ZNANJE UČENCEV 7., 8. IN 9. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE O EVOLUCIJI ČLOVEKA

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

TJAŠA ZAMIDA

ZNANJE UČENCEV 7., 8. IN 9. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE O EVOLUCIJI ČLOVEKA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DVOPREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA

TJAŠA ZAMIDA

Mentorica: izr. prof. dr. JELKA STRGAR

ZNANJE UČENCEV 7., 8. IN 9. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE O EVOLUCIJI ČLOVEKA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

(3)

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Jelki Strgar za vso pomoč, strokovne nasvete in usmeritve pri pripravi diplomskega dela.

Hvala tudi vsem učiteljem, ki so mi omogočili izvedbo vprašalnika ter učencem za sodelovanje v raziskavi.

Posebna zahvala pa gre moji družini, ki mi je skozi študij stala ob strani. Hvala, ker ste me podpirali in verjeli vame.

(4)

POVZETEK

Evolucija človeka je zahtevna tema, ki hkrati vzbuja veliko zanimanja. Veliko učencev pa tudi učiteljev je ne razume dobro. Poučevanje in učenje o evoluciji človeka jim predstavlja izziv.

Pomembno je, da učitelji temo predstavijo na tak način, da jo bodo učenci razumeli.

Razumevanje ovirajo predhodne napačne predstave, ki jih morajo učitelji preoblikovati. Za uspešno poučevanje evolucije človeka je potrebno veliko znanja o temi in poznavanje napačnih predstav.

Učni načrt predvideva, da se učenci z evolucijo človeka prvič srečajo v devetem razredu osnovne šole. Opredeljena je samo z enim operativnim učnim ciljem.

Cilj naše raziskave je bil preveriti, koliko učenci 7., 8. in 9. razreda vedo o evolucijskem razvoju človeka. Ugotoviti smo želeli tudi, kakšno znanje imajo učenci 7. in 8. razreda, ki te teme še niso obravnavali, in kakšno učenci 9. razreda, ki se s temo prvič srečajo. Preverili smo še, če je znanje učencev povezano z njihovim spolom in starostjo. Raziskavo smo izvedli na eni izmed osnovnih šol v Sloveniji. Sodelovalo je 185 učencev 7., 8. in 9. razreda. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo preverjanja znanja z anonimnim vprašalnikom. Vprašalnik je vseboval demografski vprašanji (spol, razred) in 28 trditev o evoluciji, učenci pa so z Likertovo lestvico ocenjevali stopnjo strinjanja z njimi.

Učenci so na preverjanju znanja pokazali, da nimajo zadovoljivega znanja o evoluciji človeka.

Na testu znanja so v povprečju dosegli 45,9 % uspešnost. Učenci 7. in 8. razreda imajo slabše znanje o evoluciji človeka od učencev 9. razreda. Znanje učencev 7. razreda pa je bilo boljše od znanja učencev 8. razreda. Ugotovili smo tudi, da imajo fantje boljše znanje od deklet in da imajo učenci nekatere tipične napačne predstave o evoluciji človeka.

Ključne besede: evolucija človeka, poučevanje, učni načrt, osnovnošolci, znanje

(5)

ABSTRACT

Human evolution is a difficult theme, which at the same time creates intense interest. Many students and also teachers find it hard to understand. Teaching and learning about human evolution represents a challenge for them. It is important, that teachers introduce the theme in a way that pupils understand it. Understanding is hindered by previous misconceptions that teachers have to transform. For successful teaching of human evolution, a lot of knowledge is needed on the topic and misconceptions.

The curriculum assumes that pupils meet with evolution for the first time in the ninth grade of primary school. It is defined only with one operative learning objective.

Aim of our research was to test how much students of the 7th, 8th and 9th grade know about the evolutionary development of human. We also wanted to find out what kind of knowledge the pupils of the 7th and 8th grade have,that didn't deal with this theme yet and what kind pupils of the 9th grade have, that meet with theme for the first time. We also checked, if knowledge of pupils was connected with their gender and age. We carried out research at one of the primary schools in Slovenia. 185 pupils of 7th, 8th and 9th grade participated. In order to gather data, we used the method of knowledge verification with anonymous questionnaire. Questionnaire contained demographic questions (gender, grade) and 28 claims for which pupils assessed the level of agreement with the Likert Scale.

In knowledge verification pupils showed, that they did not had a satisfactory knowledge on human evolution. On average they achieved 45.9 % success. Pupils of 7th and 8th grade had less knowledge on human evolution than the 9th grade pupils. The knowledge of pupils of 7th grade was better than that of the 8th grade. We also found out that boys had better knowledge than girls and that some typical misconceptions about human evolution are occurring among pupils.

Keywords: human evolution, teaching, curriculum, primary school students, knowledge

(6)

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ... 1

1.1 CILJ ... 2

1.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ... 2

2 TEORETIČNE OSNOVE ... 3

2.1 EVOLUCIJA ČLOVEKA V OSNOVNI ŠOLI ... 3

2.1.1 POUČEVANJE EVOLUCIJE ČLOVEKA ... 3

2.1.2 UČENJE O EVOLUCIJI ČLOVEKA ... 6

2.2 PREGLED UČNEGA NAČRTA ZA DEVETLETKO ... 8

2.3 PREGLED UČBENIKA ... 8

3 METODE IN MATERIAL ... 10

3.1 VZOREC ... 10

3.2 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ... 11

3.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ... 11

4 REZULTATI ... 12

5 RAZPRAVA ... 33

5.1 ČASOVNA UMESTITEV DOGODKOV ... 33

5.2 KRAJEVNA UMESTITEV DOGODKOV ... 34

5.3 SPLOŠNO ZNANJE ... 35

5.4 KREACIONIZEM ... 37

5.5 SPLOŠNA RAZGLEDANOST ... 37

5.6 ODNOS DO RAZISKAVE ... 38

6 SKLEP ... 39

7 LITERATURA ... 40

8 PRILOGA ... 1

(7)

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Razporeditev učencev glede na razred, ki ga obiskujejo. ... 10

