PEDAGOŠKA FAKULTETA
Predmetno poučevanje, biologija-gospodinjstvo
Ana Vreš
ZNANJE KOROŠKIH OSNOVNOŠOLCEV O EVOLUCIJI ČLOVEKA
Magistrsko delo
Ljubljana, 2019
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Predmetno poučevanje, biologija-gospodinjstvo
Ana Vreš
ZNANJE KOROŠKIH OSNOVNOŠOLCEV O EVOLUCIJI ČLOVEKA
KNOWLEDGE ABOUT HUMAN EVOLUTION OF UPPER PRIMARY SCHOOL PUPILS IN THE SLOVENIAN CARINTHIA
Magistrsko delo
Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar
Ljubljana, 2019
Opravljeno je bilo v Skupini za biološko izobraževanje Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za mentorico je bila imenovana izr. prof. dr. Jelka Strgar.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik: doc. dr. Iztok Tomažič
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Mentorica: izr. prof. dr. Jelka Strgar
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo Članica: izr. prof. dr. Petra Golja
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo
Podpisana se strinjam z objavo svojega dela v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete in Pedagoške fakultete. Izjavljam, da je delo, ki sem ga oddala v elektronski obliki, identično tiskani verziji.
Naloga je rezultat lastnega dela.
Ana Vreš
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Jelki Strgar za vso pomoč, nasvete in potrpežljivost pri izdelavi magistrskega dela. Zahvaljujem se tudi vsem zaposlenim na
šolah in učencem, ki so bili pripravljeni sodelovati pri mojem magistrskem delu.
Največja zahvala pa gre moji družini in prijateljem, ki so mi tekom celotnega izobraževanja stali ob strani in me spodbujali. Hvala vsem.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Md DK
KG znanje / evolucija človeka / osnovna šola / biologija AV VREŠ, Ana
SA STRGAR, Jelka (mentorica)
KZ SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16 ZA Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta LI 2019
IN ZNANJE KOROŠKIH OSNOVNOŠOLCEV O EVOLUCIJI ČLOVEKA TD Magistrsko delo (Univerzitetni študij)
OP VII, 63 str., 3 pregl., 34 graf., 4. pril., 41 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Slovenski učenci imajo glede na dosedanje raziskave dobro znanje iz naravoslovja in biologije, pri poznavanju evolucije človeka pa to ne drži. Ravno zato se v zadnjem času znanje učencev na tem področju intenzivneje raziskuje. Osnovnošolski učitelji so pri tej temi prepuščeni sami sebi, saj je v učnem načrtu le en cilj, ki se nanaša na evolucijo človeka. Poleg tega so učitelji in učenci v povezavi s to temo lahko soočeni tudi z notranjimi konflikti. Naš cilj je bil s testom znanja ugotoviti, ali imajo učenci koroških osnovnih šol ob koncu obveznega osnovnošolskega izobraževanja zadovoljivo znanje o evoluciji človeka ter ali je to znanje povezano s spolom, starostjo učencev ter šolo, ki jo obiskujejo. Ugotavljali smo tudi, ali imajo učenci kakšne napačne predstave o evoluciji človeka. V raziskavo je bilo vključenih 269 učencev 8. in 9. razredov petih osnovnih šol iz koroške regije. Ugotovili smo, da znanje koroških osnovnošolcev o evoluciji človeka ni zadovoljivo, saj so na testu povprečno dosegli 59,72-odstotni uspeh. Ugotovili smo, da imajo učenci 9. razredov več znanja kot učenci 8. razredov, učenke pa so le na eno vprašanje odgovarjale bolje od učencev. Majhne razlike so bile tudi v znanju učencev različnih šol, in sicer so učenci šole 4 pokazali malenkost več znanja od učencev drugih šol, ki so bili med seboj izenačeni. Tipična napačna predstava o evoluciji človeka, ki smo jo ugotovili pri testiranih učencih, je bila, da se je sodobni človek razvil iz neandertalca, učenci pa so imeli tudi slabo znanje o tem, kje se je razvil sodobni človek.
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Md DC
CX knowledge / human evolution / primary school / biology AU VREŠ, Ana
AA STRGAR, Jelka (supervisor)
PP SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16 PB University of Ljubljana, Faculty of education PY 2019
TI KNOWLEDGE ABOUT HUMAN EVOLUTION OF UPPER PRIMARY SCHOOL PUPILS IN THE SLOVENIAN CARINTHIA
DT Master's thesis (University Studies) NO VII, 63 p., 3 tab., 34 grap., 4 ann., 41 ref.
LA sl AL sl/en
AB According to research, Slovenian pupils have good knowledge of natural science and biology, but less about human evolution. Recently, this observation has caused intensified reasearch of the topic. Teachers are mainly left to themselves, since the official curriculum contains only one goal pertaining to human evolution. Besides, teachers as well as students can face significant internal conflicts when dealing with the topic of human evolution. The aim of our study was to test the knowledge of pupils in the Slovenian Carinthia region, and figure out, if the pupils at the end of primary education have sufficient knowledge of human evolution, and how this knowledge correlates with gender, age and specific school they are attending. Additionally we wanted to identify various misconceptions pupils may have with regards to human evolution. Two hundred sixty-nine pupils of 8th and 9th grade of five primary schools in the Carinthia region were included in our study. We found out that Carinthian pupils have insufficient knowledge of human evolution, since the average test score was 59,72 %. 9th grade pupils have more knowledge than 8th graders, while gender had minimal effect on the outcome. We detected small differences in knowledge between pupils of different schools; those from school number 4 had more knowledge than pupils of other schools, which did not differ significantly in test results. The typical misconception, which we observed in all schools included in the study, was that the modern human evolved from Homo neanderthalensis. The pupils also showed poor knowledge about where the modern humans had evolved.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 1
1.2 CILJI ... 2
1.3 HIPOTEZE ... 3
2 PREGLED LITERATURE ... 4
2.1 PREGLED OBJAV ... 4
2.2 TEŽAVE PRI POUČEVANJU EVOLUCIJE ČLOVEKA ... 8
2.3 UČNI NAČRT ... 10
2.4 REŠITVE ... 12
3 MATERIAL IN METODE DELA ... 14
3.1 VZOREC ... 14
3.2 VPRAŠALNIK ... 15
3.3 POSTOPEK ZBIRANJA IN ANALIZIRANJA PODATKOV ... 15
4 REZULTATI... 16
5 RAZPRAVA ... 43
5.1 PREVERJANJE ZNANJA O ČASOVNI UMESTITVI DOGODKOV V EVOLUCIJI ČLOVEKA ... 43
5.2 PREVERJANJE ZNANJA O KRAJEVNI UMESTITVI DOGODKOV V EVOLUCIJI ČLOVEKA ... 44
5.3 PREVERJANJE SPLOŠNEGA ZNANJA EVOLUCIJE ... 44
5.4 PREVERJANJE ZNANJA GENETIKE ... 46
5.5 PREVERJANJE ODNOSA DO KREACIONIZMA ... 46
5.6 PREVERJANJE SPLOŠNE RAZGLEDANOSTI ... 47
5.7 PREVERJANJE NAPAČNIH PREDSTAV ... 47
5.8 PREVERJANJE ODNOSA DO RAZISKAVE ... 48
6 SKLEPI ... 49
7 LITERATURA ... 51
8 PRILOGE ... 55
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Razporeditev učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo ... 14 Preglednica 2: Razporeditev učencev glede na razred osnovne šole, ki ga obiskujejo ... 14 Preglednica 3: Razporeditev učencev glede na spol ... 15
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Odgovori učencev na prvo vprašanje ... 16
Graf 2: Odgovori učencev na drugo vprašanje ... 17
Graf 3: Odgovori učencev na tretje vprašanje ... 18
Graf 4: Odgovori učencev na četrto vprašanje ... 19
Graf 5: Odgovori učencev na peto vprašanje ... 20
Graf 6: Odgovori učencev na šesto vprašanje ... 21
Graf 7: Odgovori učencev na sedmo vprašanje ... 22
Graf 8: Odgovori učencev na osmo vprašanje ... 23
