PEDAGOŠKA FAKULTETA
TINA ŠULAK
ZANIMANJE LJUBLJANSKIH OSNOVNOŠOLCEV ZA UPORABNE RASTLINE
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2016
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DVOPREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA
TINA ŠULAK
Mentorica: izr. prof. dr. JELKA STRGAR
ZANIMANJE LJUBLJANSKIH OSNOVNOŠOLCEV ZA UPORABNE RASTLINE
DIPLOMSKO DELO
ZAHVALA
Hvala prijateljem in sošolkam Ani Vreš, Nastji Rejc in Ani Gril za vse skupne urice, ki smo jih preživele v predavalnicah in predvsem izven njih.
Največja zahvala gre moji družini. Moji zlati mami, fantu Primožu in njegovim staršem za vso pomoč in podporo pri pisanju diplomske naloge. Brez vas mi ne bi uspelo.
Iz srca hvala pa tudi hčerki Lani za vse lepe in smeha polne trenutke v tem letu.
POVZETEK
Rastline so povsod okoli nas. Kljub pomembni vlogi, ki jo imajo za življenje in preživetje vseh živih organizmov, pa se mnogim zdijo dolgočasne in nekoristne. Ker si želimo zvišati raven motivacije pri pouku, smo v diplomski nalogi želeli ugotoviti, za katere uporabne rastline je med osnovnošolci več zanimanja in za katere manj. Želeli smo poiskati rastline, s pomočjo katerih bi uspešneje izvedli teme, ki jih predpisuje učni načrt. Zanimalo nas je tudi, kakšne so razlike med odgovori učencev glede na razred, spol in šolo, ki jo obiskujejo.
V okviru rednega pouka smo na dveh ljubljanskih osnovnih šolah razdelili anonimne anketne vprašalnike 402 učencema od šestega do devetega razreda osnovne šole. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo učenci pozitiven odnos do uporabnih rastlin. Prvo hipotezo, da se zdijo mlajšim učencem zanimive druge uporabne rastline kot starejšim, smo delno potrdili. Drugo hipotezo, da se zdijo dekletom zanimive druge uporabne rastline kot fantom, smo potrdili.
Tretjo hipotezo, da med učenci različnih osnovnih šol ni razlik v zanimanju za uporabne rastline, smo delno potrdili, saj smo našli dve statistično pomembni razliki med odgovori učencev dveh osnovnih šol.
KLJUČNE BESEDE: uporabne rastline, zanimanje, učenci, naravoslovje, biologija
SUMMARY
The plants have been all around us. In spite of their important role in life and survival of all living organisms, the plants have often been regarded by many as boring and useless. Because we want to raise the level of motivation during the class, we wanted to ascertain in this diploma work which useful plants inspired more or less interest among pupils in the primary school. We wanted to search out for plants by the help of which the determined curriculum could be more successfully carried out. We were also interested in the differences in answers among pupils with regard to the grade, sex and school that they attend.
In the frame of regular class we distributed anonymous survey questionnaires to 402 pupils, attending 6th to 9th grade, in two primary schools in Ljubljana. The results of the research showed that pupils had positive attitude to useful plants. The first hypothesis was that younger pupils found interesting different useful plants than older pupils and it was partly confirmed.
The second hypothesis stated that girls and boys found interesting different useful plants and was confirmed. The third hypothesis of no differences in interest of pupils from different primary schools to useful plants was partly confirmed, because we found two statistically significant differences among answers from pupils attending two different primary schools.
KEY WORDS: useful plants, interest, pupils, science, biology
KAZALO VSEBINE
POVZETEK ... II SUMMARY ... III
1 UVOD ... 7
1.1 NAMEN IN CILJI ... 8
1.2 HIPOTEZE ... 8
2 PREGLED LITERATURE ... 9
2.1 SPREGLEDANE RASTLINE ... 9
2.2 NEZANIMIV POUK BOTANIKE ... 10
2.3 KAKO POVEČATI ZANIMANJE ZA RASTLINE ... 10
2.4 POUČEVANJE Z ŽIVIMI ORGANIZMI ... 11
2.5 POUČEVANJE ZUNAJ UČILNICE ... 11
2.6 DAN OČARLJIVIH RASTLIN ... 12
2.7 BOTANIČNE VSEBINE V UČNIH NAČRTIH ZA OSNOVNOŠOLCE ... 12
3 MATERIAL IN METODE ... 14
3.1 OPIS VZORCA ... 14
3.2 INSTRUMENT ... 16
3.3 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV ... 16
4 REZULTATI ... 17
4.1 ANALIZA POSAMEZNIH VPRAŠANJ ... 17
4.2 POVPREČNA OCENA STRINJANJA VSEH UČENCEV Z DANIMI TRDITVAMI 28 4.3 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA RAZRED ... 29
4.4 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA SPOL ... 31
4.5 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA ŠOLO ... 33
5 RAZPRAVA IN SKLEPI ... 36
5.1 ZANIMANJE ZA RASTLINE GLEDE NA RAZRED, KI GA UČENCI OBISKUJEJO ... 36
5.2 ZANIMANJE ZA RASTLINE GLEDE NA SPOL UČENCEV ... 37
5.3 ZANIMANJE ZA RASTLINE GLEDE NA ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO UČENCI .. 37
5.4 UPORABNOST UGOTOVITEV V ŠOLSkI PRAKSI ... 38
7 LITERATURA ... 39
PRILOGA ... 41
KAZALO SLIK
Slika 1: Razporeditev odgovorov učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo. ... 14
Slika 2: Razporeditev odgovorov učencev glede na razred, ki ga obiskujejo. ... 15
Slika 3: Razporeditev odgovorov učencev glede na spol. ... 15
Slika 4: Razporeditev odgovorov učencev na prvo vprašanje. ... 17
Slika 5: Razporeditev odgovorov učencev na drugo vprašanje. ... 18
Slika 6: Razporeditev odgovorov učencev na tretje vprašanje. ... 18
Slika 7: Razporeditev odgovorov učencev na četrto vprašanje. ... 19
Slika 8: Razporeditev odgovorov učencev na peto vprašanje. ... 20
Slika 9: Razporeditev odgovorov učencev na šesto vprašanje. ... 20
Slika 10: Razporeditev odgovorov učencev na sedmo vprašanje. ... 21
Slika 11: Razporeditev odgovorov učencev na osmo vprašanje. ... 22
Slika 12: Razporeditev odgovorov učencev na deveto vprašanje. ... 22
Slika 13: Razporeditev odgovorov učencev na deseto vprašanje. ... 23
Slika 14: Razporeditev odgovorov učencev na enajsto vprašanje. ... 24
Slika 15: Razporeditev odgovorov učencev na dvanajsto vprašanje. ... 24
Slika 16: Razporeditev odgovorov učencev na trinajsto vprašanje. ... 25
Slika 17: Razporeditev odgovorov učencev na štirinajsto vprašanje. ... 26
Slika 18: Razporeditev odgovorov učencev na petnajsto vprašanje. ... 26
Slika 19: Razporeditev odgovorov učencev na šestnajsto vprašanje. ... 27
Slika 20: Razporeditev odgovorov učencev na sedemnajsto vprašanje. ... 28
KAZALO PREGLEDNIC
Tabela 1: Botanične vsebine v učnem načrtu za naravoslovje v 6. in 7. razredu ter za biologijo v 8. in 9. razredu osnovne šole (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2016). ... 13 Tabela 2: Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z danimi trditvami (M je povprečna
vrednost, SD je standardni odklon). ... 29 Tabela 7: Porazdelitev odgovorov učencev glede na razred (M je povprečna vrednost, SD je standardni odklon). ... 30 Tabela 8: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev glede na razred. Statistično pomembne razlike (p < 0,05) so označene s krepkim tiskom. ... 31 Tabela 5: Porazdelitev odgovorov učencev glede na spol (kategorije 1, 2, 3 in 4 so ocene na Likertovi lestvici, M je povprečna vrednost, SD je standardni odklon). ... 32 Tabela 6: Statistična pomembnost razlik med odgovori deklet in fantov. Statistično
pomembne razlike (p < 0,05) so označene s krepkim tiskom. ... 33 Tabela 3: Porazdelitev odgovorov učencev glede na šolo (kategorije 1, 2, 3 in 4 so ocene na Likertovi lestvici, M je povprečna vrednost, SD je standardni odklon). ... 34 Tabela 4: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev glede na šolo. Statistično pomembne razlike (p < 0,05) so označene s krepkim tiskom. ... 35
1 UVOD
Mnogim se zdijo rastline dolgočasne in nekoristne. Do rastlin imamo namreč ljudje drugačen odnos kot na primer do živali, saj jih ne poznamo in ne razumemo preveč dobro. Za naše oči ne počnejo nič pomembnega, še rastejo tako počasi, da ob pogledu nanje tega sploh ne opazimo. Veliko raje tako, če imamo le priložnost, pogledamo stran, recimo tja, kjer nekaj miga (Vilhar, 2005).
