RAZUMEVANJE KONCEPTOV ŽIVEGA IN ŽIVALI MED SLOVENSKIMI IN GAMBIJSKIMI UČENCI

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Nika Glavina

RAZUMEVANJE KONCEPTOV ŽIVEGA IN ŽIVALI MED SLOVENSKIMI IN GAMBIJSKIMI UČENCI

Diplomsko delo

LJUBLJANA, 2018

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Študijski program: Biologija in kemija

NIKA GLAVINA

Mentorica: izr. prof. dr. JELKA STRGAR

RAZUMEVANJE KONCEPTOV ŽIVEGA IN ŽIVALI MED SLOVENSKIMI IN GAMBIJSKIMI UČENCI

Diplomsko delo

LJUBLJANA, 2018

(3)

I

ZAHVALA

Zahvalila bi se mentorici, izr. prof. dr. Jelki Strgar, ki mi je z nasveti in znanjem pomagala pri pripravi diplomskega dela.

Zahvalila bi se družini in prijateljem, ki me vseskozi podpirajo in stojijo ob strani.

Na koncu bi se zahvalila tudi vodji projekta Potuj kot prostovoljec, Urški Faal in gambijskim učiteljem, ki so mi omogočili izvedbo raziskave.

(4)

II

POVZETEK

V diplomskem delu sem se osredotočila na razumevanje naravoslovnih konceptov med slovenskimi in gambijskim učenci. Zanimalo me je, ali med njimi prihaja do razlik v znanju pri razumevanju koncepta živega in živali ter, ali so med gambijskimi učenci razlike v znanju glede na spol in starost.

V teoretičnem delu sem najprej predstavila šolstvo v Gambiji in opisala njihov izobraževalni sistem po stopnjah. V nadaljevanju sem se osredotočila na osnove živega, kjer sem predstavila lastnosti živih organizmov in kraljestvo živali. Predstavila sem tudi odnos do narave in naravoslovja, ki prav tako vpliva na otroške biološke koncepte in njihove napačne predstave. V zadnjem delu pa sem predstavila živi in neživi svet v otroških očeh ter poznavanje živali pri otrocih ter temo zaključila s poznavanjem koncepta živega in živali pri slovenskih učencih.

Empirični del temelji na delovnem listu, ki je sestavljen iz dveh nalog. Pri prvi nalogi sem pri gambijskih učencih preverjala razumevanje koncepta živega, kjer so morali prepoznati, ali napisani pojmi predstavljajo živi ali neživi svet. V drugem delu pa sem preverjala razumevanje koncepta živali, kjer so morali na slikah obkrožiti živali. Delovni list je bil narejen na podlagi slovenske raziskave iz leta 1995 (Piciga), vendar sem ga poenostavila in prilagodila gambijskim učencem.

S pomočjo analize rezultatov delovnega lista sem ugotovila, da je med slovenskimi in gambijskimi učenci kar velika razlika v znanju, saj so naši učenci dosegli boljše rezultate. Slovenski učenci imajo dobro razvita oba naravoslovna koncepta, saj pri reševanju niso imeli nobenih težav, medtem ko je pri gambijskih otrocih znanje nekoliko slabše. Rezultati so tudi pokazali razliko v znanju med gambijskimi dečki in deklicami, saj imajo dečki veliko boljše razvite predstave o konceptu živali kot deklice. Znanja pri razumevanju naravoslovnih konceptov pri gambijskih udeležencih pa ne moremo povezovati s starostjo, saj imajo velikokrat mlajši učenci jasnejše predstave o naravoslovnih konceptih kot starejši.

KLJUČNE BESEDE

Gambija, šolski sistem, živo, neživo, živali, otroške predstave, naravoslovni koncepti

(5)

III

ABSTRACT

The focus of my thesis was on the understanding of biological concepts among Slovenian and Gambian pupils. My interest was whether there are differences in knowledge and understanding of the concept of living and animals. I also tried to find out if there are any differences in knowledge between Gambian children according to their sex and age.

The theoretical part firstly describes the educational system in Gambia and presents their schooling by level of education. Then I focused on the basics of life and living by presenting the characteristics of living organisms and the animal kingdom in general. I also showed the relationship with nature and biology, which influences children's concepts about biology and their wrong perception. In the last part I defined the living and non - living world through the eyes of a child, their recognition of animals, and concluded with the description of knowledge about the concept of living and animals among Slovene children.

The empirical part is based on a worksheet, which consists of two exercises. With the first I examined the understanding of the concept of living among Gambian children by recognising if the written words present the living or non-living world. The second part was testing exercise whether or not they understand the concept of animals, by selecting the correct picture. The worksheet was prepared based on a Slovenian study from 1995 (Piciga), although simplified and adapted for Gambian pupils.

With the analysis on the worksheets I came to the conclusion that there is a great difference in knowledge between Slovenian and Gambian students, as our students achieved better results.

Slovenian students have a better understanding of both biological concepts as they didn’t have any problems solving the worksheet, while the Gambian children’s knowledge yielded poorer results. The analysis also shows a difference of knowledge about animals between Gambian boys and girls - boys understand the concept of animals a lot better. Knowledge about biological concepts cannot be associated with age, as many of the younger Gambian pupils have a clearer idea about those concepts than older ones.

KEY WORDS

Gambia, school system, living, non - living, animals, children's performances, biological concepts

(6)

IV

KAZALO

ZAHVALA ... I POVZETEK ... II ABSTRACT ... III KAZALO ... IV

1 UVOD ... 1

2 TEORETIČNE OSNOVE ... 2

2.1 GAMBIJA ... 2

2.2 ŠOLSTVO V GAMBIJI ... 2

2.2.1 RAZLIKA V IZOBRAZBI MED FANTI IN DEKLETI ... 3

2.2.2 IZOBRAŽEVALNI SISTEM ... 3

2.2.3 UČITELJI V GAMBIJI ... 6

2.3 OSNOVE ŽIVEGA ... 6

2.3.1 LASTNOSTI ŽIVIH BITJI ... 7

2.3.2 KRALJESTVO ŽIVALI ... 8

2.4 ODNOS DO NARAVE IN NARAVOSLOVJA ... 8

2.5 OTROŠKI BIOLOŠKI KONCEPTI IN NAPAČNE PREDSTAVE ... 9

2.5.1 ŽIVI IN NEŽIVI SVET V OTROŠKIH OČEH ... 9

2.5.2 POZNAVANJE ŽIVALI PRI OTROCIH ... 10

2.5.3 KONCEPT ŽIVEGA IN ŽIVALI PRI SLOVENSKIH OTROCIH ... 11

3 EMPIRIČNI DEL ... 12

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 12

3.2 CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNE HIPOTEZE ... 12

3.3 RAZISKOVALNE METODE ... 13

3.3.1 VZOREC ... 13

3.3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV ... 14

3.3.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ... 14

3.4 REZULTATI... 14

3.4.1 KONCEPT ŽIVEGA ... 15

3.4.2 KONCEPT ŽIVALI ... 24

3.5 RAZPRAVA ... 40

4 ZAKLJUČEK ... 43

5 LITERATURA IN VIRI ... 45

6 PRILOGA ... 47

(7)