Graf 9: Odgovori učencev na deveto vprašanje ... 23
Graf 10: Odgovori učencev na deseto vprašanje ... 24
Graf 11: Odgovori učencev na enajsto vprašanje ... 25
Graf 12: Odgovori učencev na dvanajsto vprašanje ... 26
Graf 13: Odgovori učencev na trinajsto vprašanje ... 27
Graf 14: Odgovori učencev na štirinajsto vprašanje ... 28
Graf 15: Odgovori učencev na petnajsto vprašanje ... 28
Graf 16: Odgovori učencev na šestnajsto vprašanje ... 29
Graf 17: Odgovori učencev na sedemnajsto vprašanje ... 30
Graf 18: Odgovori učencev na osemnajsto vprašanje ... 30
Graf 19: Odgovori učencev na devetnajsto vprašanje ... 31
Graf 20: Odgovori učencev na dvajseto vprašanje ... 32
Graf 21: Odgovori učencev na enaindvajseto vprašanje ... 32
Graf 22: Odgovori učencev na dvaindvajseto vprašanje ... 33
Graf 23: Odgovori učencev na triindvajseto vprašanje ... 34
Graf 24: Odgovori učencev na štiriindvajseto vprašanje ... 35
Graf 25: Odgovori učencev na petindvajseto vprašanje ... 36
Graf 26: Odgovori učencev na šestindvajseto vprašanje ... 36
Graf 27: Odgovori učencev na sedemindvajseto vprašanje... 37
Graf 28: Odgovori učencev na osemindvajseto vprašanje... 38
Graf 29: Odgovori učencev na devetindvajseto vprašanje ... 38
Graf 30: Odgovori učencev na trideseto vprašanje ... 39
Graf 31: Odgovori učencev na enaintrideseto vprašanje ... 40
Graf 32: Odgovori učencev na dvaintrideseto vprašanje ... 40 Graf 33: Odgovori učencev na triintrideseto vprašanje ... 41 Graf 34: Odgovori učencev na štiriintrideseto vprašanje ... 42
KAZALO PRILOG
PRILOGA A: Vprašalnik o razvoju človeka ... 55
PRILOGA B: Statistično pomembne razlike med odgovori učencev različnih šol. ... 58
PRILOGA C: Statistično pomembne razlike med odgovori deklet in fantov. ... 60
PRILOGA D: Statistično pomembne razlike med odgovori učencev 8. in 9. razredov. ... 62
1 UVOD
Ljudi že dolgo zanima razvoj življenja za Zemlji, razvoj naše vrste, razvoj drugih vrst in spreminjanje le-teh skozi čas. Eden prvih, ki je pomembno vplival na razumevanje evolucije, je bil Jean Baptiste Lamarck, francoski naravoslovec, ki je leta 1809 objavil svojo ugotovitev, da lahko zaporedja fosilov različnih organizmov razložimo le s postopnim spreminjanjem organizmov skozi čas. Na kakšen način se vrste spreminjajo, pa je leta 1859 s svojo razlago odgovoril Charles Darwin v knjigi O nastanku vrst z naravnim izborom. Danes to razlago imenujemo evolucijska teorija, ugotovil pa je, da so vse oblike življenja nastale iz skupnega prednika na temelju dedovanja lastnosti s postopnim spreminjanjem in da je mehanizem, ki povzroča to postopno spreminjanje, naravni izbor (Vilhar, Tratnik, Stušek, Škornik, 2011b). S tem postopnim razvojem in spreminjanjem so se razvile vse vrste, tudi človek.
Evolucija ne razlaga le anatomskih sprememb, ki so se dogajale tekom evolucije, temveč nam razloži tudi zakaj so organizmi raznoliki, kako se prilagajajo okolju in do kakšne mere. Pomembno je tudi, da poznamo svojo preteklost in spremembe, ki so se dogajale, ter vzroke zanje, ki so pripeljali do današnje stopnje razvoja (Bajd, 2010).
Zakaj je evolucija tako pomembna? Pomembna je, ker evolucija razumevanje različnih tem biologije povezuje v celoto in je ključ za razumevanje delovanja vseh živih sistemov (Vilhar, 2009b). Pomaga nam razložiti življenjsko pestrost, zakaj se populacije skozi čas spreminjajo, znanstveniki pa si z evolucijo pomagajo tudi pri reševanju problemov žuželk, ki uničujejo pridelke in so odporne na pesticide, ali bakterij, odpornih na antibiotike, spremljajo mutacije virusov ter invazivne vrste, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo (Sickel in Friedrichsen, 2013; Vilhar, 2009a). Če torej želimo vzgajati aktivne državljane, ki naj pomagajo pri reševanju globalnih problemov, je pomembno, da so naravoslovno pismeni, ključ do tega pa je tudi razumevanje evolucije (Sickel in Friedrichsen, 2013).
1.1 OPREDELITEV PROBLEMA
V teku študija smo s sošolci reševali enak vprašalnik, kot smo ga uporabili v tem magistrskem delu. Po koncu reševanja vprašalnika smo se s sošolci pogovarjali o tej temi in o vprašalniku. Zanimivo se mi je zdelo, da so nekateri verni sošolci in sošolke izpostavili notranji konflikt, ki se jim je pojavil ob reševanju vprašalnika. Zdelo se jim je namreč, da zanikajo boga, če obkrožijo odgovor, ki je znanstveno dokazano pravilen.
Če pri odraslih ljudeh prihaja do takšnih notranjih konfliktov, kako težko mora biti šele osnovnošolcem? McKeachie, Lin in Strayer (2002) so v ameriški raziskavi ugotovili, da od 60 študentov 10 študentov verjame v dobesedno razlago Svetega pisma o nastanku človeka in le eden več, torej 11 študentov, verjame, da je evolucija potrjeno dejstvo (22 jih je obkrožilo, da ne vedo zadosti, 17 pa jih sicer sprejema evolucijo, vendar verjamejo v razlago svetega pisma).
Odgovore na vprašanja o našem izvoru smo v preteklosti iskali z raznimi miti in zgodbami, zdaj pa imamo na voljo vrsto znanstvenih odgovorov. Znanje o našem izvoru in evoluciji ima poseben pomen, ker nas to zaznamuje v našem pogledu na svet, prepričanja, ki jih nosimo v sebi, pa določajo naša stališča in dejanja (Alles in Stevenson, 2003).
Evolucija človeka je kompleksna tema, težko razumljiva odraslim kot tudi otrokom, do konflikta pa prihaja tudi med cerkvenimi nauki in znanstveno dokazanimi dejstvi (Nehm in Schonfeld, 2007; Smith, 2010; Pobiner, 2012). Na slabo sprejemanje evolucijske teorije lahko vplivajo tudi nizka stopnja izobrazbe, nizek dohodek ali določena politična usmeritev (Nedelson in Hardy, 2015). Učitelji biologije so zelo pomembna povezava med znanstvenim razumevanjem evolucije in mnenjem splošne javnosti o evoluciji in ravno zato je pomembno, da so dovolj izobraženi na tem področju in imajo tekom kariere na to temo tudi različna izobraževanja (Nehm in Schoenfeld, 2007).
Tema evolucija človeka je v učnem načrtu za osnovno šolo obravnavana le z enim zelo splošnim učnim ciljem, zato je obravnava prepuščena skoraj izključno učiteljem.
Operativni cilj »Učenci znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati.« (Vilhar in sod., 2011a, str. 17) nekoliko opredeli globino, saj bi učenci morali predvidoma to temo obvladati na nivoju razumevanja in uporabe znanja. V raziskavi leta 2012 so učenci pokazali slabo znanje o neandertalcu, saj so na preverjanju znanja povprečno dosegli le 58 % točk (Povšič, 2012), iz tega pa lahko sklepamo, da tudi znanje o evoluciji sodobnega človeka ni zadovoljivo. Rezultati zadnjih raziskav o znanju slovenskih osnovnošolcev o evoluciji človeka pa so, zanimivo, pokazali, da je znanje dolenjskih in ljubljanskih osnovnošolcev zadovoljivo, nezadovoljivo pa je bilo le znanje štajerskih osnovnošolcev (Brezovšček, 2016;
Gešman, 2016; Lončar, 2016). Tudi v mednarodni raziskavi trendov znanja matematike in naravoslovja TIMSS 2015 se je izkazalo, da imajo slovenski osmošolci dobro naravoslovno znanje, saj so dosegli peto mesto med 39 državami (TIMSS, 2015).
Na pedagoški proces vplivajo tudi učna gradiva, ki sicer sledijo učnim načrtom, a se med seboj razlikujejo po globini in obsegu obravnave določene vsebine. Zaradi sprememb, ki bi jih bilo treba vnesti v učni načrt, je smiselno preveriti znanje osnovnošolcev različnih regij Slovenije in nato rezultate med seboj primerjati, saj so spremembe smiselne in utemeljene le ob dovolj velikem vzorcu. Te raziskave se torej izvajajo z namenom izboljšati učni načrt.