Dejstvo je, da mora učitelj pri pouku delati tudi z na prvi pogled manj privlačnimi živimi organizmi. Pri tem pa je zelo pomembno, kakšno metodo dela takrat izbere. Zelo redko se namreč pri poučevanju botanike uporablja žive rastline in praktične aktivnosti, premalo pa je tudi prenosa navdušenja nad rastlinami z učitelja na učenca (Hershey, 1996; Strgar, 2007).
Osnovnošolski otroci imajo zelo radi praktične dejavnosti zunaj razreda. Uživajo v raziskovanju narave ter v opazovanju rastlin in živali. Kljub temu pa je njihovo znanje zelo slabo in poznajo le nekaj vrst organizmov (Lindemann-Matthies, 2006).
Nekatere raziskave so se posvetile predvsem ugotavljanju razlogov, zaradi katerih so določeni organizmi privlačnejši od drugih (Kravanja, 1995; Strgar, 2007; Tunnicliffe, 2001), in pri tem ugotovili, da je ena izmed lastnosti rastlin, zaradi katerih se nam te zdijo zanimive same po sebi, tudi njihova uporabnost.
V diplomski nalogi smo se osredotočili na uporabne rastline in v okviru te raziskave izvedli anketo med učenci šestih, sedmih, osmih in devetih razredov osnovne šole. Naš cilj je ugotoviti, za katere uporabne rastline je več zanimanja in za katere manj. Poiskati želimo rastline, s katerimi bi zvišali raven motivacije pri pouku in tako uspešneje izvedli teme, ki jih predpisuje učni načrt. Podatke, ki smo jih dobili v raziskavi, smo analizirali v sklopu diplomske naloge.
1.1 NAMEN IN CILJI
Osredotočili smo se na skupino uporabnih rastlin. Poskušali smo ugotoviti, za katere uporabne rastline je med osnovnošolci več zanimanja in za katere ga je najmanj. Naš končni cilj je poiskati rastline, s katerimi bi zvišali raven motivacije pri pouku in s tem uspešneje izvedli določene teme, ki jih predpisuje učni načrt.
1.2 HIPOTEZE
Zanima nas, katere skupine uporabnih rastlin se zdijo osnovnošolcem zanimive in katere ne.
Poleg tega pa želimo izvedeti, ali so glede tega med učenci razlike. Postavili smo naslednje hipoteze:
Mlajšim učencem se zdijo zanimive druge uporabne rastline kot starejšim.
Dekletom se zdijo zanimive druge uporabne rastline kot fantom.
Med učenci različnih osnovnih šol ni razlik v zanimanju za uporabne rastline.
2 PREGLED LITERATURE 2.1 SPREGLEDANE RASTLINE
Rastline so povsod okoli nas, vsi otroci jih imajo možnost neposredno opazovati, se jih dotikati, medtem ko večina od njih verjetno nikoli ne bo imela priložnosti priti v neposreden stik s katerokoli divjo živaljo (Tunnicliffe in Reiss, 2000). Živali se zdijo ljudem mnogo bolj zanimive kot rastline že zaradi fizične podobnosti ljudem, gibanja, hranjenja, komunikacije, različnega vedenja in odzivanja na človeka (Hoekstra, 2000; Kinchin, 1999; Tunnicliffe, 2001; Tunnicliffe in Reiss, 2000; Wandersee in Schlussler, 1999; 2001). Seveda rastline vseh teh lastnosti nimajo in zato so tudi veliko manj privlačne za ljudi (Strgar, 2007).
To spregledanost in zanemarjenost rastlin sta Wanderess in Schussler (1999) poimenovala rastlinska slepota. Ljudje, ki trpijo za rastlinsko slepoto:
so nezmožni videti ali opaziti rastline v svojem okolju,
se ne zavedajo pomena rastlin za življenje in preživetje človeštva,
ne vedo, da so rastline ključne za kroženje ogljika,
nimajo osnovnega znanja o rastlinah,
imajo nič ali malo praktičnih izkušenj z rastlinami,
ne razumejo, kaj rastline potrebujejo za življenje,
mislijo, da so rastline potrebne zgolj za življenje živali,
so nezmožni ceniti estetske in enkratne biološke lastnosti rastlin,
uvrščajo rastline nižje od živali.
V naši kulturi živali »premagajo« rastline zaradi načina, na kakršnega so predstavljene (Hoekstra, 2000). Številni članki kažejo na to, da so bile rastline redko ali slabo predstavljene v šolah. Razlogi, zakaj je temu tako, so:
večini se zdijo rastline manj pomembne kot živali,
učitelje bolj zanimajo živali kot rastline,
učitelji se na učenje o živalih pripravijo bolj temeljito kot na učenje o rastlinah,
učbeniki vsebujejo več informacij o živalih kot o rastlinah,
učenci so bolj naklonjeni živalim kot rastlinam (Hershey, 1992).
2.2 NEZANIMIV POUK BOTANIKE
Hershey (1996) pravi, da botanika kot predmet ni nezanimiva, vendar je problem v tem, da poučevanje le-te ni navdihujoče, saj so rastline manj zapletene kot živali. Pogosto pa so za nezanimivost botaničnih vsebin krive napačne metode poučevanja. Zelo redko se namreč pri poučevanju botanike uporablja žive rastline in praktične dejavnosti, premalo pa je tudi prenosa navdušenja nad rastlinami z učitelja na učenca. Namesto tabel, grafov, slik in filmov bi morali učitelji uporabljati več miselnih in praktičnih dejavnosti. Učenci bi morali z njihovo pomočjo sami gojiti rastline v učilnicah in šolskih vrtovih (Hershey, 1992).
V svoji raziskavi sta Tunnicliffe in Reiss (2000) ugotovila, da sta za učence domače okolje in neposredno opazovanje izven šole bolj pomembna vira znanja kot šola, knjige in televizija.
Glede na to, da sta to glavna vira znanja otrok, bi bilo za učitelje zelo priporočljivo, da bi se, preden začnejo z učenci obravnavati novo snov, pogovorili o njihovem predznanju določene tematike.