1

1 UVOD

V današnjem svetu je izobrazba ključnega pomena, vendar nimajo vsi otroci te sreče, da bi se lahko šolali. Ta problem je tudi v afriški državi Gambiji, kjer je velik delež prebivalstva nepismenega in veliko otrok, ki si šolanja zaradi slabega finančnega stanja ne morejo privoščiti. Otroci so primorani delati že od malih nog, posledica tega pa je neizobraženo prebivalstvo. V Gambiji se razmere v šolstvu nekoliko izboljšujejo, vendar so v primerjavi s slovenskimi še vedno izredno slabe. Menimo, da se zaradi slabega šolskega sistema, neizobraženih učiteljev in revščine kažejo razlike tudi v znanju učencev, ki niso primerljive z rezultati slovenskih osnovnošolcev.

Otroci že od malih nog spoznavajo svet in razvijajo svoje predstave o njem. Pogosto ne znajo razlikovati med živo in neživo naravo. Največja težava pri razumevanju koncepta živega temelji na kriteriju gibanja določenih objektov. Otroci velikokrat mislijo, da so oblak, avto in ogenj živi organizmi, saj se premikajo.

Učitelj mora prepoznati učenčeve napačne predstave in jih z različnimi dejavnostmi tekom izobraževalnega procesa odpraviti. Krnel (1993) pojasnjuje, da je zelo pomemben odnos do narave, kar kasneje tudi vpliva na odnos do naravoslovja. Otroci morajo čim več časa preživeti na prostem v naravi in do nje oblikovati kakovosten odnos. Prav tako je pomembno, da pouk bioloških predmetov poteka čim več v naravnem okolju, saj je to za učence bolj zanimivo in zato tudi učinkovitejše.

(8)

2

2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 GAMBIJA

Gambija je najmanjša afriška država, ki leži na zahodnem delu celine ob Atlantskem oceanu, na kopnem pa jo obdaja Senegal. Ime je dobila po reki Gambiji, ki teče vzdolž države. Kljub temu, da je bila v zgodovini večina zahodne Afrike francoska kolonija, je bila Gambija angleška kolonija, zato je tudi uradni jezik v državi angleščina (Gailey, Clark in Forde, 2018).

Gambijo uvrščamo med eno najrevnejših afriških držav. Iz podatkov o človeškem razvoju programa Združenih narodov za Razvoj spada na 173. mesto od skupno 188 držav z nizkim dohodkom (Human Development Indicators, 2016). Iz navedenega izhaja, da je revščina zelo razširjena in predstavlja velik problem v državi. Največji problem predstavlja revščina na podeželju, saj kar 60 % tamkajšnjega prebivalstva živi v hudi revščini in v težkih življenjskih pogojih. Večina podeželskega prebivalstva se ukvarja in preživlja zgolj s kmetijstvom. Kljub temu, da je v državi zelo ugodno podnebje, vladajo v času

»lačne sezone«, ki traja 2 do 4 meseca (od julija do septembra), težke razmere. Zaradi vrhunca deževne sezone so zaloge hrane v tem obdobju zelo izčrpane in skromne (Za Otroke Sveta, 2018).

2.2 ŠOLSTVO V GAMBIJI

V Gambiji je velik problem izobraževalni sistem, saj si veliko staršev ne more privoščiti, da bi svoje otroke vpisali v šole. Do leta 2003 je v Gambiji v šole hodilo manj kot 50 % vseh otrok (Gambia Education Information, 2017). Velikokrat se zgodi, da otroci začnejo hoditi v šolo kasneje, ko si starši to lahko privoščijo, tako da starost učencev težko povezujemo z njihovim znanjem. Že to je razlog za veliko razliko v znanju v primerjavi z njihovimi vrstniki v Sloveniji. Slovenski otroci gredo v šolo s 6. letom starosti in praviloma vsako leto napredujejo v višji razred, kjer svoje znanje lahko nadgradijo (Zakon o osnovni šoli, 1996).

Leta 1988 je gambijska vlada sprejela 15 - letni načrt za izboljšanje razmer v šolstvu. V teh letih so napram preteklim letom namenili veliko več denarja za šolstvo, ki so ga porabili za učbenike in usposabljanja učiteljev (Education in the Gambia, 2017).

Leta 2003 pa je Gambija združila moči s Svetovnim partnerstvom za izobraževanje in za to prejela tudi finančno pomoč. To je pomenilo, da se je več otrok lahko vključilo v izobraževalni sistem, izboljšali so pogoje v razredih, zgradili več šol na podeželju, vložili v razvoj kurikula in organizirali usposabljanja za

(9)

3

učitelje (Distasio, 2016). Zunanja finančna pomoč je pripomogla, da se je stopnja usposobljenih učiteljev za poučevanje v osnovnih šolah dvignila (Human Development Indicators, 2016).

Kljub izboljšavam šolskega sistema je pismenost po petnajstem letu starosti zelo nizka in je leta 2016 znašala zgolj 55,5 %. Šolska doba povprečno znaša 8,9 let, kar je posledica razširjenega otroškega dela.

Otroško delo je poleg finančnih problemov eden izmed glavnih od razlogov, da ima le 31,9 % prebivalcev, starih 25 let, zaključeno vsaj srednjo izobrazbo (Human Development Indicators, 2016).

2.2.1 RAZLIKA V IZOBRAZBI MED FANTI IN DEKLETI

Na žalost je v Gambiji šolanje za večino državljanov predrago in zato si ga ne morejo privoščiti. V preteklosti so imeli fantje boljše pogoje za šolanje, saj so jim starši to omogočili, medtem ko je bila pri dekletih situacija bistveno slabša. Le deklice, ki so izhajale iz premožnih družin, so si lahko privoščile šolanje. Vpis v šole se je od leta 1999 do 2005 povečal za 18,08 %. V tem obdobju se je vpis fantov zmanjšal in vpis deklet povečal. Vlada je s finančno pomočjo pripomogla k večjemu vpisu deklet, saj si je prizadevala izenačiti delež fantov in deklet v šolah (Gambia Education Information, 2017).

Leta 2007 je vladi uspelo doseči enak delež fantov in deklet v šoli. Kljub izenačitvi deleža spolov ob vpisu v šolo je realnost nekoliko drugačna, saj veliko deklet šolanja ne zaključi. Razmerje med dekleti in fanti, ki osnovno šolo uspešno zaključijo je 64 : 100 (Distasio, 2016).