1.2 CILJI
V magistrski nalogi želimo preučiti, ali imajo učenci koroških osnovnih šol ob koncu obveznega osnovnošolskega izobraževanja zadovoljivo znanje o evolucijskem razvoju vrste, ki ji pripadajo. To pomeni, da je njihovo znanje dovolj obsežno (torej, da so vsaj 60-odstotno uspešni na testu), in da dosega stopnjo razumevanja, ki jo predpisuje učni načrt (Vilhar in sod., 2011a). Zanima nas tudi, ali je znanje o evoluciji človeka povezano
s spolom, starostjo učencev ter šolo, ki jo obiskujejo, zanimajo pa nas tudi napačne predstave in njihova razširjenost ter primerjava znanja učencev različnih šol po Sloveniji.
1.3 HIPOTEZE
Postavili smo naslednje hipoteze:
1. Učenci imajo ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja zadovoljivo znanje o evolucijskem razvoju vrste Homo sapiens.
2. Učenci višjih razredov v našem vzorcu imajo boljše znanje o evoluciji človeka kot učenci nižjih razredov.
3. Med učenci različnih šol ni razlike v znanju evolucije človeka.
4. Med dekleti in fanti ni razlike v znanju evolucije človeka.
5. Učenci imajo ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja nekatere značilne napačne predstave, povezane z evolucijo človeka.
6. Med učenci različnih starosti ni razlike niti v količini niti kvaliteti napačnih predstav, povezanih z evolucijo človeka.
7. Med učenci različnih šol ni razlike niti v količini niti kvaliteti napačnih predstav, povezanih z evolucijo človeka.
8. Med dekleti in fanti ni razlike niti v količini niti kvaliteti napačnih predstav, povezanih z evolucijo človeka.
2 PREGLED LITERATURE 2.1 PREGLED OBJAV
Paleoantropologija je veda, ki preučuje evolucijo človeka. Temelji na odkrivanju fosilov naših prednikov in ostalih dokazov o njihovem obstoju. Preučuje tudi vedenje, socialne odnose, ekologijo in adaptacijo zgodnjih človečnjakov in njihovih prednikov.
Paleoantropologija je dokaj mlada veda, ki se je začela hitro razvijati po letu 1856, ko so v dolini Neander odkrili delna okostja neandertalcev (Bajd, 2012).
Charles Darwin je knjigo O nastanku vrst objavil leta 1859, v slovenščino pa je bila prevedena šele leta 1954 (Vilhar, Tratnik, Stušek, Škornik, 2011b). Kljub temu je bila paleoantropologija v Sloveniji precej dobro razvita že od leta 1930 naprej po zaslugi profesorja Boža Škerlja, ki je bil svetovno znan zaradi svojega dela, člankov in knjig.
Napisal je mnogo knjig in učbenikov za osnovno in srednje šole in po njegovi zaslugi je bilo na voljo dovolj literature v slovenščini, da se je paleoantropologija lahko razvijala. Danes je paleoantropološke literature v slovenščini vse manj, saj založbe menijo, da se jim ne izplača tiskati knjig za tako majhen krog bralcev, stare knjige pa so žal zastarele, predvsem zaradi izredno velikega števila najdb v zadnjem času, in zato drugačnega razumevanja evolucije človeka (Bajd, 2012).
Danes se mnogi ukvarjajo s tem, kako približati evolucijo učencem, saj je to zahtevna in kontroverzna tema, ki jo učenci težko razumejo (Pobiner, 2012). Pobiner (2012) je mnenja, da bi učenci lažje razumeli evolucijo, če bi se jo učili s primeri evolucije človeka, saj ljudje lažje opazimo razlike med sabo kot med drugimi vrstami. Tudi Nickles, Nelson in Beard (1996) pravijo, da je evolucija ena najpomembnejših tem biologije, ki pa se ji učitelji izognejo zaradi konfliktov, ki lahko nastanejo med poučevanjem, Nickles je že leta 1987 predstavil primer pouka, pri katerem se učenci učijo o evoluciji na primeru človeka, in sicer z replikami lobanj človeku podobnih opic, človeka in različnih vrst fosilnih homininov. Tudi Price (2012) predstavi način poučevanja evolucije s pomočjo opazovanja lobanj, kjer študentje merijo lobanje ploda, dojenčka, mladoletnega osebka in odraslega osebka šimpanza, človeka, avstralopiteka in predstavnika vrste Homo erectus, ter rezultate med seboj primerjajo.
Nato študentje primerjajo lobanje še na časovnem traku in vidijo počasne spremembe, ki se dogajajo, torej pridobivanje lastnosti modernega človeka in istočasno izgubljanje primitivnejših znakov in s tem se v tistih učencih, ki menijo, da je bil človek ustvarjen v enem koraku, ustvari kognitivni konflikt.
Smith (2010) ugotavlja, da je čedalje več štipendij namenjenih raziskavam o poučevanju in učenju evolucije in da obstaja mnogo raziskav na to temo. Tudi Nehm in Schoenfeld (2007) v raziskavi ugotavljata, ali boljše znanje učitelja doprinese k boljšemu poučevanju evolucije človeka. V njuni raziskavi je sodelovalo 44 učiteljev, ki so opravili 14-dnevno izobraževanje o evoluciji človeka in odpravljanju napačnih predstav. Izkazalo se je, da imajo učitelji po koncu izobraževanja precej več znanja, a se njihovo poučevanje po izobraževanju žal ni spremenilo.
Sickel in Friedrichsen (2013) menita, da je učitelj najpomembnejši člen v študentovem izobraževanju o evoluciji in da bi bilo za to, da bi lahko študentje lažje in bolje razumeli evolucijo, treba bolje izobraziti in pripraviti učitelje. Učitelji evolucije bi morali doseči pet ciljev, in sicer bi morali imeti dobro vsebinsko znanje o evoluciji, razumeti naravo znanosti, ki je povezana z evolucijo, sprejemati evolucijo kot znanstveno potrjeno dejstvo, razvijati znanje in strategije za sodelovanje v javnih debatah in imeti dobro pedagoško znanje za poučevanje evolucije. Pobiner (2016) k tem ciljem dodaja še naslednje: učitelj bi moral pridobiti informacije o pravni podpori in podpori znanosti, izobraževalnih in verskih organizacij, ki podpirajo poučevanje evolucije; pozanimati bi se moral tudi, kje v učnih načrtih je evolucija prisotna; zavedati se je treba pomena preverjanja, ki ocenjuje razumevanje in sprejemanje evolucije, ter se zavzemati za stalni strokovni razvoj na področju biologije, mentorstva in poučevanja.
Bajd in Matyášek (2009) poudarjata, da je evolucija pomembna tema, ki bi jo morali poučevati interdisciplinarno pri biologiji, zgodovini, geografiji, sociologiji in celo pri jezikoslovju. Na ta način bi učenci evolucijo človeka bolje razumeli, saj bi jo spoznali iz različnih zornih kotov (Bajd, 2010). V raziskavi sta Bajd in Matyášek (2009) primerjala znanje 82 slovenskih in 79 čeških študentov o evoluciji človeka takoj po končani srednji šoli. Na Češkem je paleoantropologija uveljavljena veda, saj imajo veliko najdišč neandertalca in sodobnega človeka, medtem ko v Sloveniji takih najdišč ni veliko.
Ugotovitve kažejo, da so imeli slovenski študentje manj znanja o evoluciji človeka kot češki študentje.
Povšič (2012) je v diplomski nalogi raziskoval znanje osnovnošolcev in srednješolcev o neandertalcu in napisal pripravo za obisk muzeja neandertalca v Krapini. V raziskavi je ugotovil, da je znanje učencev slabo, saj so bili pri reševanju vprašalnika le 58- odstotno uspešni, ugotovil pa je tudi, da imajo učenci pozitiven odnos do neandertalca.
Učenci so v kar 81 % odgovorili, da so znanje o neandertalcu pridobili pri pouku zgodovine, in le v 27 %, da so znanje pridobili pri pouku biologije (Povšič, 2012).
V Sloveniji je bilo v zadnjih letih narejenih precej diplomskih in magistrskih del na temo evolucije človeka. Praznik (2018) je v svoji magistrski nalogi raziskovala, ali obstajajo razlike v znanju o evoluciji človeka med slovenskimi in irskimi osnovnošolci, saj imamo drugačne učne načrte. Ugotovila je, da imajo slovenski osnovnošolci boljše znanje od irskih, ki so v povprečju dosegli le 32,6 % točk. Slovenski osnovnošolci pa so na enakem preizkusu znanja dosegli v poprečju okoli 60 % (Lončar, 2016; Brezovšček, 2016; Gešman, 2016). Ugotovila je tudi, da starost irskih učencev ne vpliva na znanje evolucije človeka, razlike v znanju so se pokazale med šolami ter med dekleti in fanti, saj so bila dekleta boljša pri petih vprašanjih, fantje pa pri treh (Praznik, 2018).