Učitelji lahko pomagajo učencem pri učenju o rastlinah s tem, da jih spodbujajo, naj opišejo in komentirajo manj očitne anatomske značilnosti. Treba jim je pomagati ter jih naučiti, kako opazovati bolj pozorno in z večjo natančnostjo. Učitelj lahko na primer izpostavi, da gobe niso zelene, da mahovi nimajo cvetov, da imajo iglavci pogosto liste izoblikovane kot tanke iglice in podobno (Tunnicliffe in Reiss, 2000).
2.3 KAKO POVEČATI ZANIMANJE ZA RASTLINE
Učitelji lahko z ustreznim pristopom povečajo zanimanje za rastline, kar je v svoji raziskavi dokazala tudi Strgar (2007). Prišla je do ugotovitev, ki veljajo za vse stopnje izobraževanja:
z uporabo primernih metod lahko vključevanje učitelja poveča zanimanje za rastline pri učencih s slabim začetnim zanimanjem,
posebno znanje, navdušenje in zanimanje učitelja izboljša tudi zanimanje učencev,
zelo učinkovito učenje in večje zanimanje lahko dosežemo s tem, da učencem pokažemo pravo rastlino (Strgar 2007).
Tunnicliffe (2001) je v svoji raziskavi ugotovila, da osnovnošolce pritegnejo predvsem dobro vidne in nenavadne lastnosti rastlin, kot so listi, steblo z bodicami, barviti cvetovi in podobno.
Vendar pa v primeru, da se med rastlinami pojavi žival, ta z gibanjem v trenutku preusmeri vso pozornost nase.
2.4 POUČEVANJE Z ŽIVIMI ORGANIZMI
Pri poučevanju lahko učitelj močno izboljša kvaliteto znanja, če pri tem uporabi žive organizme. Branje, gledanje slik in raziskovanje modelov ne morejo nadomestiti izkušenj in informacij, ki jih učenec pridobi z neposrednim stikom z živim organizmom. Učinkovito poučevanje omogoča razvoj spoštovanja do živega organizma (Strgar, 2007).
Osnovnošolski otroci imajo še posebej radi praktične dejavnosti zunaj razreda. Uživajo v raziskovanju narave ter v opazovanju rastlin in živali. Kljub temu pa je njihovo znanje zelo slabo in poznajo le nekaj vrst organizmov (Lindemann-Matthies, 2006).
2.5 POUČEVANJE ZUNAJ UČILNICE
Poučevanje učencev iz knjig in filmov namesto neposrednega stika z naravo je prepogosta praksa osnovnih šol. Mnogi učitelji so mnenja, da so za raziskovanje narave najbolj primerni gozdovi, potoki, reke in neokrnjena narava, medtem ko se jim zdita okoliš šole in urbana narava najmanj primerni. Zelo omejeni pa so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ter vnaprej določenega urnika tudi terenski izleti (Lindemann-Matthies, 2006).
V raziskavi, ki jo je Lindemann-Matthies (2007) izvedla v Švici, so sodelovali otroci, stari od 8 do 16 let. Ugotovila je, da jih približno le četrtina ceni rastline in živali, ki živijo v naravnem okolju Švice.
Vsaj enkrat mesečno naj bi šlo v naravo v času pouka manj kot tretjina nemških otrok, starih od 6 do 14 let, nekaj manj kot polovica pa jih tega ni nikoli izkusilo. Glavne ovire poučevanja zunaj učilnice so:
• preveliko število učencev v razredu,
• urnik,
• prepričanje učiteljev, da imajo premalo znanja za raziskovanje v naravi,
• prepričanje učiteljev, da je poučevanje zunaj učilnice neizvedljivo v bližnji okolici šole (Lindemann-Matthies, 2006).
Učenci se iz aktivnosti v neposrednem okolju šole naučijo več, saj so bolj osredotočeni na naloge in tudi počutijo se bolje, saj se učijo v domačem okolju. Učitelji se morajo zavedati, da je za prepoznavanje drevesnih vrst, proučevanje žuželk in rastlin primerno tudi mestno okolje, drugače bodo imeli mestni otroci premalo priložnosti za raziskovanje narave (Lindemann- Matthies, 2006).
2.6 DAN OČARLJIVIH RASTLIN
Z namenom, da bi osveščali ljudi o pomenu rastlin, je v letu 2012 evropska organizacija za raziskave rastlin EPSO (ang. European Plant Science Organization) dala pobudo za mednarodni Dan očarljivih rastlin. Na Dan očarljivih rastlin potekajo različni dogodki v kar 56 državah po Evropi, v severni in južni Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji. Dogodki so povezani s temeljnimi in uporabnimi raziskavami rastlin, ohranjanjem okolja, kmetijstvom, biodiverziteto, izobraževanjem in umetnostjo. Pri nas je leta 2015 Dan očarljivih rastlin potekal že četrtič, dogodkov, ki so potekali ob tem dnevu, pa se je udeležilo prek tisoč obiskovalcev. Slovensko društvo za biologijo rastlin je skupaj s številnimi sodelujočimi ustanovami organiziralo dogodke, ki so potekali v različnih krajih Slovenije, osrednji dogodek, pa je potekal v ljubljanskem botaničnem vrtu. Zaradi prepoznavnosti in lažjega načrtovanja dejavnosti šol je dogodek vsakoleten. V ljubljanskem botaničnem vrtu potekajo različne delavnice, kvizi in igre za otroke in odrasle, praktični prikazi, predstavitve uporabnih rastlin in podobno. Delavnice so namenjene organiziranim šolskim skupinam od prvega do devetega razreda osnovne šole, dijakom, manjšim organiziranim skupinam, družinam in drugim nenajavljenim obiskovalcem (Dan očarljivih rastlin, 2016).
2.7 BOTANIČNE VSEBINE V UČNIH NAČRTIH ZA OSNOVNOŠOLCE
Botanične vsebine najdemo pri dveh obveznih predmetih v osnovni šoli. Pri predmetu naravoslovje, ki se izvaja v šestem (70 ur) in sedmem razredu (105 ur) ter pri predmetu biologija, ki se izvaja v osmem (52 ur) in devetem razredu (64 ur) osnovne šole (Posodobljeni učni…, 2016). V tabeli 1 so navedene vsebine, ki se obravnavajo pri obeh predmetih ter zajemajo informacije, ki so povezane z rastlinami.
Tabela 1: Botanične vsebine v učnem načrtu za naravoslovje v 6. in 7. razredu ter za biologijo v 8. in 9. razredu osnovne šole (Posodobljeni učni…, 2016).
PREDMET IN RAZRED VSEBINE Naravoslovje, 6. razred celica
fotosinteza in celično dihanje
zgradba in delovanje rastlin
razmnoževanje, rast in razvoj rastlin
razvrščanje rastlin
prilagoditev rastlin na okolje
pomen rastlin v ekosistemu in pomen za človeka Naravoslovje, 7. razred celica
zgradba in delovanje bakterij in gliv
zgradba in delovanje ekosistemov
primerjava zgradbe in delovanja različnih ekosistemov
človek spreminja ekosisteme Biologija, 8. razred celica in dedovanje
Biologija, 9. razred evolucija
razvrščanje organizmov
biotska pestrost
biomi in biosfera
vpliv človeka na naravo in okolje
3 MATERIAL IN METODE 3.1 OPIS VZORCA
V okviru rednega pouka smo na dveh ljubljanskih osnovnih šolah razdelili anketne vprašalnike 402 učencema, ki so obiskovali šesti, sedmi, osmi in deveti razred osnovne šole.