2.2.2 IZOBRAŽEVALNI SISTEM

Izobraževalni sistem je poenoten za celotno državo in poteka v angleškem jeziku. Nekateri se začnejo izobraževati že v vrtcu, vendar so to le otroci premožnejših staršev. Pri sedmih letih učenci začnejo s šolanjem, ki je obvezno in od leta 1998 tudi brezplačno (Gambia Education Information, 2017). Kljub brezplačni šolnini, veliko staršev ne more vpisati svojih otrok v šolo, saj so šolske potrebščine in uniforme prevelik strošek.

(10)

4

STOPNJA ŠOLANJA ŠOLA RAZRED STAROST TRAJANJE

Primarno šolanje Nižja osnovna šola 1. - 6. razred 7 - 13 let 6 let Višja osnovna šola 7. - 9. razred 13 - 16 let 3 leta Sekundarno šolanje Srednja šola 10. - 12. razred 16 - 19 let 3 leta Terciarno šolanje Terciarne institucije

Kolidž 2 - 3 leta

Univerza 4 leta ali več

Šola veščin Tabela 1: Izobraževalni sistem v Gambiji

Primarno šolanje

Osnovna šola v Gambiji traja devet let in se deli na nižjo osnovno šolo, od prvega do šestega razreda in višjo osnovno šolo, ki zajema šolanje od sedmega do devetega razreda (Tabela 1). Prva stopnja šolanja se začne pri sedmih letih starosti. Kljub temu, da je brezplačna, morajo starši plačati šolske uniforme, čevlje, knjige, torbe in svinčnike. Po končani nižji osnovni šoli učenci znajo brati in pisati. Vse to se naučijo s pomočjo rim in ritmov, torej preko petja in plesa (Education in The Gambia, 2018).

Vpis v nižjo osnovno šolo je v Gambiji višji kot v drugih državah podsaharske Afrike in znaša kar 86 % (Human Development Indicators, 2016). Kljub visokemu vpisu otrok, so razmere na podeželju zelo slabe, zato je delež šolanih otrok tam nižji (Distasio, 2016). Stopnja dokončane nižje osnovne šole se je iz leta 1992, ko je znašala 39 %, povečala v letu 2011 na 66 % (Shipman, 2015).

Večina učencev se vpiše samo v nižjo osnovno šolo, saj si zaradi previsokih stroškov ne more privoščiti višje osnovne šole. Posledično temu je nižjih osnovnih šol v primerjavi z višjimi zelo veliko, in sicer kar 368, medtem ko je višjih osnovnih šol le 89 (Shipman, 2015).

Do leta 2002 so bile nižje in višje osnovne šole med seboj slabo povezane (Distasio, 2016). Po končanem 6. razredu so učenci opravljali izpit. Če izpita niso uspešno opravili, niso mogli nadaljevati osnovne šole.

Zaradi želje po bolj izobraženem prebivalstvu, so izpit na prehodu iz nižje v višjo osnovno šolo ukinili (Shipman, 2015).

Sekundarno šolanje

Srednja šola traja tri leta in sicer od desetega do dvanajstega razreda (Tabela 1). Po končani višji osnovni šoli učenci opravljajo zaključni izpit, ki je pogoj za vpis v srednjo šolo. Izpit zajema največ

(11)

5

10 predmetov, med katerimi so obvezni angleščina, matematika, znanost in družbene študije. Zaradi nizkega števila srednjih šol, zgolj 55, je vstop v srednjo šolo zelo omejen (Distasio, 2016).

Velika večina učencev je po osnovni šoli prisiljena prenehati z izobraževanjem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in neuspeha na zaključnem izpitu. Poleg navedenega pridobitev srednješolske izobrazbe ni zanimiva, ker za višje izobražene primanjkuje delovnih mest (Gambia Education Information, 2017). Zato srednjo šolo obiskuje zgolj 57 % dijakov, ki dosegajo kriterije vpisa in katerih starši si to finančno lahko privoščijo. Prvo in zadnje leto sta najdražja, saj je potrebno kupiti novo uniformo, šolske potrebščine (učbeniki, zvezki, pisala) ter plačati opravljanje izpita (Human Development Indicators, 2016).

Terciarno šolanje

Ob koncu srednje šole, torej dvanajstega razreda, ponovno sledi izpit z imenom West African Senior School Cerificate Examination - WASSCE (WASSCE Gambia, 2018). Izpit je na tej stopnji nekoliko zahtevnejši in ga opravljajo vsi dijaki zahodne Afrike. Če izpit uspešno opravijo ter imajo dovolj denarja, se lahko odločijo, da bodo nadaljevali šolanje na univerzi ali na kakšni terciarni instituciji. Pod terciarne institucije spadajo Inštitut za razvoj upravljanja Gambije, Inštitut za razvoj podeželja, Inštitut za tehnično usposabljanje Gambije in kolidž. Na kolidžu, ki traja dve do tri leta, se lahko študenti izšolajo za učitelje, medicinske sestre, javne zdravstvene uslužbence ali kmetijske delavce (Gambia Education Information, 2017).

V Gambiji imajo samo eno univerzo, ki je bila ustanovljena marca 1999 in ima štiri fakultete (The Gambia, 2018). Šolanje na njej običajno traja štiri leta, po dodiplomskem študiju pa lahko nadaljujejo še na magistrskem študiju. Manjši delež študentov (2007/2008 – 330 študentov) pa šolanje nadaljuje tudi v Združenih državah Amerike (Gambia Education Information, 2017).

Na univerzo se lahko dijak vpiše po opravljeni srednji šoli oziroma kolidžu (Gambia Education Information, 2017). Leta 2012 je izpit, ki omogoča vstop na univerzo, uspešno opravilo le 3,5 % od vseh prijavljenih dijakov. Za vpis na univerzo morajo dijaki doseči visoke rezultate, saj izpit predstavlja kar 70 % točk, ostalo pa ocene prejšnjih let (Distasio, 2016).

Ravno težavnost WASSCE izpita in slabe finančne razmere, ki vladajo v državi, so razlog, da se v povprečju na univerzi izobražuje zgolj 3 % mladih (Human Development Indicators, 2016).

(12)

6 Šola veščin

Če učenec ne naredi izpita po višji osnovni šoli, oziroma ne želi nadaljevati šolanja, se lahko vpiše v šolo veščin, kjer se uči raznih veščin, kot so kuhanje, lesarstvo, šivanje itd., poleg tega pa še osnove angleščine in matematike (Education in The Gambia, 2018).

2.2.3 UČITELJI V GAMBIJI

Formalno izobraževanje se je v Gambiji začelo leta 1823 z učiteljicami, ki so bile krščanske misijonarke.