Graf 2: Razporeditev učencev glede na spol. ... 10

Graf 3: Porazdelitev odgovorov učencev za 1. trditev. ... 12

(8)

1

1 UVOD

Teorija evolucije je bila redko pravilno razumljena. Verska prepričanja in mehanistični pogled, ki predpostavlja, da bi morala biti znanost uporabljena samo za natančne in pravilne napovedi, ne pušča prostora za teorijo. Enak problem se pogosto odraža tudi pri poučevanju, v katerem prevladujejo primeri evolucijskih procesov, namesto opisov teh procesov, ki ponudijo globlje razumevanje (Mattsson in Mutvei, 2015). Že od sredine dvajsetega stoletja je vrsta znanstvenikov in pedagogov poskušala razumeti razloge za sprejemanje in zavračanje evolucije. Med tem časom je bilo v izobraževanje vključene vse več vsebine o evoluciji, saj se je pokazalo, da splošna populacija kljub tehnološkemu napredku, ki je omogočil znanstvene dokaze, pogosto zavrača teorijo evolucije (Glaze in Goldston, 2015). Evolucijske študije pomembno vplivajo na poučevalne in učne procese. Razumevanje človeškega razvoja se je v zadnjih letih znatno spremenilo. Danes o tem vemo več, vendar pa ne vemo veliko o tem, kako razlagati to novo znanje (Högberg in Gärdenfors, 2015). Sposobnost učinkovitega poučevanja evolucije ne bi smela biti samoumevna, saj ima le malo učiteljev poglobljeno znanje o evolucijski biologiji (Legare, Busch, Opfer in Shtulman, 2018).

Evolucija človeka je področje, ki se hitro spreminja. Kljub temu pa mu v šoli ne posvečamo veliko pozornosti, čeprav je v vsakem od nas naravno zanimanje za naš izvor. To radovednost je pomembno izkoristiti in jo uporabiti kot sredstvo za posredovanje informacij in idej o človeškem razvoju. Otroci kažejo spontan interes do narave in tudi do organizmov, ki so živeli v preteklosti (Bajd, 2012).

Ugotovitve naraščajočega obsega literature o poučevanju in učenju evolucije so poučne in hkrati zaskrbljujoče. Velik delež preverjane populacije v več državah ima minimalno do nič razumevanja evolucijske teorije. Še tisto, kar učenci in druga populacija vedo o evoluciji, je polno napačnih predstav. Večina teh idej ne opusti niti po zaključku evolucijskega izobraževanja, ki temelji na trenutnih raziskavah (Smith, 2010).

(9)

2

1.1 CILJ

Zanimalo nas je, koliko učenci 7., 8. in 9. razreda vedo o evolucijskem razvoju človeka. Z raziskavo smo želeli ugotoviti tudi, kakšno znanje o tej temi imajo učenci 7. in 8. razreda, ki te teme še niso obravnavali, kakšno pa učenci 9. razreda, ki se s to temo prvič srečajo. Kot dovolj obsežno in zadovoljivo znanje smo vrednotili znanje, ki presega 60 % doseženih točk na testu znanja. O znanju evolucije človeka pri učencih 8. in 9. razreda je bilo pri nas opravljenih že več raziskav, v 7. razredu pa še ne. Analizirali smo tudi učbenik, ki ga uporabljajo učenci 9. razreda v našem vzorcu, in skušali ugotoviti, kako obsežno izpolnjuje učne cilje, ki jih predpisuje učni načrt.

1.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Postavili smo naslednje hipoteze:

1. Učenci 7., 8. in 9. razreda nimajo zadovoljivega znanja o evoluciji človeka. Kot zadovoljivo bomo vrednotili znanje, ki presega 60 % doseženih točk na testu znanja.

2. Učenci 7. in 8. razreda imajo slabše znanje o evoluciji človeka od učencev 9. razreda.

3. Med dekleti in fanti ni razlik v znanju o evoluciji človeka.

(10)

3

2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 EVOLUCIJA ČLOVEKA V OSNOVNI ŠOLI

Vprašanja o izvoru naše vrste so univerzalna. Evolucija, zlasti človeški razvoj, je tema, ki vzbuja veliko zanimanja po vsem svetu. To dokazuje dejstvo, da se evolucijska odkritja pojavljajo na naslovnicah glavnih znanstvenih revij ter drugih priljubljenih tiskanih in spletnih medijev. Zato bi šole lahko služile kot ključne platforme za vzpodbujanje zanimanja mladih za evolucijo in obravnavanje napačnih predstav, namesto tega pa so postale bojišča, na katerih se borita javno sprejemanje evolucijske teorije in verodostojna znanost o človeškem razvoju (Pobiner, 2016). B. Bajd (2012) poudarja pomembne dodatne prednosti pri vključevanju obravnave človeškega razvoja v učni načrt. Tako učenci spoznajo medsebojne povezave med ljudmi in okoljem. Pomembna prednost je tudi, da znanje o človeškem razvoju poudarja tako pomembnost posameznika (vsak od nas je edinstven), kot tudi podobnost vseh ljudi, saj si vsi delimo podobne lastnosti in skupni izvor (Bajd, 2012).

Evolucija človeka je zahtevna tema in jo večina osnovnošolcev težko razume. To je posledica različnih pedagoških pristopov pri poučevanju teme in ostalih dejavnikov, na primer čustvenih, kognitivnih, religioznih, ki vplivajo na pogled na svet, ki ni evolucijski (Nhem in Schonfeld, 2007). Znanstvena evolucijska teorija predstavlja izziv učiteljem in učencem zaradi številnih razlogov (Sinatra, Brem in Evans, 2008). Poučevanje in učenje o tem je izziv, ker je pomembnost evolucije težko vidna v vsakdanjem življenju (Heddy in Sinatra, 2013).

2.1.1 POUČEVANJE EVOLUCIJE ČLOVEKA

V zadnjih nekaj letih je prišlo do sprememb v načinu poučevanja biologije v osnovni šoli. V učnih načrtih in učbenikih je evolucija pridobila osrednjo vlogo. Postala je osrednji biološki koncept, ki poleg temeljne enotnosti, pojasnjuje tudi raznolikost organizmov, ki so živeli v preteklosti in ki živijo danes (Vilhar, 2009b).