Lončar (2016) je preverjala znanje učencev 8. in 9. razreda o evoluciji človeka na dveh primestnih osnovnih šolah v ljubljanski regiji. Ugotovila je, da imajo učenci ljubljanske regije zadovoljivo znanje o evoluciji človeka, saj so pri testu v povprečju dosegli 64,6 %. Ko je primerjala rezultate med 8. in 9. razredi, je ugotovila, da učenci 9. razreda nimajo boljšega znanja od učencev 8. razreda ter da niti ni razlike v količini in kakovosti napačnih predstav. Med dekleti in fanti je ugotovila pet statistično pomembnih razlik,
saj so bili fantje boljši pri štirih vprašanjih, dekleta pa le pri enem. Tudi med učenci različnih šol je opazila razlike v znanju pri 13 vprašanjih, opazila je tudi razlike v količini in kakovosti napačnih predstav med šolami. Ugotovila je še, da so med učenci razširjene tipične napačne predstave in neznanje glede tega, od kod je prišel sodobni človek v Evropo, velikosti možganov sodobnega človeka, linearne poti razvoja človeka iz šimpanza in to, da imajo težave s časovno uvrstitvijo ter z razlikovanjem med vero in znanostjo.
Brezovšček (2016) je preverjala znanje učencev 8. in 9. razreda o evoluciji človeka na treh osnovnih šolah v štajerski regiji. Ugotovila je, da učenci štajerske regije nimajo zadovoljivega znanja o evoluciji človeka, saj so na testu povprečno dosegli 58,9 %.
Ugotovila je, da učenci 9. razreda nimajo boljšega znanja o evoluciji človeka kot učenci 8. razreda. Tudi glede napačnih predstav ni bilo razlike v količini in kakovosti napačnih predstav o evoluciji človeka med 8. in 9. razredom, na eno trditev, ki preverja tipične napačne predstave, pa so bolj pogosto pravilno odgovorili učenci 8. razreda. Med dekleti in fanti sta se pojavili dve statistično pomembni razliki, in sicer so na eno vprašanje o evoluciji človeka bolje odgovorila dekleta, na drugo pa fantje. Med učenci različnih šol so bile razlike v znanju o evoluciji človeka. Napačne predstave in neznanje, ki jih je raziskava zaznala pri učencih, pa so naslednje: od kod je prišel sodobni človek v Evropo, težave s časovno uvrstitvijo in težave pri razlikovanju med vero in znanostjo. Napačne predstave, da je sodobni človek živel istočasno z dinozavri, ki se pogosto pojavlja v tuji literaturi, ni bilo zaznati. Že leta 2010 je Pečoler raziskovala znanje o evoluciji štajerskih osnovnošolcev štirih osnovnih šol v širši okolici Maribora.
Ugotovila je, da imajo učenci pomanjkljivo znanje o evoluciji predvsem na področju genskih osnov evolucije, menijo pa, da so večino informacij o evoluciji dobili na internetu, manj pa pri pouku v šoli in na televiziji, na koncu seznama pa se znajdejo časopisni viri, izvenšolske dejavnosti in pogovori doma.
Gešman (2016) je preverjala znanje učencev 8. in 9. razreda osnovne šole o evoluciji človeka na dveh osnovnih šolah v dolenjski regiji. Učenci dolenjske regije so pokazali zadovoljivo znanje o evoluciji človeka, saj so na testu znanja povprečno dosegli 61,5- odstotno uspešnost. Glede znanja osmošolcev in devetošolcev o evoluciji človeka je ugotovila, da so učenci 8. razredov bolje odgovarjali na dve vprašanji, učenci 9. razredov pa so bolje odgovarjali na tri vprašanja. Razlike v znanju ter v količini in kvaliteti napačnih predstav učencev različnih šol so prisotne, prav tako so prisotne razlike v znanju med dekleti in fanti, ne moremo pa trditi, da imajo eni ali drugi več znanja. Napačne predstave in neznanje, ki jih je avtorica zaznala, so, da smo se ljudje razvili iz danes živečih opic oz. modernih šimpanzov in da se šimpanzi lahko naučijo sporazumevati z govorom. Tudi med dolenjskimi učenci ni razširjena napačna predstava, da je človek sobival z dinozavri.
Gešman (2017) je za magistrsko nalogo preverjala še odnos osnovnošolcev do biologije in njihovo znanje o evoluciji človeka. Raziskavo je opravila v eni šoli na dolenjskem (Trebnje) in v eni šoli na štajerskem (Zreče). Tudi tokrat so učenci pokazali zadovoljivo znanje o evoluciji človeka, saj so dosegli 60,7-odstotno uspešnost, največ
težav pa sta jim predstavljala uvrstitev dogodkov na časovnico in pa krajevna umestitev dogodkov (Gešman, 2017). Med spoloma ni ugotovila statistično pomembnih razlik v znanju o evoluciji človeka, bile pa so razlike med osmošolci in devetošolci, saj so imeli slednji boljše znanje o razvoju človeka. Med učenci različnih šol je opazila razliko le pri treh trditvah, in sicer so na dve trditvi bolje odgovarjali učenci prve šole, na eno trditev pa učenci druge šole. Raziskava je potrdila, da imajo učenci pozitivno mnenje o biologiji, snov se jim zdi zanimiva in zato se pouka biologije veselijo, po drugi strani pa se precej velik delež učencev med poukom biologije dolgočasi.
Zamida (2018) je opravljala raziskavo o znanju učencev 7., 8. in 9. razreda osnovne šole o evoluciji človeka na eni osnovni šoli v gorenjski regiji. Potrdila je hipotezo, da učenci nimajo zadovoljivega znanja o evoluciji človeka, saj so bili na testu v povprečju le 45,9-odstotno uspešni. Ugotovila je tudi, da imajo učenci 7. in 8. razreda slabše znanje kot učenci 9. razreda ter da obstajajo razlike v znanju o evoluciji človeka med dekleti in fanti, saj so fantje pokazali boljše znanje pri štirih trditvah.
Tudi Lah (2016) je raziskovala znanje osnovnošolcev o evoluciji človeka na štirih osnovnih šolah (OŠ Cerknica, OŠ Stari trg pri Ložu, OŠ Nova vas na Blokah in na OŠ Domžale). Ugotovila je da imajo učenci zadovoljivo znanje o evoluciji človeka, največ neznanja so pokazali o tem, kdaj in kje se je razvil sodobni človek, slabo znanje so imeli tudi o neandertalcu. Pokazale so se napačne predstave, npr. da sodobni človek ni živel istočasno z neandertalcem in da se je razvil iz neandertalca. Skoraj polovica učencev je menila, da svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni izvor človeka.
Potrebuješ (2018) je raziskovala odnos srednješolcev ljubljanske regije do biologije in njihovo znanje o evoluciji človeka. Raziskavo je opravila na eni gimnaziji in na eni srednji šoli v Ljubljani. Ugotovila je, da dijaki nimajo zadovoljivega znanja o evoluciji človeka, saj so na testu znanja povprečno dosegli 55,17 % točk. Pri osmih trditvah so dijaki gimnazije pokazali boljše znanje od dijakov srednje šole, pri štirih trditvah pa so fantje pokazali boljše znanje od deklet. Glede odnosa do biologije je raziskava pokazala, da so dijaki na meji med pozitivnim in negativnim mnenjem.
Mitevski (2016) je raziskovala znanje o evoluciji človeka na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana (BIC). Ugotovila je, da imajo dijaki zadovoljivo znanje o evoluciji človeka, saj so povprečno dosegli več kot 60 % točk na testu znanja. Med dijaki 1. in 2. letnika ni opaziti velikih razlik v znanju, bile pa so se razlike med dekleti in fanti, saj so na štiri vprašanja bolje odgovarjali fantje. Potrdila je tudi nekaj napačnih predstav, ki so jih našli že tudi pri vseh drugih raziskavah.
Prešern (2019) je raziskovala, kakšno znanje o evoluciji človeka imajo študenti Biotehniške in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, predvsem pa jo je zanimala razlika v znanju med študenti biologije, ki ne bojo postali učitelji, in študenti biologije, ki se izobražujejo za poklic dvopredmetnega učitelja. Ugotovila je, da so študenti Biotehniške in Pedagoške fakultete pokazali zadovoljivo znanje o evoluciji človeka, saj so dosegli več kot 60 % na preizkusu znanja. V znanju o evoluciji človeka so bile razlike
med študenti različnih fakultet, in sicer so študenti Biotehniške fakultete na šest vprašanj odgovorili pravilneje kot študenti Pedagoške fakultete. Vzroke za to avtorica išče v tem, da imajo študenti Biotehniške fakultete še več drugih bioloških predmetov, pri katerih lahko spoznajo določene koncepte evolucije. Pri poučevanju bodočih učiteljev bi morali biti še posebej pozorni, da ti dobijo dovolj dobro znanje o razumevanju evolucije človeka, saj le tako lahko zagotovimo, da bodo ti bodoči učitelji postali dobri učitelji in bodo svoje znanje uspešno prenašali na svoje učence (Prešern, 2019).
