiza nalog je pokazala, da moramo v naslednjem šolskem letu še več pozornosti posvetiti besedilnim nalogam, pretvarjanju merskih enot ter množenju in deljenju decimalnih števil.

3.9.4.2 Kvalitativna analiza rezultatov po predmetih v 9. razredu SLOVENŠČINA

Skupno število možnih točk je bilo 60, učenci naše šole so dosegli v povprečju 49,68 %.

Slovensko povprečje je bilo 51,11 %.

Z rezultati NPZ-jev nismo zadovoljni, saj je bila naša šola vsa leta nad državnim povprečjem.

Odkloni se kažejo pri večini nalog. Učenci se za NPZ-je niso pripravljali, saj so menili, da ne vplivajo na vpis za srednje šole. Težave jim je delalo dramsko besedilo pa tudi opis osebe, saj niso upoštevali zakonitosti le-te. Tudi pri utemeljevanju niso bili natančni. Jezikovni del je bil manj težaven, vendar velikokrat niso natančno prebrali. V naslednjem šolskem letu bomo več pozornosti posvečale funkcionalnemu branju, iskanju podatkov iz besedila in pravopisu.

LIKOVNA VZGOJA

Letošnja generacija devetošolcev je nacionalni preizkus znanja s področja likovne vzgoje opravila nad našimi pričakovanji, v povprečju so dosegli 61,53 %. Zmanjšanje števila ur tedensko za področje likovne vzgoje je glavna ovira za doseganje predpisanih standardov znanja. Kljub temu je generacija presegla slovensko povprečje, ki znaša 61,51 %. Bolj so se izkazali na praktičnem delu, slabše rezultate pa so imeli pri vprašanjih iz teorije.

MATEMATIKA

Generacija je v povprečju dosegla 49,69 % točk, slovensko povprečje pa je 50,05 %. Torej je povprečje nižje za 0,36 %. Učenci 9. a so dosegli 47,2 %, učenci 9. b pa 52,3 %. Z rezultatom nismo zadovoljni, a glede na generacijo, ki je usmerjena bolj praktično kot teoretično, je rezultat sprejemljiv, saj so podoben uspeh dosegli pri vseh treh predmetih. Kljub temu bomo v naslednjem šolskem letu posvetili več pozornosti še vsebinam, pri katerih so imeli učenci negativen odklon: računanje z ulomki, deljenje decimalnih števil, procentni račun.

Pregled rezultatov je pokazal tudi na površno branje tekstnih nalog. Višje povprečje pa so naši učenci dosegli v nalogah z veččleniki ter ponazarjanju števil oziroma točk na številski osi in v koordinatnem sistemu.

(21)

3.10 Dosežki u

č

encev na tekmovanjih

3.10.1 Dosežki učencev na tekmovanjih iz atletike

1. Državno tekmovanje v uličnih tekih (september, Žalec, državno tekmovanje: 2. mesto Žan Dobrovoljc, 3. mesto. Luka Mejač, 5. mesto Klavdija Leben in Denis Turšič, 6.

mesto Miha Rus)

2. Področno ekipno prvenstvo (september, Postojna, področno: 1. mesto ekipno deklice).

3. Državno prvenstvo v gorskih tekih (26. 9. 2009, Smlednik, 2. mesto dečki skupno, 4.

mesto Luka Mejač, 6. mesto Dino Hotič, 11. mesto Žan Dobrovoljc).

4. Finale atletskega pokala ekipno (14. 10. 2010, državno, Slovenska Bistrica, 6. mesto).

5. Ljubljanski maraton (24. 10. 2010, Ljubljana, državno, 6. mesto).

6. Nogomet st. dečki (januar, medobčinsko, Vrhnika, 1. mesto).

7. Liga v skoku v višino (januar, medobčinsko, Gornji Logatec).

8. Liga v skoku v višino (marec, medobčinsko, Borovnica).

9. Liga v skoku v višino (april, medobčinsko, Vrhnika, rezultati skupno: 1. mesto Klara Košir, 2. mesto Kristina Košir).

10. Nogomet st. dečki (februar, področno, Postojna, 1. mesto).

11.Nogomet st. dečki (marec, državno-četrtfinale, Tolmin, 4. mesto).