V reviji Mladina je bil leta 2009 objavljen članek, ki pravi, da smo imeli v osemdesetih letih 20. stoletja v Sloveniji najboljše poučevanje evolucije in da vsega tega z devetletko v osnovni šoli ni več ter da se je tudi obseg predmeta biologija zmanjšal. Avtorica članka dodaja tudi, da ni smiselno brskati po preteklosti in iskati razlogov za takšno stanje, ampak moramo predvsem

(11)

4 gledati naprej ter ugotoviti, kaj lahko naredimo, da se znanje o evoluciji popravi (Vilhar, 2009a).

Evolucija je zapleten koncept in poučevanje tega v osnovni šoli je lahko precej težavno. Tema na eni strani vzbuja radovednost in vprašanja, po drugi strani pa se učitelji osnovnih šol ne zavedajo vedno različnih vidikov predmeta (Chanet in Lusignan, 2009). Učitelji bi lahko pri poučevanju bolje izkoristili dejstvo, da imajo mlajši učenci več zanimanja za naravoslovne predmete in s tem tudi za razvoj človeka (Bajd, 2012). Poučevanje evolucije od učitelja zahteva ustrezno razumevanje intelektualnih, socialnih in pedagoških vidikov poučevanja. Učitelj mora biti pozoren tudi na različne poglede učencev na evolucijo ter njihovo razumevanje sveta.

Prizadevati si mora, da učenci kljub kreacionističnim prepričanjem razumejo znanstveni položaj evolucije (Anderson, 2007). V preteklosti smo na vprašanja o našem izvoru odgovorili s pomočjo mitov in zgodb o stvarjenju, ki so edinstveni za našo kulturo. Toda danes živimo v svetu, kjer so na voljo znanstveni odgovori na ta vprašanja (Alles in Stevenson, 2003).

M. Wuerth (2004) meni, da imajo mnogi učitelji odpor do poučevanja te tematike, saj sami ne poznajo dobro evolucije človeka. B. Bajd (2012) pravi, da imajo pri razumevanju evolucije človeka težave tako učitelji kot tudi njihovi učenci, saj so na tem področju ves čas nova odkritja, ki jim učitelji težko sledijo. K boljšemu razumevanju bi pripomogla dodatna izobraževanja za učitelje (Bajd, 2012).

Desetletna raziskava je pokazala, da so študenti bioloških smeri, evolucijo sprejeli kot zgodovinski proces, pri katerem gre za spremembe fizičnih lastnosti nečloveških organizmov, manj verjetno pa kot sedanji proces, ki oblikuje nefizične lastnosti (npr. biokemijske, vedenjske) pri ljudeh. Iz tega lahko sklepamo, da ljudje lažje sprejmemo evolucijo, kadar se tiče drugih živih bitij in ne človeka (Pobiner, 2016). Znanstveniki se v veliki meri strinjajo s teorijo evolucije, saj se jih je v raziskavi leta 2014, 98 % strinjalo, da so se ljudje skozi čas razvili, medtem ko se je le 62 % splošne populacije ZDA strinjalo s to trditvijo (Legare, Busch, Opfer in Shtulman, 2018). V raziskavi, izvedeni leta 2013, so ugotovili, da mnogo naravoslovnih učiteljev ni znalo navesti definicij glavnih bioloških pojmov, kot so hipoteza, teorija, zakon in dejstvo (Pobiner, 2016).

V ZDA so prišli do ugotovitve, da učitelji raje poučujejo tisto, kar verjamejo, tudi če je to v nasprotju s sistemom, v katerem učijo. Veliko učiteljev tudi zaradi verskega prepričanja ne sprejema evolucije in je zato učencem ne razlagajo ali pa poučujejo v smislu kreacionizma.

Biologije brez evolucije pa ni mogoče dobro poučevati (Moore, 2002). Učitelji, ki imajo dvome

(12)

5 glede evolucije človeka, imajo največ težav pri poučevanju (Pobiner, 2016). Na enem izmed zborovanj učiteljev biologije v ZDA so izpostavili, da je pomembno, da se učitelji med seboj povežejo in si izmenjujejo informacije o tem, kako so predstavili evolucijo človeka, da so jo učenci razumeli. V številnih raziskavah so namreč ugotovili, da je pri učencih znanje o evoluciji človeka slabo (French, 2012).

Mattsson in A. Mutvei (2015) sta v svoji raziskavi poskušala najti načine poučevanja, ki spodbujajo boljše razumevanje teorije evolucije ter ugotovila, da odprta vprašanja olajšajo učenje in da so imela prizadevanja za izboljšanje učnih situacij, ki so bila osredotočena na strukturo in ključne informacije, majhen učinek na učenje in razumevanje učencev. Uporaba odprtih vprašanj pri poučevanju evolucije spodbuja učenčevo ustvarjanje razumnih razlag v okviru teorije (Mattsson in Mutvei, 2015). B. Pobiner (2012) poudarja pomembnost uporabe človeških primerov pri poučevanju, saj učencem tako lažje približamo snov in premagamo ovire pri razumevanju evolucije. Ta strategija lahko zagotovi učinkovit način za učenje temeljnih evolucijskih konceptov, ker so učenci vključeni in učno snov dojemajo kot osebno pomembno.

Z uporabo življenjskih primerov dosežemo globlje učenje (Pobiner, 2012). Flammer (2006) pravi, da naj učenci čim več delajo z materiali, kot so modeli lobanj, in sami ugotavljajo razlike.

Temo jim na ta način približamo in spodbudimo, da začnejo postavljati vprašanja (Flammer, 2006). V veliko pomoč so lahko tudi fosili in drugi dokazi (Pobiner, 2012). Heddy in Sinatra (2013) za poučevanje evolucije predlagata uporabo računalniških simulacij in primere evolucije iz vsakdanjega življenja.