2.2 TEŽAVE PRI POUČEVANJU EVOLUCIJE ČLOVEKA
S težavami pri poučevanju se srečujejo prav vsi učitelji, in sicer zaradi velikega obsega učnih načrtov in premajhnega števila ur, ki ga lahko namenijo določenim temam, sploh tistim, ki so težje razumljive. Poleg tega da je časa za določene teme malo, morajo učence še motivirati, kar je pri tako omejenem času pogosto nemogoče izvesti v obliki poskusov in raziskovalnega dela v razredu ali izven njega. Nelson (2008) navaja mnogo znanstvenikov, ki so kritični do tradicionalnega poučevanja evolucije, ki ni tako učinkovit, kot so alternativni pristopi.
Pobiner (2016) izpostavlja štiri dejavnike, ki najpomembneje vplivajo na sprejemanje in razumevanje evolucije: nezaupanje v znanost in njeno zanikanje, napačne predstave, jezik in terminologija ter verska prepričanja.
Zaupanje v znanost lahko močno vpliva na dojemanje in razumevanje čustveno nabitih vprašanj, kot so evolucija, gensko spremenjena prehrana, podnebne spremembe in cepiva (Nadelson in Hardy, 2015; povzeto po Pobiner 2016), zadnje čase pa se v splošni javnosti pojavljajo še dvomi o: odpornosti bakterij na antibiotike, virusu HIV kot povzročitelju AIDS-a, škodljivosti pesticidov in kajenja, ozonski luknji in še nekateri drugi (Liu, 2012; povzeto po Pobiner, 2016). Raziskava iz leta 2013 je pokazala, da le 36 % Američanov zaupa trditvam znanstvenikov; da živimo v času zanikanja znanosti, navajajo tudi mnoge poljudnoznanstvene revije, kot so National Geographic, New Scientist in The New York Times (Pobiner, 2016). Ljudje znanosti ne zaupajo, ker mislijo, da na raziskave vplivajo politika, organizacije in podjetja, ki jih sponzorirajo.
Največje nezaupanje pa se je pokazalo v znanstvenike in raziskave, ki jih finančno podpirajo zdravstveni in farmacevtski lobiji (Nelson in Hardy, 2015; povzeto po Pobiner, 2016).
Številne napačne predstave se pojavljajo že pri vrtčevskih otrocih zaradi gledanja risank (Bajd, 2011) in nato med učenci vseh starosti, od osnovne šole do univerze, in tudi v širši javnosti (Gregory, 2009; povzeto po Pobiner 2016). Težave pri poučevanju učiteljem torej povzročajo tudi napačne predstave, kot je na primer ta, da se je človek razvil iz šimpanza (Johnson idr., 2012) ali da je živel v času dinozavrov (Bajd in Matyašek, 2009), težave se pojavljajo tudi zaradi nasprotja med vero in znanostjo (Pečoler, 2010).
Pogosta napačna predstava učencev in tudi odraslih je torej, da se je človek razvil po linearni poti iz opic, natančneje iz šimpanza. Ta napačna predstava nam kaže, da ljudje ne vedo, da imamo s šimpanzi le skupnega prednika, potem pa je razvoj šimpanza in človeka potekal vsak v svojo smer (Johnson idr., 2012). Johnson s sodelavci (2012) predlaga uvedbo koncepta ''evolucijski bratranci'', ki ga razloži na primeru bratrancev in sestričen študentov. Brat si je s sestro ali z bratom bolj soroden kot s sestrično ali bratrancem, vsem pa sta babica in dedek skupna prednika. Podobno si je človek bolj soroden s sočlovekom, kot s šimpanzom, oboji pa imamo nekega daljnega skupnega prednika.
Jezik in terminologija se, kadar govorimo o znanosti, pogosto spreminjata in prilagajata glede na kontekst in namen komunikacije (Rector, 2013; povzeto po Pobiner, 2016).
Če predavatelji in učitelji skačejo iz strokovnega znanstvenega jezika na bolj splošen jezik, lahko pride do nerazumevanja in napačnih predstav (Pobiner, 2016). Besed, zaradi katerih lahko pride do napačnega razumevanja in napačnih predstav, je veliko, v evoluciji je to, recimo, lahko beseda oz. koncept adaptacije, ki lahko vodi do napačne predstave, da se je na določeno okolje prilagodil en osebek in ne celotna populacija v dolgem časovnem obdobju (Moore, 2002; Smith, 2010; povzeto po Pobiner, 2016).
Flammer (2006) piše o problemih, ki lahko učitelja doletijo v razredu, ko učenec izjavi, da ne verjame v evolucijo. Evolucija ni nekaj, v kar moramo verjeti, ampak je nekaj, kar moramo razumeti, saj obstaja veliko znanstvenih dokazov, ki evolucijo potrjujejo.
Pomembno je, da se z učenci o tem pogovarjamo in se ne izogibamo tej temi zaradi vidikov in vprašanj, ki jih je včasih težko razložiti (Flammer, 2006). Moore (2002) je v raziskavah v ZDA ugotovil, da učitelji v določenih zveznih državah raje poučujejo tisto, v kar verjamejo, tudi če je to v nasprotju s sistemom, v katerem učijo. Učitelji torej zaradi lastnega verskega prepričanja ne sprejemajo evolucije in je zato učencem ne razložijo ali pa celo poučujejo kreacionizem (Moore, 2002). Reiss (2008) meni, da verujočih učencev ni dobro prepričevati v nekaj nasprotnega od verskih prepričanj, ki jih gojijo, ampak jih je treba le seznaniti z znanstvenimi teorijami. Trdi tudi, da je verska prepričanja učencev najbolje razumeti kot njihov pogled na svet in ne kot napačno predstavo ter učence le seznaniti z znanstvenimi dokazi o evoluciji. In čeprav je malo verjetno, da jim bo razumevanje evolucije pomagalo pri razrešitvi njihovih notranjih konfliktov med znanostjo in vero, jim bo kakovostno poučevanje vsaj pomagalo pri soočanju s tem. Prav tako je pri poučevanju evolucije pomembno, da učitelji in drugi učenci resno in s spoštovanjem poslušajo verske pomisleke tistih, ki jih imajo. Učitelji naj te učence naučijo spoštovati tudi znanstvene dokaze o evoluciji ter naj se o tej temi spoštljivo pogovarjajo, ne da bi se kdorkoli počutil ogroženega ali napadenega (Reiss, 2008).
Raziskave kažejo, da se slovenski učenci po znanju naravoslovja uvrščajo zelo visoko na lestvice mednarodnih primerjalnih testov znanja, a hkrati so njihova stališča do naravoslovnih predmetov in naravoslovnega znanja precej bolj odklonilna kot drugje po svetu, predvsem pa naši učenci pogrešajo več praktičnega dela in zanimivih poskusov (Pečoler, 2010; povzeto po Gabršček, 2005).
Težava je tudi v znanju učiteljev. Učitelji imajo lahko odpor do poučevanja evolucije, ker sami nimajo dovolj znanja na tem področju in ga ne razumejo dovolj, da bi se počutili samozavestne pri razpravljanju o težkih vprašanjih, ki jih poučevanje evolucije lahko prinese (Wuerth, 2004). Bajd in Matyášek (2009) sta ugotovila, da imajo bodoči učitelji naravoslovja precej težav s časovno umestitvijo razvoja človeka in da je pri njih pogosta tipična napačna predstava, da je človek živel hkrati z dinozavri. Ta napačna predstava je verjetno posledica risank, v katerih so ljudje pogosto sobivali z dinozavri.
Bodoči učitelji tudi niso vedeli, od kod je prišel človek v Evropo, pogosti odgovori so bili, da iz Avstralije in iz Amerike. Težave pa so imeli tudi pri primerjavi velikosti možganov (Bajd in Matyášek, 2009).
Problem pri poučevanju evolucije lahko nastane tudi zaradi napačnega pristopa učitelja, če ta na primer začne razlago s preveč teorije in podatki, ki učencem zelo malo pomenijo (Flammer, 2006). Učitelji bi morali evolucijo razložiti postopoma, po korakih, s pomočjo različnih pripomočkov, tudi videoposnetkov in različnih dejavnosti (Wuerth, 2004).