Kolonialna vlada je pokazala zelo malo zanimanja za izobraževanje. Slaba zaščita, nizke plače, slabi delovni pogoji in nezanimanje za dobrobit učiteljev so pripeljali do ustanovitve Zveze učiteljev Gambije (GTU), ki je bila ustanovljena februarja 1937. Zveza učiteljev deluje še danes in se bori ter skrbi za boljše pogoje učiteljev v državi (Teachers Union, 2018).

Gambijski učitelji se ne strinjajo z višino plač. Učitelji, ki delajo dvojno izmeno, ne dobijo vsega dela plačanega. Dodaten problem, ki ga izpostavljajo, pa je neredno izplačevanje. Zaradi tega so se učitelji takoj po zaključku novoletnih počitnic, januarja 2018, odločili za stavko (Bah, 2018). Ker se razmere niso izboljšale, je 5. februarja 2018 sledila še druga množična stavka, ki so se je udeležili učitelji številnih šol v vseh regijah. Šlo je za stavko, ki naj bi potekala, dokler organi ne bi sprejeli ustreznih in konkretnih ukrepov za izpolnjevanje zahtev učiteljev. Stavka je bila tudi javno napovedana. S tem pozivom so k sodelovanju povabili vse učitelje in izpostavili, naj se v času stavke vzdržijo nasilja in nezakonitih dejavnosti. Učitelji so s stavko skušali doseči višje in redne plače, polno plačilo za dvoizmensko delo (dopoldanski in popoldanski pouk) ter boljše pogoje za delo (Jallow in Manneh, 2018).

2.3 OSNOVE ŽIVEGA

Vsa živa bitja so zgrajena iz celic. Poznamo enocelične organizme, ki jih sestavlja ena celica (bakterije, protisti) in mnogocelične organizme, ki so sestavljeni iz več celic (glive, rastline in živali). Celica je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh živih organizmov in izvaja vse kemične procese, potrebne za življenje (Treays, 1993).

Celice, ki so si podobne in opravljajo enako delo, se povezujejo v tkiva (krovno, vezivno, mišično in živčno tkivo). Za tkiva je značilno, da imajo različno zgradbo in naloge ter se povezujejo v večje enote, imenovane organi. Različni organi (pljuča, ledvica, jetra, srce) sestavljajo organske sisteme (izločala, prebavila, dihala), ki opravljajo vsak svojo funkcijo in skupaj tvorijo organizem (Slaughter, 1980).

(13)

7 2.3.1 LASTNOSTI ŽIVIH BITJI

Živim bitjem pravimo tudi organizmi (Roden in Archer, 2014). Poznamo različna živa bitja, ki se po nekaterih lastnostih razlikujejo od neživega sveta. Živa bitja so sposobna opravljati osnovne življenjske procese, med katere spadajo prehranjevanje, dihanje, izločanje, rast, gibanje, čutenje in razmnoževanje (povzeto po Slaughter, 1980):

o Prehranjevanje

Živa bitja za svoje delovanje, rast in obstoj potrebujejo hrano, iz katere pridobijo energijo. Rastline in živali se prehranjujejo na različne načine. Rastline so avtotrofi, kar pomeni, da s fotosintezo, torej s pomočjo sončne svetlobe, ogljikovega dioksida in vode, v kloroplastih izdelajo sladkor, ki ga porabijo za hrano. Živali si hrane ne morajo izdelati same, zato spadajo med heterotrofne organizme, in se hranijo z rastlinami oziroma z drugimi živalmi.

o Celično dihanje

Večina živih bitij celično diha, saj v tem procesu s pomočjo hrane in kisika pridobijo energijo, ki jo potrebujejo za osnovni metabolizem (procesi asimilacije in disimilacije).

o Izločanje

Pri metabolnih procesih nastajajo določene škodljive in odpadne snovi, ki jih telo ne potrebuje, zato jih mora izločiti iz telesa.

o Rast

Živa bitja rastejo, kar pomeni, da se njihove celice delijo in nastajajo nove. Pri tem se organizmi razvijajo in spreminjajo svojo velikost, vendar se rast organizmov razlikuje. Za rastline je značilno, da rastejo celo življenje, pri živalih pa se rast običajno ustavi pri določeni starosti.

o Gibanje

Vsa živa bitja se gibajo. Pri rastlinah je gibanje praviloma zelo počasno, gibajo se le določeni rastlinski organi in zato ga je težko opaziti. Kot primer lahko navedemo obračanje listov proti soncu in rast korenine v zemljo. Živali se običajno gibajo hitreje in s celotnim telesom, kar jim omogoča premikanje z ene točke na drugo.

o Čutenje

Za preživetje je zelo pomembno zaznavanje in reagiranje na spremembe v svojem okolju. Pri tem nam pomagajo voh, sluh, tip, okus in dotik.

(14)

8 o Razmnoževanje

Razmnoževanje je biološki proces nastajanja potomcev, ki preprečuje izumrtje vrste. Poznamo spolno razmnoževanje, kjer z združitvijo moške in ženske spolne celice nastanejo genetsko različni potomci.

Za nespolno razmnoževanje zadostuje le en starševski osebek in potomci so genetsko identični staršu.

2.3.2 KRALJESTVO ŽIVALI

Živali srečamo na vsakem koraku in zato mislimo, da jih poznamo zelo dobro, vendar je kraljestvo živali presenetljivo pisano. To je najbolj pisano in obširno kraljestvo, saj je v njem več vrst, kot jih je v vseh drugih kraljestvih skupaj. Ker živali za preživetje ne potrebujejo sončne svetlobe, lahko živijo v zelo različnih naravnih okoljih, tudi v jamah in morskih globinah. Do zdaj so odkrili in razvrstili več kot dva milijona različnih živali, vendar dejanskega števila verjetno ne bomo nikoli poznali (Burnie, 2011).

Živali se med seboj zelo razlikujejo, vendar pa imajo vse dve skupni lastnosti. Prva je, da so vse živali sestavljene iz mnogih celic, ki sestavljajo celoto in opravljajo vse naloge, torej so mnogoceličarji. Druga lastnost pa je, da se samostojno prehranjujejo, kar pomeni, da so heterotrofni organizmi. Hrana je njihovo gorivo in nekatere ne morajo dolgo živeti brez nje. Živali so tudi edini organizmi, ki imajo mišice in živce, kar jim omogoča premikanje in zaznavanje okolice (Burnie, 2011).

2.4 ODNOS DO NARAVE IN NARAVOSLOVJA

Za oblikovanje splošnih naravoslovnih konceptov je zelo pomemben odnos do narave in do naravoslovja. V današnjem svetu je ta odnos velikokrat negativen in podcenjen. Takšen odnos in neprimerna dejanja izvirajo iz napačnih pojmovanj in neizdelanega pogleda na naravo. Znanje in odnos do narave pa se začne oblikovati že v zgodnjem otroštvu. Zato je zelo pomembno zgodnje ukvarjanje z naravoslovjem, raziskovanje in osvetljevanje različnih pogledov na osnovne naravoslovne pojme, ki sestavljajo naravoslovno pismenost. Med človekom in naravo se mora čim prej vzpostaviti nov, kakovostnejši odnos, ki bo temeljil na znanju in razumevanju (Krnel, 1993).