Evolucija človeka je tema, za katero lahko učenci hitro izgubijo zanimanje. Napačen pristop učitelja, ki začne razlago s preveliko količino teorije in podatkov, ki učencem nič ne pomenijo, pa to še spodbudi (Flammer, 2006). Razlaga mora biti postopna in po korakih. Učno snov lahko razlagamo z različnimi pripomočki, kot so na primer video posnetki. Učence motiviramo z različnimi dejavnostmi (Wuerth, 2004). Učitelji bi morali imeti na voljo tudi več vrst različnega gradiva, orodij in več podpore pri poučevanju, da bi lahko izboljšali znanje učencev (Pobiner, 2016). Pot do dobrega poučevanja je, da učitelji odkrijejo napačne predstave učencev in jih znajo izkoreniniti. Problem pri evoluciji je, da so napačne predstave prisotne že zgodaj v življenju in jih je zato težko preoblikovati (Williams, 2009). Nelson (2007) pojav napačnih predstav pripisuje kreacionizmu. S. O'Leary-Driscoll in Dosch (2015) poudarjata pomembnost ukvarjanja z napačnimi predstavami in navajata več razlogov za to: ker jih učenci sami pri sebi ne opazijo in ne upoštevajo, razen če jih nanje opozorimo ali jih poudarimo pri ocenjevanju;

ker napačne predstave ostanejo, kljub novim, pravilnejšim informacijam; ker zaradi

(13)

6 pomanjkanja razumevanja napačnih predstav lahko pride do novih napačnih predstav. B.

Pobiner (2016) izpostavlja eno izmed najpogostejših napačnih predstav o človeškem razvoju, in sicer, da smo se ljudje razvili iz opic. Iz raziskav je razvidno, da imajo učenci pogosto težave tudi s časovno umestitvijo dogajanja v preteklosti - človeka pogosto umestijo v isti čas kot dinozavre (Bajd in Matyášek, 2009). K širjenju nerazumevanja in napačnih predstav je prispeval tudi neznanstven in biološko nenatančen jezik, ki so ga začeli uporabljati zaradi zahtevne znanstvene razlage evolucije (Galli in Meinardi, 2011, Werth, 2012, Legare idr., 2013, v Pobiner, 2016).

Pomembno je, da učenci razumejo snov in jo tako lahko sprejmejo kot pravilno. Učenci imajo pri razumevanju evolucije človeka velike težave (Cunningham in Wescott, 2009). Bistvo se naučijo na pamet in ga ne znajo razložiti (Bajd, 2012). Pomoč pri razumevanju naj temelji na preoblikovanju preteklega znanja in ne na nalaganju znanja (Sinatra, Brem in Evans, 2008).

French (2012) pravi, da moramo biti učitelji prepričani, da nas bodo učenci zapustili s sposobnostjo jasno in natančno razložiti evolucijo tistim, ki jih bodo vprašali o tem.

Na pedagoški proces močno vplivajo tudi učna gradiva za učence, ki sicer sledijo učnim načrtom, kljub vsemu pa se razlikujejo med seboj po obsegu in globini obravnave določene vsebine. Učbeniki pogosto ne odražajo razburjenja in razprav, ki jih ustvarjajo nova odkritja.

Tipične, linearne predstavitve naše evolucijske zgodovine niso samo napačne, so tudi dolgočasne (DeSilva, 2004). Zaradi hitro razvijajočih se znanstvenih področij, kot je paleoantropologija, biološki učbeniki težko ostanejo na tekočem (Alles in Stevenson, 2003).

Kot pravi DeSilva (2004), predstavlja težavo tudi dejstvo, da evolucijo človeka pogosto poučujejo šele v zadnjih tednih pouka, tako kot ponekod opredeljuje učni načrt. Tako kar 60 % učiteljev nameni samo od ene do pet šolskih ur poučevanju človeškega razvoja (Pobiner, 2016).

Izjemno težko si predstavljamo, kaj učenci spoznajo o evoluciji človeka v tako kratkem času (Bajd in Artač, 2002).

2.1.2 UČENJE O EVOLUCIJI ČLOVEKA

Učenje o evolucijskem razvoju predstavlja poseben izziv za učence. Pri učenju jih ovirajo predhodni koncepti, ki so v nasprotju z znanstvenim pogledom (Sinatra, Brem in Evans, 2008).

Ingram in Nelson (2006) sta ugotovila, da na učenčevo končno znanje zelo vpliva njegov

(14)

7 predhodni odnos do evolucije človeka. Največ so se naučili tisti učenci, ki so imeli nevtralen odnos, najmanj pa tisti, ki so imeli negativen odnos.

Nekateri učenci se evolucije ne želijo učiti, če zaznajo konflikt z njihovimi verskimi prepričanji.

Tisti, ki verskim prepričanjem pripisujejo visoko vrednost, so manj zmožni obvladati konflikt med svojimi verskimi prepričanji in evolucijo in jo zato bolj verjetno zavračajo (Pobiner, 2016).

Učenci, ki imajo kreacionistična prepričanja lahko med poučevanjem evolucije izražajo nižjo motivacijo, povečano anksioznost, manj zanimanja ter pripisujejo večji poudarek ocenam kot učenju (Smith, 2010). Številni učenci se s teorijo evolucije in njenimi dokazi srečajo šele v šoli, zato imajo napačne predstave (Pobiner, 2016). Vse prepogosto učenci menijo, da učenje o evoluciji zahteva zavrnitev osebnih prepričanj (Smith, 2010).

Branch (2009) pravi, da evolucija bolj kot katerakoli druga tema učence spodbuja h kritičnemu mišljenju in ga sili k razmišljanju o širših vprašanjih življenja. Pri učenju evolucije se učenci srečajo s težavo. Evolucijske vsebine, ki se jih učijo v šoli, ne morejo povezati z vsakdanjim življenjem. Učenje o evoluciji ima potencial za spremembo in obogatitev učenčevih pogledov na svet. Na žalost pa se to ne zgodi, saj učenci nimajo potrebnih strategij za povezavo evolucijskih pojmov z lastnimi izkušnjami (Heddy in Sinatra, 2013). Sposobnost razumevanja evolucije je omejena tudi z razvojem posameznika (Smith, 2010). Evans (2008, v Smith, 2010) je ugotovil, da otroci prehajajo skozi tipično zaporedje razlag, odvisnih od razvojne stopnje, na kateri so. Najprej so razlage spontane, nato kreacionistične in na koncu preidejo v evolucijsko razmišljanje.