Na Osnovni šoli Valentina Vodnika (OŠ1) je anketo izpolnilo 211 učencev (52,5 %), 191 učencev (47,5 %) pa smo anketirali na Osnovni šoli Zadobrova (OŠ2) (slika 1). Vsi učenci so anketne vprašalnike izpolnili v celoti.
Učenci posameznih razredov so bili razmeroma enakovredno zastopani (23,4–27,6 %). Sicer pa je bilo med njimi največ učencev sedmega razreda, sledili so jim učenci devetega razreda, nato osmega, najmanj pa je bilo učencev šestega razreda (slika 2).
Glede na spol je bilo malenkost več udeležencev pripadnikov moškega spola (slika 3).
Slika 1: Razporeditev odgovorov učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo.
52,5%OŠ1 47,5%OŠ2
Slika 2: Razporeditev odgovorov učencev glede na razred, ki ga obiskujejo.
Slika 3: Razporeditev odgovorov učencev glede na spol.
23,4%6
27,61%7 23,6%8
25,4%9
ženski 48,5%
moški 51,5%
3.2 INSTRUMENT
Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika (priloga 1), ki smo ga priredili po vprašalniku, ki ga je pripravil in v svoji raziskavi že uporabil Peter Pany (2014).
Vprašalnik je bil sestavljen iz sedemnajstih vprašanj zaprtega tipa, razdeljenih na tri vsebinske enote. Prvi del vprašalnika je zajemal podatke o starosti in spolu učencev. Drugi del je bil sestavljen iz petnajstih trditev, s katerimi smo preverili zanimanje učencev za različne rastline. Učenci so morali s pomočjo štiristopenjske Likertove lestvice oceniti stopnjo svojega zanimanja v zvezi z danimi trditvami. Ocena ena je pomenila »sploh me ne zanima«, ocena štiri pa »zelo me zanima«. V zadnjem delu ankete pa so učenci prav tako s pomočjo Liketrove lestvice podali povratno informacijo o tem, kako razumljiv se jim je zdel vprašalnik ter ali so z veseljem sodelovali v raziskavi.
3.3 STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV
Podatke, zbrane s pomočjo anketnih vprašalnikov, smo najprej vnesli v program Microsoft Excel ter jih nato statistično obdelali s programom SPSS. Uporabili smo neparametrične statistične teste, saj podatki niso bili normalno razporejeni. S preizkusom Kruskal-Wallis smo ugotavljali statistično pomembnost razlik med odgovori učencev različne starosti. S preizkusom Mann-Whitney pa smo ugotavljali razliko med odgovori učencev ženskega in moškega spola ter razliko med odgovori učencev iz Osnovne šole Valentina Vodnika in Osnovne šole Zadobrova.
4 REZULTATI
4.1 ANALIZA POSAMEZNIH VPRAŠANJ
1. Vprašanje: V katerih deželah raste zelenjava (npr. paradižnik) prosto v naravi?
Najpogosteje učence malo zanima, v katerih deželah raste zelenjava (57 %) (slika 4). Ta tema ne zanima ali sploh ne zanima dobre tretjine učencev (36 %). Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je bila 2,62 (tabela 2). Statistično pomembne razlike smo našli glede na starost učencev (tabela 8), glede na šolo (tabela 4) in spol (tabela 6) pa ni bilo nobenih statistično pomembnih razlik.
Slika 4: Razporeditev odgovorov učencev na prvo vprašanje.
2. Vprašanje: Rastline, iz katerih pridobivamo mamila.
Večino učencev malo zanimajo (35 %) ali zelo zanimajo (25 %) rastline, iz katerih pridobivamo mamila (slika 5). 40 % učencev ta tema sploh ne zanima ali ne zanima.
Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,64 (tabela 2). Statistično pomembno razliko smo našli med odgovori deklet in fantov (tabela 6) ter glede na starost učencev (tabela 8), medtem ko glede na šolo, ki jo učenci obiskujejo, ni bilo statistično pomembnih razlik (tabela 4).
10,0
25,6
56,7
7,7 0
10 20 30 40 50 60
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
Slika 5: Razporeditev odgovorov učencev na drugo vprašanje.
3. Vprašanje: Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla).
Tri četrtine učencev malo (46 %) ali zelo zanimajo (29 %) rastline, ki pomagajo proti vnetju (slika 6), medtem, ko četrtine učencev ta tema sploh ne zanima ali ne zanima. Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,99 (tabela 2). Statistično pomembno razliko med odgovori smo našli glede na šolo (tabela 4), ki jo učenci obiskujejo, glede na spol (tabela 6) in starost (tabela 8) pa ni bilo statistično pomembnih razlik.
Slika 6: Razporeditev odgovorov učencev na tretje vprašanje.
21,4 18,7
34,8
25,1
0 5 10 15 20 25 30 35 40
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
5,0
19,7
46,5
28,9
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
4. Vprašanje: Rastline za začimbe (npr. origano, čili, kumina).
Skoraj polovico učencev (48 %) vsaj malo zanimajo rastline, ki se uporabljajo za začimbe, slabo petino (23 %) pa jih tema zelo zanima (slika 7). Skoraj tretjine učencev (30 %) tema ne zanima ali sploh ne zanima. Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,87 (tabela 2). Statistično pomembnih razlik med odgovori učencev glede na šolo, spol in starost ni bilo (tabele 4, 6 in 8).
Slika 7: Razporeditev odgovorov učencev na četrto vprašanje.
5. Vprašanje: Rastline za okrasitev tvoje sobe.
Dobro tretjino učencev (34 %) rastline za okrasitev sobe malo zanimajo, medtem, ko je delež učencev, ki jih tema zelo zanima in sploh ne zanima, popolnoma enak (18 %) (slika 8).
Ostalih (29 %) tema ne zanima. Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,53 (tabela 2). Statistično pomembne razlike med odgovori učencev smo našli le glede na spol (tabela 6), glede na šolo in starost pa ni statistično pomembnih razlik (tabeli 4 in 8).
6,2
23,6
47,5
22,6
0 5 1015 20 25 30 35 40 45 50
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
Slika 8: Razporeditev odgovorov učencev na peto vprašanje.
6. Vprašanje: Ekološko pridelovanje hrane.
Slabi dve tretjini učencev ekološko pridelovanje hrane malo (45 %) ali zelo zanima (17 %) (slika 9). Ostalih (38 %) tema sploh ne zanima ali ne zanima. Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,69 (tabela 2). Statistično pomembne razlike med odgovori učencev smo našli glede na spol (tabela 6), glede na šolo in starost ni bilo statistično pomembnih razlik (tabeli 4 in 8).
Slika 9: Razporeditev odgovorov učencev na šesto vprašanje.
18,4
28,9
34,3
18,4
0 5 10 15 20 25 30 35 40
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
10,0
28,1
44,8
17,2
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
7. Vprašanje: Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije (privide).
Največ učencev (41 %) je odgovorilo, da jih rastline, ki lahko izzovejo halucinacije, zelo zanimajo (slika 10). Skoraj tretjino tema malo zanima (29 %), ostalo tretjino učencev (31 %) pa tema ne zanima ali sploh ne zanima. Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,99 (tabela 2). Statistično pomembnih razlik med odgovori učencev glede na šolo, spol in starost ni (tabele 4, 6 in 8).
Slika 10: Razporeditev odgovorov učencev na sedmo vprašanje.
8. Vprašanje: Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran.
Veliko večino učencev (83 %) rastline, ki pomagajo pri celjenju ran, vsaj malo ali zelo zanimajo, le 17 % jih ta tema sploh ne zanima ali ne zanima (slika 11). Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 3,25 (tabela 2). Statistično pomembnih razlik med odgovori učencev glede na šolo, spol in starost ni bilo (tabele 4, 6 in 8).