Zaradi slabega začetnega naravoslovnega znanja, se pojavijo težave pri razvijanju osnovnih pojmov in znanstvenih metod dela, kar ob stiku s pravo znanostjo lahko pripelje do manjšega upora. Učencem postanejo vsebine preveč abstraktne, ne najdejo povezave med svojimi intuitivnimi ali napačnimi pojmovanji in novo snovjo, kar pripelje do zmede in nezanimanja za naravoslovje (Krnel, 1993).

Tudi razumevanje konceptov živega in živali je povezano z odnosom do narave in naravoslovja. Če pouk in poučevanje potekata v naravnem okolju, je bolj zanimivo za učence in zato tudi uspešnejše. To mora

(15)

9

biti dobro načrtovano in organizirano, če želimo, da otrok osvoji veliko novih informacij in znanja (Roden in Archer, 2014).

2.5 OTROŠKI BIOLOŠKI KONCEPTI IN NAPAČNE PREDSTAVE

Otroško razmišljanje o biologiji in bioloških konceptih je osebno, saj otroci še nimajo specifičnega znanja o biologiji, prav tako pa se njihovo razmišljanje razlikuje od odraslih. Zaradi naivnih predstav in razlag pri naravoslovju, je otroško razumevanje bioloških pojavov in konceptov, postalo priljubljen predmet preučevanja in raziskovanja. Poznavanje napačnih predstav pripomore k uspešnejšemu načrtovanju in izvedbi pouka. Raziskave na tem področju še vedno potekajo, saj so zelo pomembne za učni proces in za razumevanje otroških bioloških konceptov (Inagaki in Hatano, 2006).

2.5.1 ŽIVI IN NEŽIVI SVET V OTROŠKIH OČEH

Otrok je že v prvih mesecih svojega življenja sposoben ločiti med osebami in neživimi objekti. Že dojenčki razlikujejo med človeškimi dejanji in gibanji neživih predmetov v smislu razlikovanja med lastnimi gibi in tistimi, ki jih povzroča zunanja sila. Predšolski otroci pa so sposobni prepoznati, ali se živali in predmeti samoiniciativno premikajo, ter vzročno - posledično razložiti gibanje različnih subjektov (Inagaki in Hatano, 2006).

Raziskave so pokazale, da otrok že v prvih letih dojame razlike med živim in neživim svetom, kar se kaže pri vedenju in njegovih razlagah. Ko otrok opazuje nežive objekte, je bolj pozoren na fizične lastnosti, pri živih objektih pa na akcije, namene, motive in čustva. Majhni otroci imajo torej določeno znanje, potrebno za prepoznavanje bioloških konceptov in pojavov (Piciga, 1995).

Majhni otroci radi raziskujejo svet okoli sebe, vendar imajo težave pri razlikovanju žive narave od nežive ter stvari, ki so bile nekoč žive. Ravno zaradi tega prihaja do zmede pri razumevanju naravoslovnega koncepta živega. Veliko otrok določenim stvarem, na primer ognju, avtomobilu, oblaku in igrački, pripisuje lastnosti živega zaradi gibanja, svetlobe ali zvočnih efektov. Avto uvrščajo med živo naravo, saj potrebuje gorivo, da se lahko premika, pri tem pa oddaja pline v ozračje. Podobnost najdejo pri človeku, saj tudi mi potrebujemo hrano za življenje, nepotrebne snovi pa izločamo iz telesa v okolje.

Prav tako so igračke lahko videti kot žive, saj se otroci z njimi pogovarjajo, vendar ne potrebujejo nobenih bioloških procesov za preživetje (Roden in Archer, 2014).

(16)

10

Pri opisovanju žive narave otroci pogosto uporabljajo besedo »kot človek«, saj imajo o ljudeh, v primerjavi z drugimi organizmi, precej bogato znanje. To jim je tudi v pomoč pri razlikovanju žive in nežive narave (Inagaki in Hatano, 2006).

Otroci med neživo naravo uvrščajo stvari in organizme, ki se ne premikajo oziroma jih premika kdo drug, na primer tudi rastline in glive (Roden in Archer, 2014). Nekatere stvari pa le v določenih pogledih označijo kot žive, denimo kolo, ki se giblje, je živo (Piciga, 1995).

Tudi Piaget je kot glavni kriterij za določanje živega in neživega sveta uporabil gibanje, kasnejši raziskovalci pa so dali večji poudarek biološkim značilnostim življenja (prehranjevanje, dihanje, izločanje, gibanje, čutenje in razmnoževanje). Večina otrok pri določanju uporablja posamezne kriterije, le redki pa uporabljajo podoben koncept živega kot biologi (Piciga, 1995).

Piciga izpostavlja, da se nekateri psihologi ne strinjajo s Piagetevo trditvijo, da je otrok šele pri sedmih letih sposoben ločevati med živim in neživim svetom, vendar ne smemo kar tako zanikati Piagetevih študij. Res je, da so raziskave pokazale, da otrok zelo zgodaj loči med živo in neživo naravo, vendar se ta koncept razvija tudi v šolskem obdobju, ko otrok oblikuje vedno bolj natančne kategorije. Opaziti pa je, da med 10. in 15. letom starosti, ni velikega napredka v razvrščanju objektov na žive in nežive (Piciga, 1995).

Pri prepoznavanju žive in nežive narave so razlike med otroci, ki živijo v urbanem okolju, in tistimi, ki so na podeželju, saj slednji lahko vidijo in spoznajo naravo iz prve roke. Zato je poučevanje v naravi zelo pomembno že od malih nog. Otroke je treba privajati na naravno okolje in jih spodbuditi, da znajo ceniti naravo in uživati v njej (Roden in Archer, 2014).

2.5.2 POZNAVANJE ŽIVALI PRI OTROCIH

Kljub mišljenju, da dobro poznamo kraljestvo živali, raziskave kažejo drugače. V angleški literaturi je poudarjeno, da del trinajst let starih učencev ne uvršča žab, rib in kitov med živali. Podobno je tudi pri petnajstletnikih, ki imajo težave pri razvrščanju pajkov, metuljev in črvov v to kraljestvo. V raziskavi je bilo preverjeno tudi, kam bi otroci uvrstili dečka kot živo bitje. Dečka učenci pri šestih letih še ne uvrščajo med živali, nato pa narašča odstotek pravilnih odgovor, tako da med 15. in 17. letom skoraj vsi otroci uvrščajo dečka v to kraljestvo (Piciga, 1995).