Velik vpliv na učenje evolucije imajo čustva in motivacija, katerih učinek je posledica odnosa do znanosti ali vere. Poznamo tudi pedagoške dejavnike, ki vplivajo na razumevanje in s tem učenje evolucije. Med njimi so cilji učitelja, stališča in napačne predstave učiteljev, ki jih posredujejo svojim učencem. Zaskrbljujoča je tudi raba jezika pri učiteljih in v učbenikih ter slabo prevajanje besedila iz tuje literature (Smith, 2010).

(15)

8

2.2 PREGLED UČNEGA NAČRTA ZA DEVETLETKO

Poučevanje evolucije je bilo v Sloveniji dobro zastopano v osemletni osnovni šoli, saj je bil celoten 8. razred namenjen evolucijski teoriji. Ob prehodu na devetletko pa je bila tema skoraj povsem izpuščena iz učnih načrtov. Večji pomen je dobila ponovno ob prenovi učnega načrta (Vilhar, 2009b). Novi učni načrt za biologijo, ki je stopil v veljavo leta 2011 (Učni načrt.

Program osnovna šola. Biologija, 2011), predvideva, da se učenci z evolucijo prvič srečajo v devetem razredu osnovne šole. Operativnih ciljev, ki se nanašajo na evolucijo človeka, v nižjih razredih ni. Evolucija človeka je opredeljena samo z enim operativnim ciljem. Najdemo ga v vsebinskem sklopu, namenjenemu evoluciji, in od učencev pričakuje, da znajo razložiti izvor primatov in človeka ter sorodnost človeka z drugimi primati. Cilj je zelo splošen, zato sta količina in globina obravnave prepuščeni učitelju (Učni načrt. Program osnovna šola. Biologija, 2011).

2.3 PREGLED UČBENIKA

Pregledali smo učbenik, ki ga uporabljajo učenci 9. razreda v našem vzorcu in skušali ugotoviti, kako obsežno izpolnjuje učne cilje, ki jih predpisuje učni načrt. Učbenikov za 7. in 8. razred nismo pregledali, saj ne obravnavajo evolucije človeka. Posvetili smo se tistim delom učbenika, ki so kakorkoli povezani z obravnavo evolucije človeka.

Devetošolci uporabljajo učbenik Razišči skrivnosti živega (Javoršek, 2013). Evolucija človeka je v tem učbeniku obravnavana na treh straneh v 7. poglavju, imenovanem Razvrščanje organizmov in evolucijsko drevo primatov.

Iz besedila lahko učenci spoznajo naslednje:

 človeka uvrščamo v red prvakov ali primatov,

 splošne značilnosti primatov,

 razvoj prvih prvakov iz skupnega prednika pred 65 milijoni let,

 splošne značilnosti prvih prvakov in njihova razdelitev v vrste,

 razvoj človeške vrste pred približno 5 do 8 milijoni let iz skupnega prednika šimpanzov in človeka,

 gorile, orangutani in šimpanzi so danes živeči človekovi sorodniki,

 vrsta Homo sapiens je edina ohranjena vrsta človečnjakov.

(16)

9 Pomembni podatki so v besedilu poudarjeni s krepkim tiskom. Ob besedilu sta napisani tudi dve samostojni aktivnosti za učence ter nasveti za samostojno raziskovanje. Slikovnega gradiva je malo, prikazano je le evolucijsko drevo prvakov s slikami nekaterih danes živečih vrst in evolucijsko drevo človečnjakov. Človečnjaki so poimenovani in nazorno razvrščeni na evolucijskem drevesu, ki vsebuje tudi časovni trak. Na časovnem traku pa ni mogoče razbrati pred koliko leti se je razvil moderni človek, saj čas pod 1 milijonom let ni prikazan. Učenci si na shemi lahko tudi ogledajo, kako so se spreminjale lobanje človečnjakov od najzgodnejših vrst do modernega človeka. Posamezni človečnjaki in značilnosti njihovih lobanj niso opisani.

V besedilu ali slikovnem gradivu manjka pomemben podatek o izvoru človečnjakov iz Afrike ter njihove selitve, zasledimo samo časovno umestitev. Na koncu predstavljene učne snovi se nahajajo še štiri vprašanja za ponavljanje. Vprašanje, ki je povezano z evolucijo človeka, je samo eno in od učencev zahteva, da utemeljijo na kakšen način so znanstveniki ugotovili razvoj primatov skozi evolucijo.

(17)

10

3 METODE IN MATERIAL

3.1 VZOREC

Raziskavo smo izvedli na eni osnovni šoli na Gorenjskem. V namenski vzorec smo vključili 185 učencev 7., 8. in 9. razreda. Največ učencev je bilo iz osmega razreda (43,8 %), sledi mu deveti razred (35,7 %) in nato sedmi razred (20,5 %) (graf 1). Med njimi je bilo nekoliko več učencev moškega spola (50,8 %) kot ženskega (49,2 %) (graf 2).

Graf 1: Razporeditev učencev glede na razred, ki ga obiskujejo.

Graf 2: Razporeditev učencev glede na spol.

20,5

43,8

35,7

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

7 8 9

Učenci (%)

Razred

50,8

49,2

45 46 47 48 49 50 51 52

moški ženski

Učenci (%)

Spol

(18)

11

3.2 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

V prvem delu raziskave smo pregledali obstoječi učni načrt za biologijo in učbenik, ki ga uporabljajo učenci 9. razreda v našem vzorcu.