11,7
18,7
28,9
40,8
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
Slika 11: Razporeditev odgovorov učencev na osmo vprašanje.
9. Vprašanje: Začimbne rastline.
Več kot polovico učencev začimbne rastline malo (43 %) ali zelo zanimajo (16 %), tretjino (33 %) jih tema ne zanima, ostalih 9 % pa tema sploh ne zanima (slika 12). Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,65 (tabela 2). Statistično pomembne razlike so med odgovori učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo (tabela 4), glede na spol in starost pa jih ni (tabeli 6 in 8).
Slika 12: Razporeditev odgovorov učencev na deveto vprašanje.
3,0
14,2
38,1
44,8
0 5 10 15 20 25 30 35 4045 50
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
9,2
32,6
42,5
15,7
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
10. Vprašanje: Nega sobnih rastlin.
Delež učencev, ki jih nega sobnih rastlin malo zanima ali ne zanima, je enak (34 %), petine učencev (20 %) tema sploh ne zanima, le 11 % jih tema zelo zanima (slika 13). Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,37 (tabela 2). Statistično pomembnih razlik med odgovori učencev glede na šolo in starost ni (tabeli 4 in 8), našli pa smo jih glede na spol učencev (tabela 6).
Slika 13: Razporeditev odgovorov učencev na deseto vprašanje.
11. Vprašanje: Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev.
Nekaj več kot polovico učencev (57 %) vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev sploh ne zanima ali ne zanima, slabo tretjino jih tema malo zanima (29 %), ostalih 15 % pa zelo zanima (slika 14). Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,42 (tabela 2). Statistično pomembnih razlik med odgovori učencev glede na šolo in starost ni (tabeli 4 in 8), obstajajo pa statistično pomembne razlike glede na spol učencev (tabela 6).
20,1
34,3 34,3
11,2
0 5 10 15 20 25 30 35 40
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
Slika 14: Razporeditev odgovorov učencev na enajsto vprašanje.
12. Vprašanje: Pridobivanje opija in heroina iz maka.
Pridobivanje opija in heroina iz maka ne zanima ali sploh ne zanima približno polovice učencev (51 %), malo zanima (31 %) skoraj tretjino, le slabo petino učencev (19 %) pa tema zelo zanima (slika 15). Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,45 (tabela 2). Statistično pomembnih razlik med odgovori učencev glede na šolo, starost in spol ni (tabeli 4, 6 in 8).
Slika 15: Razporeditev odgovorov učencev na dvanajsto vprašanje.
16,9
39,3
29,1
14,7
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
23,6 26,9
30,6
18,9
0 5 10 15 20 25 30 35
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
13. Vprašanje: Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju).
Večini učencem (73%) so rastline, iz katerih lahko pripravimo zdravilne čaje, zelo ali vsaj malo zanimive (slika 16). Tema ne zanima ali sploh ne zanima slabe tretjine učencev (28 %).
Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,95 (tabela 2). Statistično pomembnih razlik med odgovori učencev glede na šolo, starost in spol ni (tabele 4, 6 in 8).
Slika 16: Razporeditev odgovorov učencev na trinajsto vprašanje.
14. Vprašanje: Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče.
Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče, zelo zanimajo skoraj četrtino učencev (24%), ne zanimajo ali sploh ne zanimajo dobre tretjine (37 %), ostalim (39 %) pa se zdi tema malo zanimiva (slika 17). Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,79 (tabela 2). Statistično pomembnih razlik med odgovori učencev glede na šolo in starost ni (tabeli 4 in 8), obstajajo pa statistično pomembne razlike glede na spol učencev (tabela 6).
8,0
19,7
41,8
30,6
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
Slika 17: Razporeditev odgovorov učencev na štirinajsto vprašanje.
15. Vprašanje: Rastline na okenskih policah.
Rastline na okenskih policah malo zanimajo ali ne zanimajo zelo podoben delež učencev (33- 34 %), medtem ko sploh ne zanimajo skoraj petine (24 %) in zelo zanimajo le slabo desetino učencev (9 %) (slika 18). Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 2,26 (tabela 2). Statistično pomembnih razlik med odgovori učencev glede na šolo in starost ni (tabeli 4 in 8), obstajajo pa statistično pomembne razlike glede na spol učencev (tabela 6).
Slika 18: Razporeditev odgovorov učencev na petnajsto vprašanje.
9,2
27,4
39,1
24,4
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
24,4
33,6 33,3
8,7 0
5 10 15 20 25 30 35 40
sploh me ne
zanima me ne zanima malo me zanima zelo me zanima
Delež učencev (%)
Vprašanje
16. Vprašanje: Vprašalnik je bil razumljiv.
S tem, da je bil vprašalnik razumljiv, se je zelo strinjalo skoraj dve tretjini učencev (62 %) ter delno strinjalo nekaj več kot tretjina učencev (36 %) (slika 19). Zelo majhen delež učencev (2
%) se s tem ni strinjal ali sploh ni strinjal. Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 3,59 (tabela 2). Statistično pomembnih razlik med odgovori učencev glede na šolo in spol ni (tabeli 4 in 6), obstajajo pa statistično pomembne razlike glede na starost učencev (tabela 8).
Slika 19: Razporeditev odgovorov učencev na šestnajsto vprašanje.
17. Vprašanje: Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi.
Več kot polovica učencev (55 %) se je zelo strinjala s tem, da jim je bilo všeč sodelovati v raziskavi, dobra tretjina (38 %) pa se je s tem delno strinjala (slika 20). Majhen delež učencev (7 %) se s tem sploh ni strinjal ali ni strinjal. Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z dano trditvijo je 3,59 (tabela 2). Statistično pomembnih razlik med odgovori učencev glede na šolo ni (tabela 4), obstajajo pa statistično pomembne razlike glede na spol in starost učencev (tabeli 6 in 8).
1,0 1,0
35,6
62,4
0 10 20 30 40 50 60 70
sploh se ne
strinjam ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam
Delež učencev (%)
Vprašanje
Slika 20: Razporeditev odgovorov učencev na sedemnajsto vprašanje.
4.2 POVPREČNA OCENA STRINJANJA VSEH UČENCEV Z DANIMI TRDITVAMI
V tabeli 2 so prikazane povprečne ocene strinjanja vseh učencev z danimi trditvami, ki so razporejene po naraščajoči povprečni vrednosti. Nadpovprečno zanimanje (M > 2,5) so pokazali za enajst tem. Učence so najbolj zanimale rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje, rastline, ki pomagajo proti vnetjem, rastline, ki lahko izzovejo halucinacije ter rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. Zelo jih zanimajo tudi rastline, ki jih uporabljamo za začimbe, snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče in ekološko pridelovanje hrane. Nekaj nad povprečjem so bile tudi začimbne rastline, rastline, iz katerih pridobivamo mamila, rastline za okrasitev sobe ter v katerih deželah raste zelenjava prosto v naravi. Podpovprečno zanimive (M = 2,26–2,45) pa so se jim zdele rastline na okenskih policah, nega sobnih rastlin, vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev ter pridobivanje opija in heroina iz maka.
Učencem je bilo nadpovprečno všeč (M = 3,45) sodelovanje v raziskavi in tudi vprašalnik se jim je zdel nadpovprečno dobro razumljiv (M = 3,59).