Učitelji morajo biti torej dobro pripravljeni, da se lahko spopadejo z vsemi ''pastmi'' poučevanja evolucije človeka.
2.3 UČNI NAČRT
B. Vilhar v intervjuju za revijo Mladina trdi, da so imeli v osnovni šoli najboljše poučevanje evolucije v osemdesetih letih 20. stoletja. Takrat so se poleg tega, kako deluje naravni izbor, učili tudi dokaze za Darwinovo teorijo, ki pojasnjujejo, kako se dedujejo lastnosti organizmov, kar je v učnih načrtih devetletke izginilo (Vilhar, 2009).
V učnem načrtu Program življenja in dela osnovne šole iz leta 1984 so učenci evolucijo človeka spoznavali v 7. razredu, in sicer so spoznali podobnosti in razlike med človekom in primati, učenci pa so vedeli tudi, da vsi živeči ljudje pripadamo vrsti Homo sapiens. V 8. razredu so učenci spoznavali fosilne ostanke človečnjakov in razvojno drevo človeka (Program življenja in dela osnovne šole, 1984).
Če so v osemdesetih letih 20. stoletja v osnovni šoli evolucijo človeka spoznavali zelo natančno, pa je v novih učnih načrtih iz let 1998 (Verčkovnik idr.) in 2011 (Vilhar idr.) evolucije vse manj (Bajd, 2010).
V učnem načrtu iz leta 1998 (Verčkovnik idr., 1998) ima biologija v 8. razredu na voljo 52 ur, v 9. razredu pa 64 ur. Evolucijo učenci obravnavajo v 8. razredu pri biološki vsebini sistematika in evolucija. Učni cilji, ki se nanašajo na evolucijo, so:
Učenci dobijo predstavo o nastanku življenja na Zemlji in temeljno časovno predstavo o evolucijskem razvoju živih bitij.
Učenci spoznajo evolucijski razvoj pomembnejših rastlinskih skupin.
Učenci se poučijo o pojavu prvih živali na Zemlji.
Učenci spoznajo evolucijski razvoj pomembnejših živalskih skupin.
Učenci spoznajo evolucijski razvoj človeka.
Če pogledamo te učne cilje, opazimo, da se učenci sicer učijo o evoluciji, učni cilj o evolucijskem razvoju človeka pa je le en in še ta tako širok, da si ga vsak lahko predstavlja po svoje.
V učnem načrtu iz leta 2011 (Vilhar idr., 2011) ima biologija v 8. razredu še vedno na voljo 52 ur, v 9. razredu pa 64 ur. Poučevanje evolucije se je iz 8. prestavilo v 9. razred.
Učni cilji, ki se nanašajo na evolucijo, so:
Učenci razumejo, da je evolucija ena od temeljnih značilnosti življenja.
Učenci spoznajo, da so genetska variabilnost in okoljski dejavniki vzrok za evolucijo in raznovrstnost organizmov.
Učenci spoznajo, da naključne mutacije v molekuli DNA različnih osebkov povzročajo variabilnost določene lastnosti v populaciji.
Učenci spoznajo, da zaradi mutacij nekateri osebki pridobijo lastnosti (alele), ki njim in njihovim potomcem omogočajo prednost pri preživetju in razmnoževanju v določenem okolju (naravni izbor), ter da so tako nastale populacije bolj prilagojene na določeno okolje.
Učenci spoznajo, da je evolucija postopen proces, v katerem nove kompleksne lastnosti organizma nastajajo skozi mnoge generacije; mutacije so naključne v smislu, da niso umerjene v izboljšanje organizma, naravni izbor ni naključen.
Učenci spoznajo, da so populacije z majhno genetsko variabilnostjo bolj izpostavljene izumrtju.
Učenci razumejo, da so fosili izkazi o tem, kako so se skozi evolucijsko zgodovino spreminjale oblike življenja in okoljske razmere.
Učenci spoznajo, da dokazi na osnovi plasti sedimentnih kamnin in različne metode datiranja kažejo, da je Zemlja stara približno 4,6 milijarde let in da obstaja življenje na Zemlji že več kot tri milijarde let.
Učenci spoznajo izkaze za to, da so se vrste v svoji evolucijski zgodovini spreminjale (to dokazujejo fosili, lahko tudi embriologija, zakrneli organi idr.) in da z evolucijo vrste nastajajo in izumirajo.
Učenci spoznajo primer evolucije rezistence bakterij na antibiotike ali žuželk na insekticide.
Učenci spoznajo, da so evolucijo življenja na Zemlji močno usmerjale tudi globalne katastrofe (veliki vulkanski izbruhi, trki asteroidov, globalne spremembe podnebja).
Učenci spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni.
Učenci spoznajo pomen geografske izolacije za evolucijo (npr. na primeru Darwinovih ščinkavcev).
Učenci znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati.
V tem učnem načrtu vidimo precej več učnih ciljev na temo splošne evolucije in zopet le enega na temo evolucije človeka. Kljub temu da je ciljev o splošni evoluciji nekaj več, je obravnava te teme še vedno odvisna od učiteljev in učbenikov, ki jih uporabljajo, in glede na rezultate raziskav znanje še vedno ni zadovoljivo.
V osnovni šoli se evolucijo človeka obravnava še pri zgodovini, in sicer že v 7. razredu.
Učni cilji, ki se nanašajo na evolucijo človeka pri obvezni temi Prazgodovinski ljudje, so:
Učenci opišejo glavne značilnosti sodobnega mislečega človeka (Homo sapiens).
Učenci pojasnijo, kako so spremembe v okolju vplivale na razvoj človeka.
Učenci opišejo spremembe načina življenja v posameznih obdobjih prazgodovine in pojasnijo, zakaj so nastale.
Učenci razložijo pomen kopičenja izkušenj in znanja za izboljšanje življenjskih razmer.
Učenci sklepajo o glavnih kulturnih dosežkih prazgodovinskih ljudi (Kunaver idr., 2011).
Poleg obvezne teme se tudi dve izbirni temi nekoliko nanašata na evolucijo človeka.
To sta Prazgodovina na Slovenskem, pri kateri učenci spoznajo arheološka najdišča na Slovenskem in na primerih sklepajo o spremembah v načinih življenja v posameznih obdobjih prazgodovine na tleh današnje Slovenije, ter Umetnost prazgodovinskih ljudi, kjer učenci spoznavajo glavne značilnosti prazgodovinske umetnosti na primerih jamskih slik, razlagajo okoliščine, ki so vplivale na duhovne predstave in na primerih situlske umetnosti opišejo življenje prazgodovinskih ljudi (Kunaver idr., 2011).
2.4 REŠITVE
O rešitvah, kako ustvariti najučinkovitejše učne ure in strategije za njihovo izvajanje, v svojih člankih razmišljajo Pobiner (2016), Nehm in Schoenfeld (2007), Sickel in Friedrichsen (2013) ter še mnogi drugi in prav vsi predlagajo dobro izobraževanje učiteljev. Veliko učiteljev tudi samih meni, da nimajo dovolj znanja in razumevanja evolucije, da bi jo lahko dobro poučevali (Hermann, 2008; povzeto po Pobiner, 2016).
V šolah se je nenehno treba ukvarjati z motivacijo učencev in se truditi, da jo čimbolj povečamo. Treba je povezovati izvenšolske dejavnosti z izobraževanjem v razredu, učenčevo zanimanje pa lahko povečamo z obiski živalskih vrtov, botaničnih vrtov, muzejev in drugih znanstveno-raziskovalnih ustanov (Pečoler, 2010; povzeto po Braund in Reiss, 2004). Povšič (2012) v svoji diplomski nalogi prikaže primer učne priprave za obisk muzeja krapinskih neandertalcev, kjer bi učenci z izkustvenim učenjem pridobivali znanje. Problem pa zopet nastane, ker teh možnosti zaradi časovnih in finančnih omejitev ne moremo izkoristiti ravno pogosto.
Pomembno je tudi, da učitelj preveri predznanje učencev in odkrije njihove napačne predstave ter tako izboljša in krepi učenčevo znanje in splošno razumevanje evolucije (Hermann, 2013; povzeto po Pobiner, 2016).
Rešitev za boljše in učinkovitejše poučevanje evolucije je poučevanje evolucije na primeru človeka, in sicer z odlitki lobanj, ki jih učenci opazujejo, merijo ter med seboj primerjajo (Nickles, Nelson in Beard, 1996; Flammer, 2006; Price, 2012). Problem odlitkov pa je, da so precej dragi, šole si težko privoščijo že enega, kaj šele več odlitkov, da bi jih lahko učenci med seboj primerjali.