(17)

11

2.5.3 KONCEPT ŽIVEGA IN ŽIVALI PRI SLOVENSKIH OTROCIH

V raziskavi, ki jo je predstavila Piciga (1995), poročajo, da so koncepti o naravoslovnih pojavih pri slovenskih otrocih nekoliko zrelejši v primerjavi z njihovimi vrstniki na angleško govorečem območju.

V nadaljevanju navajamo temeljne ugotovitve te raziskave.

Pri raziskovanju koncepta živega je 90 % slovenskih otrok pravilno odgovorilo, da je drevo živo in avto ne. Podobno kot pri tujih študijah so tudi naši učenci okrog desetega leta starosti določili ogenj kot del žive narave, vendar v manjšem odstotku. Oblak šteje med živo po nekaj učencev na vsaki starostni stopnji. Glede jabolka pa so različna mnenja o njegovi »živosti« tudi med odraslimi, zato variabilnost v odgovorih ni presenetljiva.

Ko so morali učenci odgovoriti, zakaj so nek objekt uvrstili med živo ali neživo, so le redki pravilno uporabljali kriterije za ločevanje med živim in neživim. Večinoma se kriteriji spreminjajo, vendar so najpogosteje uporabljeni kriteriji biološke narave (npr. rast, različne telesne funkcije) in pripadnost širši kategoriji, kar spada med živo oziroma neživo naravo. Učenci so pri neživih objektih manj pogosto navajali biološke kriterije. Kriterij gibanja je pomemben pri pajku, avtomobilu in oblaku. Pri neživih objektih pa se otroci sklicujejo tudi na snov, iz katere so narejeni, ali na nekatere specifične lastnosti.

Slovenski otroci so pokazali zelo dobro znanje pri konceptu živali, saj jih je kar 96,5 % pravilno identificiralo vse živali v nalogi, z izjemo dečka. Za razliko od rezultatov iz tuje literature pa naši otroci dečka ne štejejo kot žival. Biološko pravilen odgovor so dali le štirje od 350 - tih otrok.

Predstavljeni rezultati kažejo na očitne razlike med angleškimi in slovenskimi učenci. Eden od razlogov je način izvajanja raziskave, saj je pri angleških učencih potekal z individualnim intervjujem, v Sloveniji pa s skupinskim anketiranjem. Drugi razlog za odstopanje je lahko vsakdanja raba izraza »žival«, saj je znano, da imajo otroci težave, kadar se raba določenega izraza v vsakdanjem življenju razlikuje od rabe v znanosti. Obstaja možnost, da je v slovenskem jeziku raba besede žival veliko bolj sorodna biološki rabi kot v angleški kulturi. Izjema je le deček, saj se beseda žival v vsakdanjem življenju v Sloveniji ne uporablja za človeško vrsto, ker ima pogosto negativen pomen. Možen vzrok za razliko je lahko tudi kurikularne narave. Predvidevamo lahko, da se v slovenski osnovni šoli ne razvija sistematično koncepta človeka kot najvišje razvite živali (Piciga, 1995).

(18)

12

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Gambija je najmanjša in ena najrevnejših afriških držav in velja za razmeroma nepoznano in neraziskano, kar se kaže tudi v izobraževalnem sistemu. Veliko otrok se ne more šolati zaradi finančnih razmer oziroma pričnejo s šolanjem kasneje, ko si starši lahko to privoščijo. Pogosto se tudi dogaja, da zaradi otroškega dela šolo predčasno zapustijo. Pri nas je stanje nekoliko drugače, saj gredo slovenski otroci v šolo s šestim letom starosti in praviloma vsako leto napredujejo v višji razred, kjer svoje znanje lahko nadgradijo (Zakon o osnovni šoli, 1996).

V diplomskem delu nas je zanimalo, kakšno je znanje gambijskih učencev o nekaterih naravoslovnih konceptih. Poleg tega smo želeli svoje ugotovitve primerjati z že znanimi rezultati slovenskih učencev o isti temi. Slednje smo dobili iz raziskave Otroški koncepti v naravoslovju (Piciga, 1995), ki je pokazala, da je bilo znanje naših osnovnošolcev v primerjavi s tistim, ki so ga za tujino pokazale druge študije, zelo dobro. Naši učenci niso imeli večjih težav pri poznavanju živega in neživega sveta ter pri prepoznavanju živali.

Ker za Gambijo še ni bilo narejenih tovrstnih raziskav, smo se odločili, da temeljno raziskavo opravimo sami in nato primerjamo rezultate gambijskih učencev s slovenskimi. S pomočjo rezultatov smo želeli ugotovili, katere so razlike in podobnosti med slovenskimi učenci, ki imajo možnost šolanja, in gambijskimi učenci, kjer zaradi velike revščine vladajo drugačne razmere. Vpliv revščine se kaže tudi v neizobraženosti učiteljev, saj si niti oni ne morejo privoščiti dodatnega izobraževanja. Izobraženost učiteljev pa je neposredno povezana z znanjem njihovih učencev (Pelz, 2016).

3.2 CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNE HIPOTEZE

- Poiskati morebitne napačne predstave o dveh naravoslovnih konceptih med gambijskimi učenci ter skušati ugotoviti njihov izvor.

- Ugotoviti, ali so med slovenskimi in gambijskimi učenci razlike v razumevanju koncepta živega.

- Ugotoviti, ali so med slovenskimi in gambijskimi učenci razlike v razumevanju koncepta živali.

(19)

13 Hipoteze:

1. Med gambijskimi in slovenskimi učenci so razlike v razumevanju koncepta živega in živali.

2. Odgovori slovenskih učencev na preverjanju znanja so pravilnejši kot odgovori gambijskih.

3. Odgovori starejših gambijskih učencev na preverjanju znanja so pravilnejši kot odgovori mlajših.

4. Med gambijskimi dekleti in fanti ni razlik v znanju.

3.3 RAZISKOVALNE METODE

Pri diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo in izvedli kvantitativno analizo.

3.3.1 VZOREC

Preizkus znanja je rešilo 56 gambijskih učencev na zasebni šoli Mobe-ta v Serrekundi v Gambiji, starih od 6 do 12 let (Tabela 2). Ker gre za zaseben vrtec in šolo, nekateri otroci lahko hitreje napredujejo, če že od malih nog obiskujejo vrtec. Zato so v prvem razredu prisotni tudi učenci stari le šest let.

V raziskavo je bilo vključeno nekoliko več deklic kot dečkov (Tabela 3). Vzorec smo izbrali na podlagi raziskave (Piciga, 1995), v kateri so sodelovali slovenski učenci enakega starostnega obdobja.