3,2 3,7
38,1
55,0
0 10 20 30 40 50 60
sploh se ne
strinjam ne strinjam se delno se strinjam zelo se strinjam
Delež učencev (%)
Vprašanje
Tabela 2: Povprečna ocena strinjanja vseh učencev z danimi trditvami (M je povprečna vrednost, SD je standardni odklon).
Vprašanje M SD
15. Rastline na okenskih policah. 2,26 0,926
10. Nega sobnih rastlin. 2,37 0,928
11. Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. 2,42 0,936
12. Pridobivanje opija in heroina iz maka. 2,45 1,049
5. Rastline za okrasitev tvoje sobe. 2,53 0,994
1. V katerih deželah raste zelenjava (npr. paradižnik) prosto v naravi. 2,62 0,768 2. Rastline, iz katerih pridobivamo mamila. 2,64 1,079
9. Začimbne rastline. 2,65 0,853
6. Ekološko pridelovanje hrane. 2,69 0,870
14. Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. 2,79 0,918 4. Rastline za začimbe (npr. origano, čili, kumina). 2,87 0,834 13. Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju). 2,95 0,906 3. Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla). 2,99 0,828 7. Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije. 2,99 1,032
8. Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. 3,25 0,806
17. Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 3,45 0,719
16. Vprašalnik je bil razumljiv. 3,59 0,567
4.3 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA RAZRED
V raziskavi so sodelovali učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda osnovne šole.
Tabela 7 prikazuje porazdelitev odgovorov učencev glede na razred. Našli smo štiri statistično pomembne razlike (tabela 8). V katerih deželah raste zelenjava prosto v naravi, je nadpovprečno zanimalo (M > 2,5) učence šestega, sedmega in osmega razreda, medtem ko so učenci devetega razreda pokazali podpovprečno zanimanje (M < 2,5) za to temo. Rastline, iz katerih pridobivamo mamila, pa so nadpovprečno zanimale učence šestega, osmega in devetega razreda, učence sedmega razreda pa je tema zanimala pod povprečjem. Vprašalnik se je zdel najbolj razumljiv učencem šestega razreda, najmanj pa učencem devetega razreda.
Najraje so v raziskavi sodelovali šestošolci, najmanj pa devetošolci.
Tabela 3: Porazdelitev odgovorov učencev glede na razred (M je povprečna vrednost, SD je standardni odklon).
Razred
6. 7. 8. 9.
Vprašanje M SD M SD M SD M SD
1. V katerih deželah raste zelenjava (npr.
paradižnik) prosto v naravi? 2,77 0,754 2,61 0,822 2,67 0,691 2,45 0,766 2. Rastline, iz katerih pridobivamo mamila. 2,74 1,087 2,40 1,098 2,78 1,044 2,67 1,056 3. Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr.
vnetju grla). 3,01 0,945 3,06 0,856 3,07 0,703 2,82 0,776
4. Rastline za začimbe (npr. origano, čili,
kumina). 2,84 0,896 2,96 0,863 2,89 0,818 2,75 0,750
5. Rastline za okrasitev tvoje sobe. 2,68 1,049 2,52 1,008 2,54 0,965 2,38 0,944 6. Ekološko pridelovanje hrane. 2,77 0,885 2,70 0,930 2,73 0,818 2,58 0,838 7. Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije. 3,03 1,021 2,85 1,046 3,11 1,026 2,99 1,029 8. Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. 3,28 0,873 3,28 0,811 3,26 0,687 3,17 0,845 9. Začimbne rastline. 2,62 0,905 2,77 0,914 2,60 0,791 2,59 0,788 10. Nega sobnih rastlin. 2,33 1,010 2,45 0,941 2,33 0,916 2,34 0,850 11. Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni
in škodljivcev. 2,51 0,981 2,43 0,950 2,45 0,896 2,27 0,914 12. Pridobivanje opija in heroina iz maka. 2,60 1,101 2,23 1,050 2,53 1,019 2,48 1,002 13. Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje
(npr. proti kašlju). 2,97 0,933 3,01 0,939 2,97 0,916 2,85 0,837 14. Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. 2,98 0,939 2,64 0,989 2,84 0,867 2,72 0,837 15. Rastline na okenskih policah. 2,34 0,968 2,24 0,946 2,23 0,881 2,25 0,917 16. Vprašalnik je bil razumljiv. 3,70 0,545 3,57 0,641 3,63 0,485 3,49 0,558 17. Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 3,64 0,546 3,37 0,785 3,51 0,682 3,30 0,781
Tabela 4: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev glede na razred.
Statistično pomembne razlike (p < 0,05) so označene s krepkim tiskom.
Preizkus Kruskal-Wallis
Vprašanje X2 df p
1. V katerih deželah raste zelenjava (npr. paradižnik) prosto v naravi? 8,848 3 0,031
2. Rastline, iz katerih pridobivamo mamila. 7,950 3 0,047
3. Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla). 7,117 3 0,068 4. Rastline za začimbe (npr. origano, čili, kumina). 4,506 3 0,212
5. Rastline za okrasitev tvoje sobe. 4,448 3 0,217
6. Ekološko pridelovanje hrane. 3,082 3 0,379
7. Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije. 3,909 3 0,271
8. Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. 1,725 3 0,631
9. Začimbne rastline. 3,518 3 0,318
10. Nega sobnih rastlin. 1,506 3 0,681
11. Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. 3,206 3 0,361
12. Pridobivanje opija in heroina iz maka. 7,531 3 0,057
13. Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju). 2,706 3 0,439
14. Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. 7,750 3 0,051
15. Rastline na okenskih policah. 0,756 3 0,860
16. Vprašalnik je bil razumljiv. 9,671 3 0,022
17. Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 11,621 3 0,009
4.4 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA SPOL
Porazdelitev odgovorov učencev glede na spol je prikazana v tabeli 5. Našli smo osem statistično pomembnih razlik (tabela 6). Dekleta so bolj kot fante zanimale rastline za okrasitev sobe, ekološko pridelovanje hrane, nega sobnih rastlin in vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. Bolj všeč jim je bilo tudi sodelovanje v raziskavi. Fantje pa so pokazali več zanimanja za rastline, iz katerih pridobivamo mamila, ter snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. Približno enako zanimanje so pokazali za rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje, za pridobivanje opija in heroina iz maka, za začimbne rastline, za rastline, ki pomagajo pri celjenju ran, za rastline, ki lahko izzovejo halucinacije, za rastline, ki jih uporabljamo za začimbe, za rastline, ki pomagajo proti vnetjem ter v katerih deželah raste zelenjava prosto v naravi. Približno enako razumljiv se jim je zdel tudi vprašalnik.
Tabela 5: Porazdelitev odgovorov učencev glede na spol (kategorije 1, 2, 3 in 4 so ocene na Likertovi lestvici, M je povprečna vrednost, SD je standardni odklon).
Odgovori
dekleta fantje
Delež odgovorov (%) Delež odgovorov (%)
Vprašanje 1 2 3 4 M SD 1 2 3 4 M SD
1. V katerih deželah raste zelenjava (npr. paradižnik) prosto v naravi?
9,7 25,6 57,4 7,2 2,62 0,760 10,1 25,6 56,0 8,2 2,62 0,778 2. Rastline, iz katerih
pridobivamo
mamila. 25,1 16,4 39,5 19,0 2,52 1,066 17,9 20,8 30,4 30,9 2,74 1,083 3. Rastline, ki
pomagajo proti vnetjem (npr.
vnetju grla).