12. Nogomet ml. dečki (april, medobčinsko, Borovnica, 4. mesto).

13.Tek po mejah Drenovega Griča (maj, medobčinsko, prva mesta).

14. Tek trojk (maj, Ljubljana, državno, 1. mesto (Luka Mejač, Jaka Vodeb, Turšič).

15. Državno prvenstvo v krosu - Kros Dnevnika (maj, Železniki, državno, skupno 4.

mesto, skupno letnik 1995 1. mesto, posamično 4. mesto Jaka Vodeb, 5. mesto Luka Mejač, 7. mesto Neja Drašler, 10. mesto Leben Klavdija in Žan Dobrovoljc).

16. Področno prvenstvo v atletiki (maj, Postojna, področno, veliko medalj) . Notranjski trobojček (maj, Borovnica, področno, skupno 2. mesto, Klavdija Leben 1.

mesto, Žan Dobrovoljc 2. mesto).

17. DP v četveroboju (maj, Postojna, državno, Žan Dobrovoljc 7. mesto, Klavdija Leben 10. mesto, skupno dečki (Žan Dobrovoljc, Matic Dobrovoljc in Blaž Kohne) 3. mesto.

18. Državno atletsko finale (junij, Postojna, državno Jaka Vodeb 2. mesto, 10. mesto Urša Debevec in Žan Petrič).

19. Tek Bevke (junij, Bevke, medobčinsko, Matic Dobrovoljc 2. mesto).

3.10.2 Organizacija področnega tekmovanja iz znanja geografije

V regiji je bilo glede na število sodelujočih učencev že dovolj šol organizatork tekmovanja, zato v dogovoru s koordinatorjem svetovalcem Danijelom Lilekom v tem šolskem letu ni bilo potrebno organizirati dejavnosti na naši šoli.

3.10.3. Dosežki učencev na tekmovanjih iz znanj

(22)

Tekmovanje Raven Priznanja Seznam Mentor šolsko

8. 1. 2010 bronasto 5. r.: Minka Ogorevec, Mark Lakič, Matjaž Brlogar

6. r.: Klemen Kavčič, Tina Rina Rep, Vid Drobnič

7. r.: Barbara Švigelj, Davor Stražišar, Hana Hrovatin

8. r.: Eva Debevec, Ana Avramovič, Ida Brancelj, Živa Turšič

9. r.: Janez Šivic, Luka Mejač, Jernej Tinta logika

državno

30. 1. 2010 srebrno 2x 9. r: Luka Mejač 7. r: Davor Stražišar

Alma Leskovic - Grošelj

Sonja Pristavec

šolsko

16. 10. 2009 bronasto Ana Kržič, Aleksandar Jelić, Damir Hodžić, Živa Turšič, Eva Debevec, Špela Mole, Matija Petročnik, Žan Petrič

angleščina 8. r

državno

23. 11. 2009 srebrno Izak Kermc, Lea Mavec, Olivera Milašinović

Helena Svete - Hladnik

angleščina 9. r

šolsko 26. 11. 2009

bronasto Luka Mejač, Jan Dežman, Peter Hrovatin, Zala Verhovec, Janez Stražišar, Neja Drašler, Metka Slavič, Andraž Belovič, Janez Šivic, Simon Pelko

Jasmina Kovačič

nemščina šolsko

27. 11. 2009 Petra Barbara

Mihelač šolsko

4. 2. 2010

bronasto 9. r.: Luka Mejač, Janez Šivic, Aljoša Belovič, Maja Rakonjac, Valerija Rot,