V drugem delu smo zbrali podatke o znanju učencev o evoluciji človeka. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo preverjanja znanja z anonimnim vprašalnikom. Vprašalnik je sestavljen iz dveh delov. Na začetku so demografska vprašanja (spol, razred), nato sledi 28 trditev za preverjanje znanja. Stopnjo strinjanja s posamezno trditvijo so učenci ocenjevali s petstopenjsko Likertovo lestvico, kjer je ocena 1 pomenila, da se s trditvijo zelo ne strinjajo, ocena 5 pa, da se s trditvijo zelo strinjajo. Učencem smo najprej dali navodila za izpolnjevanje, jim odgovorili na morebitne nejasnosti glede izpolnjevanja, razdelili vprašalnik, nato pa jim dali čas, da vprašalnik izpolnijo.

3.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Zbrane podatke smo prepisali v preglednico v programu Excel, jih prenesli v statistični program SPSS (verzija 21.0) in jih statistično obdelali z osnovno opisno statistiko (frekvenca, povprečje, standardni odklon). Podatki niso bili normalno porazdeljeni, zato smo za ugotavljanje statistično pomembnih razlik med odgovori učencev uporabili preizkusa Mann–Whitney in Kruskal–Wallis. Ugotavljali smo razlike med učenci različnega spola in razreda.

(19)

12

4 REZULTATI

Rezultati so za vsako trditev predstavljeni v obliki grafa, ki prikazuje razporeditev odgovorov učencev na petstopenjski lestvici Likertovega tipa. Pri trditvah, s katerimi smo preverili znanje, so pravilni odgovori obarvani z zeleno barvo, drugi pa z modro. Odgovor »delno se strinjam«

smo upoštevali kot neopredeljen.

1. Trditev: Zemlja je stara približno 4,5 milijarde let.

Graf 3: Porazdelitev odgovorov učencev za 1. trditev.

Večina učencev je izbrala odgovora »se strinjam« (35,1 %) in »zelo se strinjam« (25,4 %), kar je pravilen odgovor. 20,5 % učencev se ni opredelilo, 17,9 % je izbralo napačna odgovora, dva učenca (1,1 %) pa nista odgovorila (graf 3). Statistično značilne razlike med odgovori deklet in fantov ni bilo (p > 0,05), bile pa so statistično značilne razlike med odgovori učencev različnih razredov (p < 0,05). Na trditev so najpogosteje pravilno odgovorili učenci 9. razreda (M = 4,03, SD = 1,163), manj pogosto učenci 7. razreda (M = 3,55, SD = 0,921) in najmanj učenci 8.

razreda (M = 3,32, SD = 1,204).

6,5

11,4

20,5

35,1

25,4

1,1 0

5 10 15 20 25 30 35 40

Zelo se ne strinjam.

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Se strinjam. Zelo se strinjam.

Ni odg.

Število odgovorov (%)

Odgovor

(20)

13 2. Trditev: Moderni človek (Homo sapiens) se je razvil pred približno 200.000 leti.

Večina učencev (38,9 %) se ni opredelila, 33,5 % jih je pravilno odgovorilo z odgovoroma »se strinjam« in »zelo se strinjam«, 26,5 % učencev je izbralo napačna odgovora. 1,1 % učencev na trditev ni odgovorilo (graf 4). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

3. Trditev: Moderni človek se je razvil v Evropi.

7,6

18,9

38,9

28,1

5,4

1,1 0

5 10 15 20 25 30 35 40 45

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

11,9

24,3

31,9

21,6

5,9 4,3

0 5 10 15 20 25 30 35

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(21)

14 Največ učencev (31,9 %) se je s trditvijo delno strinjalo. Pravilna odgovora je izbralo 36,2 %, napačna pa 27,5 % učencev. 4,3 % jih ni odgovorilo (graf 5). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

4. Trditev: Neandertalec (Homo neanderthalensis) je živel v Afriki in Ameriki.

Večina učencev (40 %) je izbrala napačna odgovora., 23,7 % pa jih je odgovorilo pravilno. 34,1

% učencev se ni opredelilo in 2,2 % jih na trditev ni odgovorilo (graf 6).Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p >

0,05).

8,6

15,1

34,1 31,9

8,1

2,2 0

5 10 15 20 25 30 35 40

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(22)

15 5. Trditev: Moderni človek in neandertalec sta na Zemlji bivala istočasno.

Več kot polovica (58,9 %) učencev je izbrala odgovora »zelo se ne strinjam« (36,2 %) in »se ne strinjam« (22,7 %), kar je napačen odgovor. Pravilno je odgovorilo 26 % učencev. 13 % se ni jih opredelilo in 2,2 % učencev na trditev ni odgovorilo (graf 7). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

6. Trditev: Človekovi trije najbližji sorodniki glede na evolucijski razvoj so gorile, orangutani in šimpanzi.

36,2

22,7

13,0 15,7

10,3

2,2 0

5 10 15 20 25 30 35 40

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

1,6

7,6

19,5

36,8

32,4

2,2 0

5 10 15 20 25 30 35 40

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(23)

16 69,2 % učencev je odgovorilo pravilno in 9,2 % napačno. 19,5 % se jih je s trditvijo delno strinjalo, 2,2 % učencev pa ni odgovorilo (graf 8). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

7. Trditev: Življenje na Zemlji obstaja že več kot 3 milijarde let.

Pravilno je odgovorilo 49,7 %, napačno pa 15,7 % učencev. 31,9 % se jih ni opredelilo in 2,7

% na trditev ni odgovorilo (graf 9). Statistično značilne razlike med odgovori deklet in fantov ni bilo (p > 0,05), bile pa so razlike med odgovori učencev različnih razredov (p < 0,05). Na trditev so najpogosteje pravilno odgovorili učenci 9. razreda (M = 3,73, SD = 1,158), manj pogosto učenci 7. razreda (M = 3,67, SD = 0,894) in najmanj pogosto učenci 8. razreda (M = 3,21, SD = 0,945).

3,8

11,9

31,9 32,4

17,3

2,7 0

5 10 15 20 25 30 35

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(24)

17 8. Trditev: Danes živijo nove vrste živih bitij, ki jih nekoč ni bilo.