5,1 17,9 48,2 28,7 3,01 0,822 4,8 21,3 44,9 29,0 2,98 0,836 4. Rastline za začimbe
(npr. origano, čili,
kumina). 5,1 21,0 52,3 21,5 2,90 0,790 7,2 26,1 43,0 23,7 2,83 0,873 5. Rastline za
okrasitev tvoje
sobe. 10,8 19,5 42,1 27,7 2,87 0,943 25,6 37,7 27,1 9,7 2,21 0,935 6. Ekološko
pridelovanje hrane. 5,6 28,2 46,7 19,5 2,80 0,816 14,0 28,0 43,0 15,0 2,59 0,909 7. Rastline, ki lahko
izzovejo
halucinacije. 12,3 16,4 29,7 41,5 3,01 1,038 11,1 20,8 28,0 40,1 2,97 1,028 8. Rastline, ki
pomagajo pri
celjenju ran. 2,6 14,4 37,4 45,6 3,26 0,798 3,4 14,0 38,6 44,0 3,23 0,815 9. Začimbne rastline. 8,2 28,7 49,7 13,3 2,68 0,807 10,1 36,2 35,7 17,9 2,61 0,895 10. Nega sobnih rastlin. 12,8 28,7 42,6 15,9 2,62 0,903 27,1 39,6 26,6 6,8 2,13 0,891 11. Vrtnarjenje brez
sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev.
12,8 35,4 34,4 17,4 2,56 0,925 20,8 43,0 24,2 12,1 2,28 0,928 12. Pridobivanje opija
in heroina iz maka. 25,1 28,7 30,8 15,4 2,36 1,023 22,2 25,1 30,4 22,2 2,53 1,069 13. Rastline, iz katerih
pripravimo zdravilne čaje (npr.
proti kašlju).
9,2 16,9 38,5 35,4 3,00 0,947 6,8 22,2 44,9 26,1 2,90 0,865 14. Snovi, zaradi
katerih so začimbe
pekoče. 11,3 31,3 41,5 15,9 2,62 0,885 7,2 23,7 36,7 32,4 2,94 0,922 15. Rastline na
okenskih policah. 17,9 28,2 40,5 13,3 2,49 0,938 30,4 38,6 26,6 4,3 2,05 0,863 16. Vprašalnik je bil
razumljiv. 0,5 1,5 35,4 62,6 3,60 0,551 1,4 0,5 35,7 62,3 3,59 0,583 17. Všeč mi je bilo
sodelovati v tej
raziskavi. 3,6 2,1 33,8 60,5 3,51 0,713 2,9 5,3 42,0 49,8 3,39 0,721
Tabela 6: Statistična pomembnost razlik med odgovori deklet in fantov. Statistično pomembne razlike (p < 0,05) so označene s krepkim tiskom.
Preizkus Mann-Whitney
Vprašanje U Z p
1. V katerih deželah raste zelenjava (npr. paradižnik) prosto v naravi? 20137,500 -0,043 0,966 2. Rastline, iz katerih pridobivamo mamila. 17839,000 -2,092 0,036 3. Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla). 19836,000 -0,320 0,749 4. Rastline za začimbe (npr. origano, čili, kumina). 19326,000 -0,790 0,430
5. Rastline za okrasitev tvoje sobe. 12636,500 -6,746 0,000
6. Ekološko pridelovanje hrane. 17772,000 -2,205 0,027
7. Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije. 19749,500 -0,392 0,695 8. Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. 19824,000 -0,334 0,739
9. Začimbne rastline. 19119,000 -0,972 0,331
10. Nega sobnih rastlin. 14296,500 -5,301 0,000
11. Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. 16658,000 -3,179 0,001 12. Pridobivanje opija in heroina iz maka. 18449,000 -1,542 0,123 13. Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju). 18610,500 -1,431 0,152 14. Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. 16215,000 -3,583 0,000
15. Rastline na okenskih policah. 14863,000 -4,790 0,000
16. Vprašalnik je bil razumljiv. 20139,000 -0,044 0,965
17. Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 17956,000 -2,167 0,030
4.5 PORAZDELITEV ODGOVOROV UČENCEV GLEDE NA ŠOLO
Anketirali smo učence iz dveh ljubljanskih osnovnih šol, in sicer učence Osnovne šole Valentina Vodnika ter učence Osnovne šole Zadobrova. V tabeli 3 je prikazana porazdelitev odgovorov učencev glede na šolo, ki jo obiskujejo. Statistično pomembne razlike smo našli le pri dveh trditvah o rastlinah, in sicer pri rastlinah, ki pomagajo proti vnetjem, ter začimbnih rastlinah (tabela 4). Pri ostalih trditvah ni bilo statistično pomembnih razlik.
Tabela 7: Porazdelitev odgovorov učencev glede na šolo (kategorije 1, 2, 3 in 4 so ocene na Likertovi lestvici, M je povprečna vrednost, SD je standardni odklon).
Odgovori
OŠ1 OŠ2
Delež odgovorov (%) Delež odgovorov (%)
Vprašanje 1 2 3 4 M SD 1 2 3 4 M SD
1. V katerih deželah raste zelenjava (npr.
paradižnik) prosto v naravi?
8,1 28,9 54,0 9,0 2,64 0,758 12,0 22,0 59,7 6,3 2,60 0,781
2. Rastline, iz katerih pridobivamo mamila.
16,6 19,9 37,0 26,5 2,73 1,031 26,7 17,3 32,5 23,6 2,53 1,123 3. Rastline, ki
pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla).
3,3 17,1 47,9 31,8 3,08 0,786 6,8 22,5 45,0 25,7 2,90 0,864
4. Rastline za začimbe (npr. origano, čili, kumina).
4,3 24,6 47,9 23,2 2,90 0,802 8,4 22,5 47,1 22,0 2,83 0,868 5. Rastline za okrasitev
tvoje sobe. 16,6 28,9 34,1 20,4 2,58 0,994 20,4 28,8 34,6 16,2 2,47 0,993 6. Ekološko
pridelovanje hrane. 9,0 28,9 46,0 16,1 2,69 0,848 11,0 27,2 43,5 18,3 2,69 0,897 7. Rastline, ki lahko
izzovejo halucinacije.
9,5 21,3 31,8 37,4 2,97 0,985 14,1 15,7 25,7 44,5 3,01 1,083 8. Rastline, ki
pomagajo pri celjenju ran.
0,9 12,3 38,9 47,9 3,34 0,727 5,2 16,2 37,2 41,4 3,15 0,876 9. Začimbne rastline. 6,2 30,8 46,4 16,6 2,73 0,808 12,6 34,6 38,2 14,7 2,55 0,892 10. Nega sobnih rastlin. 16,6 37,0 33,2 13,3 2,43 0,920 24,1 31,4 35,6 8,9 2,29 ,934 11. Vrtnarjenje brez
sredstev za zatiranje bolezni in
škodljivcev.
11,8 44,5 28,0 15,6 2,47 0,896 22,5 33,5 30,4 13,6 2,35 0,977
12. Pridobivanje opija in
heroina iz maka. 21,8 24,6 36,5 17,1 2,49 1,016 25,7 29,3 24,1 20,9 2,40 1,086 13. Rastline, iz katerih
pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju).
7,1 16,6 43,1 33,2 3,02 0,886 8,9 23,0 40,3 27,7 2,87 0,923
14. Snovi, zaradi katerih
so začimbe pekoče. 7,6 26,1 41,7 24,6 2,83 0,887 11,0 28,8 36,1 24,1 2,73 0,950 15. Rastline na okenskih
policah. 20,4 35,1 36,5 8,1 2,32 0,889 28,8 31,9 29,8 9,4 2,20 0,964 16. Vprašalnik je bil
razumljiv. 0,9 1,9 36,0 61,1 3,57 0,584 1,0 0,0 35,1 63,9 3,62 0,548 17. Všeč mi je bilo
sodelovati v tej raziskavi.