Jan Stražišar, Jernej Tinta 8. r.: Lea Mavec, Sonja Strle Proteusovo -

biologija

državno

2. 4. 2010 zlato Janez Šivic

Simon Lukan

šah regijsko

18. 12. 2009 notranjsko 3. 3. 2010

sodelujoči diploma

7.r: Davor Stražišar, Tadej Debevec, Robert Košir

ekipno 3. mesto

Klemen Šivic

šolsko

25. 1. 2010 bronasto 8. r.: Ida Brancelj, Sonja Strle, Izak Kermc, Živa Turšič

9. r.: Janez Šivic, Luka Mejač, Valerija Rot Preglovo -

kemija

državno

13. 3. 2010 srebrno 8. r.: Janez Šivic

Karmen Ančimer Poteko

šolsko

8. 12. 2009 bronasto 4. r.: Pia Wallner, Zala Mele, Žan Dobrovoljc 5. r.: Anja Kolačko, Manca Šribar, Sara Turšič, Tjaša Molek

6. r.: Tina Rina Rep, Sara Klaj, Ana Ivančič 7. r.: Anja Strle, Tjaša Črnilogar, Hana Hrovatin

8. r.: Eva Debevec, Živa Turšič, Daša Mikuž, Sonja Strle

9. r.: Luka Mejač, Janez Šivic, Valerija Rot Cankarjevo -

slovenščina

regijsko

2. 2. 2010 srebrno 9. r.: Luka Mejač

Metka Pristavec - Repar

Epi reading badge

15. 3. 2010 22. 3. 2010

RS: 19 zlatih priznanj, 22 srebrnih priznanj, 2 priznanji za sodelovanje

PS: 21 zlatih priznanj, 25 srebrnih priznanj, 11 priznanj za sodelovanje

Helena Svete - Hladnik Tanja Plohl Jasmina Kovačič Eko kviz šolsko

11. 3. 2010 Simon Lukan

Vegovo -

matematika šolsko

18. 3. 2010 bronasto 1. r.: Tilen Hribar, Katarina Švigelj, Ester Mazi, Nika Hren, Nik Drašler, Živa Nikšič,

Lina Škoda, Eva Jereb, Tajda Košir, Marcel Marinka Šivec

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Iz tega lahko sklepamo, da imajo u č enci na splošno radi predmet šport, vendar obstaja tudi majhen delež u č encev, ki športa ne marajo, razlogi za to pa so lahko

Povedala sem jim, da je tudi pesnik razmišljal o slovesu, zato je napisal pesem Po slovesu, ki sem jo po premoru, v katerem so u č enci usmerili pozornost na poslušanje,

Večina ugotovitev prav tako kaže, da so težave pri pisanju bolj pogoste kot težave pri branju in da je med otroki, ki imajo motnje pisanja, več dečkov.. Vrednost naloge je

U č enci so imeli že pri za č etnem preizkusu precej dobro izoblikovane predstave o tem, kako dolgo traja nek dogodek, tako je dvanajst u č encev umivanju zob

Zato je posebno ranljiva skupina tistih mladih, ki imajo težave z učenjem, ki jim ne uspe končati izobrazbene poti in so hkrati brez zadovoljive odnosne, socialne in

Pri 14. U č enci so se lahko odlo č ali med tremi možnostmi in izbrano možnost tudi utemeljili.. Kategorija drugo pri u č encih, ki se niso mogli opredeliti ali

Zanimalo me je, ali so tisti u č enci, ki so vklju č eni v interesne dejavnosti tudi bolj uspešni in socialno spretni, kot u č enci, ki interesnih dejavnosti ne obiskujejo..

Plošče, ki so bile narejene samo iz konopljinega pezdirja so glede na gostoto uporabljenega materiala (cca 0,1 g/cm 3 ) dosegle zadovoljive vrednosti tako pri upogibni kot tudi pri