Bajd (2010) predlaga medpredmetno povezovanje pri poučevanju evolucije človeka, kjer bi biologijo povezali z geografijo, zgodovino, sociologijo in jezikom. Tako bi učenci pridobili znanje in uvid v evolucijo človeka iz različnih zornih kotov.
Na konvenciji za učitelje v ZDA so poudarili, kako pomembno je, da se učitelji med seboj pogovarjajo in si izmenjujejo informacije o tem, kako poučevati evolucijo človeka, da jo bodo učenci čim bolje razumeli, se znali o evoluciji pogovarjati in jo celo razlagati nekomu drugemu (French, 2012).
Pri poučevanju evolucije človeka morajo biti učitelji pozorni na učenčevo razumevanje evolucije človeka, na verska prepričanja učencev in na napačne predstave, ki jih imajo.
Te stvari lahko preverijo s kakšnim majhnim preverjanjem znanja, ali pa s pogovorom v razredu. Da lahko učitelji opazijo vse to in se s tem spopadajo, pa na tem področju potrebujejo dobro izobrazbo, saj se velikokrat tudi v njih samih pojavijo notranji konflikti.
Ravno zato so takšne raziskave pomembne – da namreč širše ugotovimo, kje se pri določenih temah zatakne učencem, kakšne napačne predstave se pojavljajo v našem okolju in katerim temam moramo posvetiti več pozornosti.
3 MATERIAL IN METODE DELA 3.1 VZOREC
V vzorec je bilo vključenih 269 učencev petih osnovnih šol na Koroškem, ki so zaradi varovanja podatkov označene s številkami. Vprašalnike so leta 2016 reševali učenci 8. in 9. razredov, nekateri pri pouku biologije, drugi pri razredni uri. Najmanj, to je 8,92
% učencev, je prihajalo iz prve šole, 10,78 % iz druge, 30,11 % iz tretje, 19,33 % iz četrte in največ, 30,86 %, iz pete šole (preglednica 1). 56,2 % udeležencev je obiskovalo 8. razred, 43,8 % pa jih je obiskovalo 9. razred (preglednica 2). 43 % udeležencev je bilo ženskega spola, 50,2 % udeležencev je bilo moškega spola, 6,8
% udeležencev pa na to vprašanje ni odgovorilo (preglednica 3).
Preglednica 1: Razporeditev učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo
Šola Število učencev Odstotek učencev
1 20 7,5
2 29 10,9
3 81 30,6
4 52 19,6
5 83 31,3
Skupaj 265 100
Preglednica 2: Razporeditev učencev glede na razred osnovne šole, ki ga obiskujejo
Razred Število učencev Odstotek učencev
8 149 56,2
9 116 43,8
Skupaj 265 100
Preglednica 3: Razporeditev učencev glede na spol
Spol Število učencev Odstotek učencev
Ženski 114 43
Moški 133 50,2
Skupaj 247 93,2
3.2 VPRAŠALNIK
Pripravili smo anonimni vprašalnik, s katerim smo zbrali podatke (Priloga A).
Vprašalnik je bil sestavljen iz treh delov.
Prvi del je bil namenjen zbiranju demografskih podatkov (razred in spol učencev).
Drugi del je bil namenjen preverjanju znanja o evoluciji človeka. Tu so učenci odgovorili najprej na vprašanja izbirnega tipa, nato pa so se na štiristopenjski Likertovi lestvici od 1 (nikakor se ne strinjam) do 4 (zelo se strinjam) odločili o tem, v kolikšni meri se strinjajo z danimi trditvami.
Tretji del je bil anketni, namenjen je bil zbiranju podatkov o razumljivosti testa in sodelovanju v raziskavi in je prav tako temeljil na štiristopenjski Likertovi lestvici.
3.3 POSTOPEK ZBIRANJA IN ANALIZIRANJA PODATKOV
V prvem delu magistrskega dela smo analizirali obstoječo literaturo na temo evolucije človeka v osnovni šoli ter stare in trenutno veljavne učne načrte. Nato smo anonimni vprašalnik razdelili med osmošolce in devetošolce na petih koroških osnovnih šolah.
Učenci so vprašalnik izpolnili med urami biologije ali med razrednimi urami. Nato smo zbrane podatke prepisali v tabelo v programu Excel in jih prenesli v statistični program SPSS ter jih statistično obdelali. Za začetek smo naredili osnovno opisno statistiko, nato pa še interferenčno statistiko, za kar smo uporabili neparametrične statistične teste, saj je bila razporeditev podatkov nenormalna. Med odgovori učencev različne starosti in spola smo statistično pomembne razlike ugotavljali s preizkusoma χ2 in Mann-Whitney, med učenci različnih šol pa s preizkusoma χ2 in Kruskal-Wallis.
4 REZULTATI
Pri predstavitvi rezultatov smo najprej zapisali vprašanje, nato odgovore, zatem sledi graf, ki prikazuje razporeditev odgovorov učencev. Pravilni odgovor smo obarvali rdeče. Temu pa sledi predstavitev podatkov iz grafa in statistično pomembnih razlik.
1. Vprašanje
Koliko je stara Zemlja? Približno a) 13,5 milijarde let
b) 4,5 milijarde let c) 2,5 milijona let d) 10.000 let e) 6.500 let
Graf 1: Odgovori učencev na prvo vprašanje
Iz grafa 1 lahko razberemo, da večina (69,4 %) učencev ve, koliko je stara Zemlja.
Pri tem vprašanju nismo našli statistično pomembnih razlik med odgovori učencev obeh spolov (χ2 preizkus; p > 0,05).
Statistično pomembne razlike pa se pojavijo med učenci 8. in 9. razredov (χ2 preizkus;
p < 0,05), in sicer so učenci 9. razredov (83,5 %) odgovarjali veliko bolje od učencev 8. razredov (59,9 %). Statistično pomembne razlike se pojavijo tudi med učenci različnih šol (χ2 preizkus; p < 0,05). Najpogosteje so pravilni odgovor izbrali učenci šole 4 (80,4 %), najmanjkrat pa učenci šole 5 (56,1 %).
25,7
69,4
3,0 ,4 ,4 1,1
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
13,5 miljarde let
4,5 miljarde let
2,5 milijona let
10.000 let 6.500 let Ni odg.
Število odgovorov ( % )
Koliko je stara Zemlja?
2. Vprašanje
Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?
a) na Kitajskem b) v Avstriji c) v Siriji d) v Sloveniji e) v Turčiji f) v ZDA
Graf 2: Odgovori učencev na drugo vprašanje
Iz grafa 2 lahko razberemo, da učenci zelo dobro vedo (97 %), da so piščal iz medvedove kosti našli v Sloveniji.
Pri drugem vprašanju ni statistično pomembnih razlik med šolami (χ2; p > 0,05) niti med razredoma (χ2 preizkus; p > 0,05) in spoloma (χ2 preizkus; p > 0,05).
1,1 0,4 0,4
97,0
0,0 0,0 1,1
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
na Kitajskem
v Avstriji v Siriji v Sloveniji V Turčiji v ZDA Ni odg.
Število odgovorov (%)
Piščal iz medvedove kosti na sliki je izdelal neandertalec. Kje so jo našli?
3. Vprašanje
Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)? Pred približno a) 2 milijardama
b) 200 milijoni c) 20 milijoni d) 200.000 e) 20.000 f) 2000
Graf 3: Odgovori učencev na tretje vprašanje
Iz grafa 3 lahko razberemo, da le 22,6 % učencev ve, pred koliko leti se je razvil sodobni človek. Največ učencev (23,8 %) je odgovorilo, da se je sodobni človek razvil pred 20 milijoni let.
Pri tretjem vprašanju ni statistično pomembnih razlik med razredoma (χ2 preizkus; p >
0,05) in spoloma (χ2 preizkus; p > 0,05). Statistično pomembne razlike pa najdemo med šolami (χ2 preizkus; p < 0,05). Največkrat so pravilni odgovor učenci izbrali na šoli 1 (25 %) in šoli 3 (25,6 %), najslabše pa so odgovorili učenci šole 2 (14,3 %).
12,5 17,0
23,8 22,6
18,5
3,0 2,6
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
2 milijardama
200 milijoni 20 milijoni 200.000 20.000 2000 Ni odg.
Število odgovorov (%)
Pred koliko leti se je razvil sodobni človek (Homo sapiens)?