3,3 3,3 38,9 54,5 3,45 0,718 3,1 4,2 37,2 55,5 3,45 0,723
Tabela 8: Statistična pomembnost razlik med odgovori učencev glede na šolo. Statistično pomembne razlike (p < 0,05) so označene s krepkim tiskom.
Preizkus Mann-Whitney
Vprašanje U Z p
1. V katerih deželah raste zelenjava (npr. paradižnik) prosto v naravi? 19998,500 -0,146 0,884 2. Rastline, iz katerih pridobivamo mamila. 18167,500 -1,772 0,076 3. Rastline, ki pomagajo proti vnetjem (npr. vnetju grla). 17859,000 -2,115 0,034 4. Rastline za začimbe (npr. origano, čili, kumina). 19445,000 -0,651 0,515
5. Rastline za okrasitev tvoje sobe. 18871,500 -1,144 0,253
6. Ekološko pridelovanje hrane. 20072,000 -0,072 0,943
7. Rastline, ki lahko izzovejo halucinacije. 19352,000 -0,723 0,469 8. Rastline, ki pomagajo pri celjenju ran. 18053,500 -1,953 0,051
9. Začimbne rastline. 17848,000 -2,105 0,035
10. Nega sobnih rastlin. 18658,000 -1,345 0,179
11. Vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. 18815,500 -1,205 0,228 12. Pridobivanje opija in heroina iz maka. 19158,000 -0,884 0,377 13. Rastline, iz katerih pripravimo zdravilne čaje (npr. proti kašlju). 18239,000 -1,741 0,082 14. Snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. 19005,500 -1,035 0,301
15. Rastline na okenskih policah. 18571,000 -1,423 0,155
16. Vprašalnik je bil razumljiv. 19478,000 -0,685 0,493
17. Všeč mi je bilo sodelovati v tej raziskavi. 20020,000 -0,127 0,899
5 RAZPRAVA IN SKLEPI
V naši raziskavi smo ugotavljali, katere uporabne rastline učence bolj zanimajo, da bi jih vključili v učni proces in s tem vzbudili večjo motivacijo za učenje o rastlinah. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo učenci pozitiven odnos do uporabnih rastlin, saj so pokazali nadpovprečno zanimanje za kar enajst tem od petnajstih. Zanimalo nas je, ali so med učenci bistvene razlike v zanimanju za uporabne rastline. Preverili smo razlike med odgovori učencev različnih razredov, spola in glede na šolo, ki jo obiskujejo.
5.1 ZANIMANJE ZA RASTLINE GLEDE NA RAZRED, KI GA UČENCI OBISKUJEJO
Ugotovili smo, da učence šestega, sedmega in osmega razreda nadpovprečno zanima, v katerih deželah raste zelenjava prosto v naravi, medtem ko so učenci devetega razreda pokazali podpovprečno zanimanje za to temo. Rastline, iz katerih pridobivamo mamila, pa so nadpovprečno zanimale učence šestega, osmega in devetega razreda, učence sedmega razreda pa je tema zanimala podpovprečno. Pri ostalih vprašanjih nismo zaznali pomembnih razlik med odgovori učencev različnih razredov. Tako lahko prvo hipotezo (»Mlajšim učencem se zdijo zanimive druge uporabne rastline kot starejšim.«) le delno potrdimo.
Lavtižar (2014) je za učence gorenjske regije ugotovila, da je kar nekaj tem, ki zanimajo tako mlajše kot tudi starejše učence, medtem ko je še vedno večina tem bolj zanimivih mlajšim učencem. Tem, ki bi zanimale samo starejše učence, ni. Kos Strmec (2014) je v svoji raziskavi našla dve statistično pomembni razliki. Rastline, iz katerih pridobivamo mamila, ter pridobivanje opija in heroina iz maka so najbolj zanimali udeležence, stare med 20 in 24 let, medtem ko sta se mlajšim in starejšim udeležencem obe temi zdeli podpovprečno zanimivi.
Zanimanje učencev za žive organizme na splošno s starostjo upada. V raziskavi (Strgar, 2008) so ugotovili, da mlajše učence pritegnejo zelo raznoliki dejavniki, povezani z rastlinami in živalmi, medtem ko starejše pritegnejo bolj posamezne lastnosti, značilne za rastline in živali.
Starost učencev zelo vpliva tudi na pogovor o rastlinah. Starejši učenci kažejo več zanimanja za rastline, medtem ko največ vprašanj o rastlinah zastavljajo prav mlajši učenci (Tunnicliffe, 2001).
5.2 ZANIMANJE ZA RASTLINE GLEDE NA SPOL UČENCEV
V raziskavi smo našli sedem statistično pomembnih razlik med dekleti in fanti glede zanimanja za posamezne rastlinske teme. Dekleta so bolj kot fante zanimale rastline za okrasitev sobe, ekološko pridelovanje hrane, nega sobnih rastlin in vrtnarjenje brez sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev. Fantje pa so pokazali več zanimanja za rastline, iz katerih pridobivamo mamila, ter snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. Iz tega lahko zaključimo, da dekleta zanimajo druge uporabne rastline kot fante. Tako lahko drugo hipotezo (»Dekletom se zdijo zanimive druge uporabne rastline kot fantom.«) potrdimo.
Do podobnih ugotovitev kot v naši raziskavi je prišla tudi Lavtižar (2014), ki je z enakim vprašalnikom kot mi opravila raziskavo za gorenjsko regijo. Našla je namreč pet statistično pomembnih razlik v zanimanju za uporabne rastline med spoloma. Ugotovila je, da dekleta bolj zanimajo rastline, ki pomagajo proti vnetjem, rastline za okrasitev sobe, nega sobnih rastlin ter rastline na okenskih policah, medtem ko fante bolj zanimajo snovi, zaradi katerih so začimbe pekoče. Kos Strmec je 2014 opravila podobno raziskavo na udeležencih izobraževanja odraslih na Dolenjskem in našla le eno statistično pomembno razliko, in sicer, da rastline, iz katerih pridobivamo mamila, bolj zanimajo moške.
Raziskave v tujini so pokazale, da dekleta pogosteje izrazijo zanimanje za spoznavanje rastlin kot fantje (Baird in sod., 1984; Wandersee, 1986). Nekaj razlik med spoloma so našli tudi v raziskavi, ki je bila izvedena ob opazovanju rastlin v botaničnem vrtu (Tunnicliffe, 2001); več vprašanj glede vloge in delovanja rastlin so postavljali fantje. V nasprotju s tem pa Strgar (2008) ni našla večjih razlik med spoloma.
5.3 ZANIMANJE ZA RASTLINE GLEDE NA ŠOLO, KI JO OBISKUJEJO UČENCI
Glede na to, da smo raziskavo opravljali na dveh ljubljanskih osnovnih šolah, nismo pričakovali statistično pomembnih razlik med odgovori učencev ene in druge šole. Kljub temu smo našli dve statistično pomembni razliki in ugotovili, da učence na Osnovni šoli Valentina Vodnika rastline, ki pomagajo proti vnetjem, in začimbne rastline zanimajo bolj, kot učence iz Osnovne šole Zadobrova. Osnovna šola Valentina Vodnika se nahaja v blokovskem naselju, medtem ko se Osnovna šola Zadobrova nahaja sredi enodružinskih hiš v predmestju Ljubljane. Menimo, da bi bil razlog za večje zanimanje učencev z Osnovne šole Valentina