Večina učencev je izbrala odgovora »se strinjam« (34,1 %) in »zelo se strinjam« (39,5 %), kar je pravilen odgovor. 6 % jih je odgovorilo napačno, 17,3 % učencev se ni opredelilo in 3,2 % ni odgovorilo (graf 10). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

9. Trditev: Fosili kažejo, kako so se oblike življenja spreminjale tekom daljših časovnih obdobij.

1,1

4,9

17,3

34,1

39,5

3,2 0

5 10 15 20 25 30 35 40 45

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

1,1

4,9

17,3

34,1

39,5

3,2 0

5 10 15 20 25 30 35 40 45

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(25)

18 Več kot polovica (73,6 %) učencev je odgovorilo pravilno, 6 % pa jih je odgovorilo napačno.

17,3 % učencev se je s trditvijo delno strinjalo, 3,2 % pa jih ni odgovorilo (graf 11). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

10. Trditev: Ljudje smo se razvili iz šimpanzov.

34,6 % učencev je neopredeljenih, 35,1 % pa jih je odgovorilo napačno. Pravilno je odgovorilo 29,2 % učencev, 1,1 % pa jih ni odgovorilo (graf 12). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

9,7

19,5

34,6

20,5

14,6

1,1 0

5 10 15 20 25 30 35 40

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(26)

19 11. Trditev: Teorija evolucije najbolje pojasni, kako se je na Zemlji razvil človek.

Največ učencev je bilo neopredeljenih (38,4 %). 45,4 % učencev je izbralo pravilna odgovora, 11,8 % pa napačna. 4,3 % jih ni odgovorilo (graf 13). Statistično značilno razliko smo našli med odgovori deklet in fantov (p < 0,05). Fantje (M = 3,64, SD = 0,985) so pogosteje pravilno odgovorili kot dekleta (M = 3,28, SD = 0,904). Med odgovori učencev različnih razredov ni bilo statistično značilnih razlik (p > 0,05).

12. Trditev: Ljudje in šimpanzi smo se razvili iz skupnega prednika.

3,2

8,6

38,4

31,9

13,5

4,3 0

5 10 15 20 25 30 35 40 45

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

2,2

9,7

29,7

33,5

21,1

3,8 0

5 10 15 20 25 30 35 40

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(27)

20 Večina učencev (54,6 %) je izbrala pravilna odgovora. 11,9 % učencev je odgovorilo napačno, 29,7 % se jih ni opredelilo in 3,8 % jih na trditev ni odgovorilo (graf 14). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p >

0,05).

13. Trditev: Povprečna prostornina možganov modernega človeka je približno 1,5 litra.

Največ učencev (46,5 %) se ni opredelilo, 36,7 % jih je izbralo pravilna odgovora, 12,5 % pa napačna. 4,3 % učencev ni odgovorilo (graf 15). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

4,9 7,6

46,5

27,0

9,7

4,3 0

5 10 15 20 25 30 35 40 45 50

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(28)

21 14. Trditev: Moderni človek se je razvil v procesu evolucije.

51,4 % učencev je odgovorilo pravilno in 10,8 % napačno. 34,6 % se jih je s trditvijo delno strinjalo, 3,2 % učencev pa ni odgovorilo (graf 16). Statistično značilne razlike med odgovori deklet in fantov ni bilo (p > 0,05). Našli smo statistično značilne razlike med odgovori učencev različnih razredov (p < 0,05). Na trditev so najpogosteje pravilno odgovorili učenci 9. razreda (M = 3,88, SD = 1,244), manj pogosto učenci 8. razreda (M = 3,46, SD = 0,931) in najmanj pogosto učenci 7. razreda (M = 3,37, SD = 0,731).

15. Trditev: Moderni človek se je razvil iz neandertalca.

4,3 6,5

34,6

30,3

21,1

3,2 0

5 10 15 20 25 30 35 40

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

13,5 14,6

31,9

26,5

12,4

1,1 0

5 10 15 20 25 30 35

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(29)

22 Večina učencev (38,9 %) je izbrala napačna odgovora, 28,1 % učencev pa je odgovorilo pravilno. 31,9 % učencev se ni opredelilo in dva učenca (1,1 %) na trditev nista odgovorila (graf 17). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

16. Trditev: Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času, kot dinozavri.

77,9 % učencev je izbralo pravilna odgovora. 8,1 % učencev je odgovorilo napačno, 12,4 % se jih ni opredelilo in 1,6 % jih na trditev ni odgovorilo (graf 18). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

61,1

16,8 12,4

4,3 3,8 1,6

0 10 20 30 40 50 60 70

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(30)

23 17. Trditev: Moderni človek je na današnjem območju Slovenije živel v istem času, kot

mamuti.

Napačno je odgovorilo 58,9 % učencev, pravilno pa 20 %. 18,4 % se jih je s trditvijo delno strinjalo in 2,7 % jih ni odgovorilo (graf 19). Našli smo statistično značilno razliko med odgovori deklet in fantov (p < 0,05); s trditvijo so se bolj strinjali fantje (M = 2,53, SD = 1,317) kot dekleta (M = 2,13, SD = 1,192). Statistično značilnih razlik med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

18. Trditev: Nekoč so na Zemlji živele vrste živih bitij, ki so že izumrle.

33,0

25,9

18,4

13,0

7,0

2,7 0

5 10 15 20 25 30 35

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

2,2 2,2

10,3 11,4

71,9

2,2 0

10 20 30 40 50 60 70 80

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(31)

24 Pravilno je odgovorilo 83,3 %, napačno pa 4,4 % učencev. 10,3 % se jih ni opredelilo in 2,2 % jih na trditev ni odgovorilo (graf 20). Statistično značilne razlike med odgovori deklet in fantov ni bilo (p > 0,05), bile pa so razlike med odgovori učencev različnih razredov (p < 0,05). Na trditev so najpogosteje pravilno odgovorili učenci 7. razreda (M = 4,83, SD = 0,447), manj pogosto učenci 8. razreda (M = 4,51, SD = 0,989) in najmanj pogosto učenci 9. razreda (M = 4,36, SD = 1,014).