4. Vprašanje
Kje se je prvič razvil sodobni človek (Homo sapiens)?
a) na Bližnjem Vzhodu b) v Afriki
c) v Ameriki d) v Aziji e) v Evropi
f) hkrati na več celinah
Graf 4: Odgovori učencev na četrto vprašanje
Iz grafa 4 razberemo, da manj kot polovica učencev (43,3 %) ve, kje se je razvil sodobni človek.
Pri četrtem vprašanju ni statistično pomembnih razlik med šolami (χ2 preizkus; p >
0,05) in med spoloma (χ2 preizkus; p > 0,05). Statistično pomembne razlike se pojavijo med razredoma (χ2 preizkus; p < 0,05), kjer so precej bolje odgovorili učenci 9. razreda (56,6 %) kot učenci 8. razreda (35,4 %).
7,9
43,4
5,7 9,8
21,5
8,7 3,0
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
na Bližnjem Vzhodu
v Afriki v Ameriki v Aziji v Evropi hkrati na več celinah
Ni odg.
Število odgovorov (%)
Kje se je prvič razvil sodobni človek(Homo sapiens)?
5. Vprašanje
Kje je živel neandertalec? (mogočih je več odgovorov) a) na Bližnjem Vzhodu
b) v Afriki c) v Ameriki d) v Aziji e) v Evropi
Graf 5: Odgovori učencev na peto vprašanje
Neandertalec je živel na Bližnjem Vzhodu, v Aziji in v Evropi, torej je pravilna kombinacija odgovorov a, d in e (graf 5). Popolnoma pravilno ni odgovoril niti en učenec.
Pri odgovoru a so statistično pomembne razlike med razredoma (χ2 preizkus; p < 0,05) in med šolami (χ2 preizkus; p < 0,05) Med spoloma statistično pomembnih razlik ni (χ2 preizkus; p > 0,05). Odgovor a je izbralo 12,2 % osmošolcev in 21,9 % devetošolcev.
Odgovor a so največkrat izbrali učenci šole 4 (30,8 %), najmanjkrat pa učenci šole 5 (7,2 %).
Pri odgovorih d in e ni statistično pomembnih razlik med šolami (χ2 preizkus; p > 0,05), razredoma, niti spoloma (χ2 preizkus; p > 0,05).
16,2
57,7
13,2
33,2
49,8
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
na Bližnjem Vzhodu
v Afriki v Ameriki v Aziji v Evropi
Število odgovorov (%)
Kje je živel neandertalec?
6. Vprašanje
Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?
a) b) c) d)
Graf 6: Odgovori učencev na šesto vprašanje
Iz grafa 6 lahko razberemo, da večina učencev (86,4 %) ve, katera lobanja pripada sodobnemu človeku.
Pri tem vprašanju ni statistično pomembnih razlik med šolami (χ2 preizkus; p > 0,05) in med razredoma (χ2 preizkus; p > 0,05), pojavijo pa se med spoloma (χ2 preizkus; p <
0,05). Pravilno je odgovorilo 93,8 % deklic in 83,3 % fantov.
Pod črko a je lobanja vrste Homo neanderthalensis, pod črko b lobanja vrste Homo habilis, pod črko c vrste Homo sapiens in pod črko d vrste Homo ergaster.
5,7 2,6
86,4
4,2 1,1
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
a b c d ni odg.
Število odgovorov (%)
Katera lobanja pripada sodobnemu človeku (Homo sapiens)?
7. Vprašanje
Trditev: Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno.
Graf 7: Odgovori učencev na sedmo vprašanje
54,7 % učencev se nikakor ne strinja, 24,9 % pa se ne strinja s to trditvijo. Z njo pa se delno strinja 16,6 % učencev, le 3 % se jih zelo strinja, torej zelo malo učencev ve, da sta sodobni človek in neandertalec na Zemlji bivala istočasno (graf 7).
Med razredoma in spoloma ni statistično pomembnih razlik (Mann-Whitney preizkus;
p > 0,05), so pa med šolami (Kruskal-Wallis preizkus; p < 0,05), in sicer so najboljše znanje pokazali učenci šole 5 (6 %), najslabše pa učenci šole 1 (0 %) in 2 (0 %), kjer niti en učenec ni odgovoril pravilno.
8. Vprašanje
Trditev: Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi.
54,7
24,9
16,6
3,0 0,8
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Nikakor se ne strinjam
Ne strinjam se Delno se strinjam
Zelo se strinjam Ni odg.
Število odgovorov (%)
Sodobni človek (Homo sapiens) in neandertalec (Homo neanderthalensis) sta na Zemlji bivala istočasno.
Graf 8: Odgovori učencev na osmo vprašanje
Večina učencev se zelo strinja (41,1 %) ali delno strinja (35,1 %) s trditvijo, da so človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika gorile, orangutani in šimpanzi (graf 8).
Pri osmem vprašanju ni statistično pomembnih razlik med šolami (Kruskal-Wallis preizkus; p > 0,05), med razredoma (Mann-Whitney preizkus; p > 0,05), niti med spoloma (Mann-Whitney preizkus; p > 0,05).
9. Vprašanje
Trditev: Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.
Graf 9: Odgovori učencev na deveto vprašanje
8,7 15,1
35,1 41,1
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Nikakor se ne strinjam
Ne strinjam se Delno se strinjam Zelo se strinjam
Število odgovorov (%)
Človekovi najbližji sorodniki po izvoru glede na zadnjega skupnega prednika so gorile, orangutani in šimpanzi.
5,3
11,3
39,6 41,1
2,6 0
10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Nikakor se ne strinjam
Ne strinjam se Delno se strinjam
Zelo se strinjam Ni odg.
Število odgovorov (%)
Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.
S trditvijo, da življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let, se delno strinja 39,6 % učencev in zelo strinja 41,1 % učencev (graf 9).
Pri devetem vprašanju ni statistično pomembnih razlik med šolami (Kruskal-Wallis preizkus; p > 0,05), med razredoma (Mann-Whitney preizkus; p > 0,05), niti med spoloma (Mann-Whitney preizkus; p > 0,05).
10. Vprašanje
Trditev: Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.
Graf 10: Odgovori učencev na deseto vprašanje
Pri desetem vprašanju je večina učencev (60,8 %) odgovorila, da se zelo strinja in 23,4 %, da se delno strinja s trditvijo. 6,8 % se jih nikakor ne strinja in 7,5 % ne strinja s to trditvijo.
Pri tem vprašanju ni statistično pomembnih razlik med šolami (Kruskal-Wallis preizkus;
p > 0,05), med razredoma, niti med spoloma (Mann-Whitney preizkus; oba p > 0,05).
6,8 7,5
23,4
60,8
1,5 0
10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Nikakor se ne strinjam
Ne strinjam se Delno se strinjam
Zelo se strinjam Ni odg.
Število odgovorov (%)
Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.
11. Vprašanje
Trditev: Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino.
Graf 11: Odgovori učencev na enajsto vprašanje
S trditvijo, da fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino, se zelo strinja 60,8 % učencev in delno strinja 28,3 % učencev (graf 11).
Statistično pomembnih razlik med spoloma ni (Mann-Whitney preizkus; p > 0,05), so pa med razredoma (Mann-Whitney preizkus; p < 0,05) in šolami (Kruskal-Wallis preizkus; p < 0,05). V 8. razredu je le 55,1 % učencev odgovorilo pravilno, v 9. razredu pa 70,2 %. Najbolje so odgovarjali učenci šole 1 (85 %), sledijo učenci šole 2 (72 %), šole 4 (70 %), šole 5 (61,4 %) in šole 3 (46,8 %).
2,3 7,2
28,3
60,8
1,5 0
10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Nikakor se ne strinjam
Ne strinjam se Delno se strinjam
Zelo se strinjam Ni odg.
Število odgovorov (%)
Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale skozi zgodovino.
12. Vprašanje
Trditev: Ljudje smo se razvili iz opic.
Graf 12: Odgovori učencev na dvanajsto vprašanje
42,6 % učencev je pravilno odgovorilo, da se zelo strinja s trditvijo, da smo se ljudje razvili iz opic, 34,3 % učencev se s trditvijo delno strinja. Nikakor se s trditvijo ne strinja 7,9 % učencev in se ne strinja 12,1 % učencev.
Pri tem vprašanju ni statistično pomembnih razlik med šolami (Kruskal-Wallis preizkus;
p > 0,05), med razredoma, niti med spoloma (Mann-Whitney preizkus; oba p > 0,05).
7,9 12,1
34,3
42,6
3,0 0
10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Nikakor se ne strinjam
Ne strinjam se Delno se strinjam
Zelo se strinjam Ni odg.
Število odgovorov (%)
Ljudje smo se razvili iz opic.