19. Trditev: Vsi ljudje smo potomci enega moškega in ene ženske – biblijskega Adama in Eve.

Razlika v odstotku pravilnih in napačnih odgovorov je majhna. Pravilno je odgovorilo 38,4 % in napačno 35,1 % učencev. 24,3 % učencev je neopredeljenih in 2,2 % jih ni odgovorilo (graf 21). Našli smo statistično značilno razliko med odgovori deklet in fantov (p < 0,05). Fantje (M

= 2,57, SD = 1,400) se s trditvijo bolj strinjajo kot dekleta (M = 3,27, SD = 1,347). Značilne razlike so bile tudi med odgovori učencev različnih razredov (p < 0,05). Na trditev so najpogosteje pravilno odgovorili učenci 7. razreda (M = 3,64, SD = 1,268), manj pogosto učenci 9. razreda (M = 2,65, SD = 1,483) in najmanj pogosto učenci 8. razreda (M = 2,81, SD = 1,321).

22,7

15,7

24,3

17,3 17,8

2,2 0

5 10 15 20 25 30

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(32)

25 20. Trditev: Zadnji skupni prednik šimpanza in človeka je živel pred približno 6 do 7

milijoni let.

Večina učencev (53,5 %) se s trditvijo delno strinja, 25,4 % jih je odgovorilo napačno in 18,9

% pravilno. 2,2 % učencev ni odgovorilo (graf 22). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

21. Trditev: Šimpanzi se lahko naučijo sporazumevati z govorjeno besedo.

7,0

18,4

53,5

16,2

2,7 2,2

0 10 20 30 40 50 60

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

11,9

28,6

33,0

15,7

9,2

1,6 0

5 10 15 20 25 30 35

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(33)

26 Največ učencev (33 %) se s trditvijo delno strinja. Pravilna odgovora je izbralo 40,5 % in napačna 24,9 % učencev. 1,6 % jih na trditev ni odgovorilo (graf 23). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p >

0,05).

22. Trditev: Danes so vse vrste človečnjakov izumrle, razen naše vrste, modernega človeka.

Večina učencev (57,9 %) je izbrala pravilna odgovora in 21,6 % napačna. 19,5 % učencev se ni opredelilo in 1,1 % jih na trditev ni odgovorilo (graf 24). Statistično značilne razlike med odgovori deklet in fantov ni bilo (p > 0,05), bila pa je razlika med razredi (p < 0,05). Na trditev so najpogosteje pravilno odgovorili učenci 7. (M = 3,87, SD = 1,298) in 9. razreda (M = 3,82, SD = 1,130), manj pogosto pa učenci 8. razreda (M = 3,24, SD = 1,225).

7,0

14,6

19,5

30,3

27,6

1,1 0

5 10 15 20 25 30 35

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(34)

27 23. Trditev: Avstralopiteki so že približno pred 4 milijoni let hodili pokončno.

21,6 % učencev je odgovorilo pravilno. Napačno je odgovorilo 43,3 % učencev, 33 % je neopredeljenih in 2,2 % jih ni odgovorilo (graf 25). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

24. Trditev: Neandertalec in moderni človek imata 99,7 % genov enakih.

27,6 % učencev je odgovorilo pravilno, 39,5 % se jih s trditvijo delno strinja in 32,4 % jih je odgovorilo napačno. 0,5 % učencev ni odgovorilo (graf 26). Statistično značilne razlike med

16,8

26,5

33,0

15,7

5,9

2,2 0

5 10 15 20 25 30 35

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

8,1

24,3

39,5

15,7

11,9

0,5 0

5 10 15 20 25 30 35 40 45

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(35)

28 odgovori deklet in fantov ni bilo (p > 0,05). Našli smo statistično značilne razlike med odgovori učencev različnih razredov (p < 0,05). S trditvijo so se najpogosteje strinjali učenci 9. razreda (M = 3,27, SD = 1,060), manj pogosto učenci 8. razreda (M = 2,90, SD = 1,132) in najmanj pogosto učenci 7. razreda (M = 2,68, SD = 1,016).

25. Trditev: Današnji ljudje smo se razvili iz predhodnih vrst živali.

44,3 % učencev je odgovorilo pravilno in 23,7 % napačno. 27 % se jih je s trditvijo delno strinjalo, 4,9 % pa jih ni odgovorilo (graf 27). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

8,6

15,1

27,0 28,6

15,7

4,9 0

5 10 15 20 25 30 35

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(36)

29 26. Trditev: Svetopisemsko poročilo o stvarjenju najbolje pojasni, kako se je na Zemlji

pojavil/razvil človek.

Večina učencev (44,3 %) je pravilno odgovorilo. 27 % učencev je odgovorilo napačno in enak delež (27 %) ni opredeljenih. 1,6 % učencev ni odgovorilo (graf 28). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

27. Trditev: Skupni prednik ljudi in šimpanzov še vedno živi v Afriki.

20,0

24,3

27,0

14,6

12,4

1,6 0

5 10 15 20 25 30

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

20,0

38,4

27,0

8,1

3,2 3,2

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor

(37)

30 58,4 % učencev je odgovorilo pravilno in 11,3 % napačno. 27 % se jih je s trditvijo delno strinjalo, 3,2 % učencev pa ni odgovorilo (graf 29). Statistično značilna razlika je bila med odgovori deklet in fantov (p < 0,05). Fantje (M = 2,52, SD = 1,052) so pogosteje pravilno odgovorili kot dekleta (M = 2,16, SD = 0,928). Statistično značilnih razlik med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

28. Trditev: Evolucija (biološki razvoj) modernega človeka še vedno poteka.

Pravilno je odgovorilo 60,6 %, napačno pa 13,5 % učencev. 24,9 % se jih ni opredelilo in 1,1

% jih na trditev ni odgovorilo (graf 30). Statistično značilnih razlik med odgovori deklet in fantov ter med odgovori učencev različnih razredov ni bilo (p > 0,05).

3,2

10,3

24,9

27,6

33,0

1,1 0

5 10 15 20 25 30 35

Se ne strinjam.

Delno se strinjam

Ni odg.

Odgovor