Starost F f %

6 3 5,4

7 14 25,0

8 15 26,8

9 4 7,1

10 10 17,9

11 9 16,1

12 1 1,8

Skupaj 56 100

Tabela 2: Opis vzorca po starosti

(20)

14

Spol F f %

Ženski 35 62,5

Moški 21 37,5

Skupaj 56 100

Tabela 3: Opis vzorca po spolu

3.3.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV

Med bivanjem v Gambiji, sem v okviru poletnega tabora na zasebni šoli Mobe-ta, z učenci izvedla učno uro. Na začetku ure sem jim razdelila preizkus znanja, v katerem sta bili pripravljeni dve nalogi. Namen prve naloge je bil preveriti, ali učenci razlikujejo med živim in neživim svetom. Vsebovala je imena devetih objektov. Druga naloga se je nanašala na razumevanje pojma živali. Učenci so dobili slike in ob njih imena šestnajstih objektov, med katerimi so morali prepoznati živali ter jih obkrožiti (Prilogi 1 in 2).

Preizkus znanja je temeljil na delovnem listu, ki so ga v raziskavi v Sloveniji (Piciga, 1995) reševali slovenski učenci. Po posvetu s koordinatorko poletnega tabora v Gambiji sem preizkus znanja nekoliko prilagodila gambijskim učencem in nekatere postavke, ki jih gambijski učenci ne poznajo, izločila.

Preizkusa znanja, ki sta bila uporabljena v raziskavi v Sloveniji (Piciga, 1995) in Gambiji, sta si vsebinsko podobna, kar mi je omogočilo primerjavo rezultatov slovenskih in gambijskih učencev.

3.3.3 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Podatke sem obdelala s pomočjo programa SPSS ter jih nato analizirala in primerjala s slovenskimi rezultati na ravni deskriptivne in inferenčne statistike.

3.4 REZULTATI

Rezultati raziskave, torej pojmovanja učencev o vsakem objektu, so predstavljeni z grafi. V prvem delu smo raziskovali koncept živega, v drugem pa koncept živali pri gambijskih otrocih.

(21)

15 3.4.1 KONCEPT ŽIVEGA

Pri raziskovanju koncepta živega, smo nalogo nekoliko poenostavili in prilagodili gambijskim učencem.

Učenci so morali zgolj označiti, ali je napisan objekt živ ali ne, niso pa imeli tretje možnosti - nekoč je bilo živo. Poleg tega jim ni bilo treba pojasniti svojih odločitev, kar so morali storiti učenci v slovenski raziskavi (Piciga, 1995).

3.4.1.1 Pojmovanje DREVESA

Graf 1: Deleži odgovorov učencev v % o pojmovanju živosti drevesa po starosti in spolu

Iz grafa 1 je razvidno, da imajo učenci jasne prestave pri pojmovanju živosti drevesa. Vsi učenci vseh starostnih skupin (100 %) so pravilno odgovorili in prepoznali, da je drevo živo.

Razliki med odgovori učencev različne starosti ter med odgovori deklet in fantov nista statistično značilni (p > 0,05), saj so vsi učenci pravilno odgovorili in prepoznali drevo kot živo.

100% 100% 100% 100% 100% 100% 100% 100% 100%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

6 7 8 9 10 11 12 dečki deklice

Pravilni odgovori

Starost in spol učencev

(22)

16 3.4.1.2 Pojmovanje REKE

Graf 2: Deleži odgovorov učencev v % o pojmovanju živosti reke po starosti in spolu

Najmlajši učenci imajo velike težave pri prepoznavanju živosti reke, saj so vsi (100 %) napačno odgovorili (Graf 2). Med učenci starimi osem let jih je kar 77 % prepoznalo reko kot neživo. Nato delež pravilnih odgovorov ponovno pada, saj je le 44 % enajstletnikov pravilno odgovorilo. Najstarejši učenec pa je pravilno odgovoril in prepoznal reko kot neživo. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

Razlika med odgovori deklet in fantov ni statistično značilna (p > 0,05).

0%

29%

77%

67%

50% 44%

100%

50% 49%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(23)

17 3.4.1.3 Pojmovanje POLŽJE HIŠICE

Graf 3: Deleži odgovorov učencev v % o pojmovanju živosti polžje hišice po starosti in spolu

Ponovno je pri najmlajših učencih zelo opazno, da nimajo jasnih predstav o pojmovanju živosti polžje hišice, saj so vsi napačno odgovorili (Graf 3). Najboljše so odgovarjali najstarejši učenci, saj jih je kar 67 % prepoznalo polžjo hišico kot neživo, kar je tudi pravilen odgovor. Med osemletniki jih je 64 % pravilno prepoznalo polžjo hišico kot neživo, med devetletniki pa jih je pravilno odgovorilo 50 %.

Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

0%

57%

64%

50%

60%

67%

50%

62%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

6 7 8 9 10 11 dečki deklice

Pravilni odgovori

(24)

18 3.4.1.4 Pojmovanje PAJKA

Graf 4: Deleži odgovorov učencev v % o pojmovanju živosti pajka po starosti in spolu

Mlajši (šest in sedem let) in starejši (enajst in dvanajst let) učenci nimajo težav pri pojmovanju živosti pajka, saj ga vsaj 89 % med njimi prepozna kot živo bitje (Graf 4). Med devet in desetletniki pa jih je samo 50 - 60 % prepoznalo pajka kot živ organizem. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

100% 93%

77%

50%

60%

89%

100%

75%

82%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(25)

19 3.4.1.5 Pojmovanje OGNJA

Graf 5: Deleži odgovorov učencev v % o pojmovanju živosti ognja po starosti in spolu

Učenci vseh starostnih skupin so približno enako odgovarjali na vprašanje, saj se delež pravilnih odgovor giblje med 57 % in 68 % (Graf 5). Najmanj pravilno so odgovorili učenci, stari sedem, osem in enajst let (57 %), sledijo jim učenci, stari deset let (60 %), tem pa učenci, stari šest in devet let (67 - 68 %) in učenec, star dvanajst let (100 %). Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

67%

57% 57%

68%

60% 57%

100%

63% 60%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(26)

20 3.4.1.6 Pojmovanje AVTA

Graf 6: Deleži odgovorov učencev v % o pojmovanju živosti avta po starosti in spolu

Iz grafa 6 je razvidno, da imajo vsi šestletniki težave pri pojmovanju živosti avta, saj ga obravnavajo kot živega (100 %). Učenci, stari sedem, devet in enajst let so dosegli 33 - 46 % pravilnih odgovorov, učenci, stari osem in deset let pa 60 %. Najstarejši učenec ni imel težav in je avto prepoznal kot neživo stvar.

Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

0%

46%

60%

33%

60%

44%

100%

55%

47%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(27)

21 3.4.1.7 Pojmovanje OBLAKA

Graf 7: Deleži odgovorov učencev v % o pojmovanju živosti oblaka po starosti in spolu

Iz grafa 7 je razvidno, da so imeli največ težav pri pojmovanju živosti oblaka učenci, stari šest in devet let, saj jih je le 33 % pravilno odgovorilo. Najpravilneje so odgovorili osemletniki (77 %). Nizek je delež pravilnih odgovorov (44 %) pri enajstletnih učencih. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

33%

58%

77%

33%

60%

44%

100%

53%

63%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(28)

22 3.4.1.8 Pojmovanje SEMENA

Graf 8: Deleži odgovorov učencev v % o pojmovanju živosti semena po starosti in spolu

Najboljše so odgovarjali najmlajši učenci, saj jih 67 % ve, da je seme živo (Graf 8). Z naraščajočo starostjo delež pravilnih odgovorov pada, z izjemo devetletnikov, kjer jih je 50 % odgovorilo pravilno.

Najslabše znanje o živosti semena imajo deset let stari učenci, saj jih je le 40 % označilo seme kot živo.

Najstarejši učenec je prav tako napačno odgovoril in označil seme za neživo. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

67%

46% 42%

50%

40% 44%

0%

41% 46%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(29)

23 3.4.1.9 Pojmovanje KAMNA

Graf 2: Deleži odgovorov učencev v % o pojmovanju živosti kamna po starosti in spolu

Graf 9 prikazuje zelo neenakomerno znanje o pojmovanju živosti kamna. Najpravilneje so odgovarjali sedemletniki, in sicer jih je kar 90 % označilo kamen kot neživ. Nekoliko slabše (78 %) so odgovarjali desetletniki. Pri najmlajših učencih je delež pravilnih odgovorov še nekoliko manjši (33 %). Le 44 % enajstletnih učencev in noben devetletnik ne prepozna kamna kot neživega, dvanajstletni učenec pa je pravilno odgovoril na vprašanje. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

33%

90%

55%

0%

78%

44%

100%

64% 61%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(30)

24 3.4.2 KONCEPT ŽIVALI

V drugem delu raziskave smo ugotavljali, ali učenci prepoznajo živali na sliki. Ta del naloge smo prav tako prilagodili gambijskemu okolju in zato izločili deževnika in gobo ter galeba spremenili v ptico. Za boljše razumevanje smo k vsaki besedi dodali še sliko objekta, ki ga beseda predstavlja.

3.4.2.1 PTICA

Graf 10: Deleži odgovorov učencev v % o prepoznavanju ptice kot živali po starosti in spolu

Vsi šestletni in devetletni učenci niso imeli težav in so pravilno označili ptico kot žival (Graf 10). Nekaj več težav so imeli desetletni (90 %) in enajstletni otroci (89 %), vendar so tudi oni prav tako kar dobro odgovorili na vprašanje. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

100% 100% 93% 100%

90% 89% 100% 95% 94%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(31)

25 3.4.2.2 POLŽ

Graf 11: Deleži odgovorov učencev v % o prepoznavanju polža kot živali po starosti in spolu

Največ težav pri prepoznavanju polža kot živali so imeli najmlajši učenci, saj jih je le 67 % pravilno odgovorilo (Graf 11). Drugi učenci pri odgovarjanju niso imeli težav, saj so vsi v več kot 90 % pravilno odgovorili in izbrali polža za žival. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

Razlika med odgovori deklic in fantov ni statistično značilna (p > 0,05).

67%

100% 93% 100%

90% 100% 100% 100%

91%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(32)

26 3.4.2.3 TRAVA

Graf 32: Deleži odgovorov učencev v % o prepoznavanju trave kot živali po starosti in spolu

Učenci, stari sedem, osem in enajst let na vprašanje o prepoznavanju trave kot živali niso imeli težav, saj so večinoma (87 - 100 %) prepoznali, da trava ne spada v kraljestvo živali (Graf 12). Slabše so odgovarjali devetletniki, saj jih je le 75 % pravilno odgovorilo. Med šestletniki pa jih je 67 % prepoznalo, da trava ne spada v kraljestvo živali. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

67%

93% 87%

75% 80%

100% 100%

86% 89%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(33)

27 3.4.2.4 KAČA

Graf 43: Deleži odgovorov učencev v % o prepoznavanju kače kot živali po starosti in spolu

Pri prepoznavanju kače kot živali učenci niso imeli težav, saj so skoraj vsi pravilno obkrožili, predvsem učenci stari šest, deset, enajst in dvanajst let, ki so vsi (100 %) pravilno odgovorili (Graf 13). Med sedemletniki jih je pravilno odgovorilo 86 %. Prav tako nekoliko izstopajo enajstletniki (89 %). Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

100%

86%

93% 100% 100%

89%

100% 95%

91%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(34)

28 3.4.2.5 PAJEK

Graf 54: Deleži odgovorov učencev v % o prepoznavanju pajka kot živali po starosti in spolu

Gambijski otroci nimajo težav pri prepoznavanju pajka kot živali, saj so pri vseh starostnih skupinah pravilno odgovorili v več kot 90 % (Graf 14). Najnižji delež pravilnih odgovorov, ki znaša 90 %, je pri desetletnikih. 93 % pravilnih odgovorov je bilo pri učencih, starih sedem in osem let, vsi ostali pa so na vprašanje odgovorili povsem (100 %) pravilno. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

100% 93% 93% 100%

90% 100% 100% 95% 94%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(35)

29 3.4.2.6 OGENJ

Graf 65: Deleži odgovorov učencev v % o prepoznavanju ognja kot živali po starosti in spolu

Učenci, stari šest, devet in dvanajst let so vsi (100 %) pravilno odgovorili in prepoznali, da ogenj ni žival (Graf 15). Največ težav imajo osemletniki, saj jih je le 73 % pravilno odgovorilo. Tudi pri desetletnikih je manjše odstopanje, kjer delež pravilnih odgovorov znaša 80 %. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

100% 93%

73%

100%

80%

89%

100% 91%

83%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(36)

30 3.4.2.7 MAČKA

Graf 76: Deleži odgovorov učencev v % o prepoznavanju mačke kot živali po starosti in spolu

Pri poznavanju mačke kot živali učenci niso imeli večjih težav (Graf 16). Vsi učenci, vseh starostnih skupin so pravilno obkrožili, da mačka spada med živali. Izjema so sedemletni učenci, med katerimi jih je le 86 % odgovorilo pravilno. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

100%

86%

100% 100% 100% 100% 100%

86%

97%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(37)

31 3.4.2.8 SLON

Graf 87: Deleži odgovorov učencev v % o prepoznavanju slona kot živali po starosti in spolu

Pri vprašanju »Ali je slon žival?« izstopa starostna skupina, v katero spadajo sedem let stari učenci (Graf 17). Tej učenci so imeli največ težav, saj jih je le 71 % pravilno odgovorilo. Drugi otroci niso imeli večjih težav in so slona prepoznali kot žival. Učenci, stari šest, osem, devet in dvanajst let, so vsi (100 %) pravilno odgovorili na vprašanje. Manjše odstopanje je zgolj pri desetletnikih (90 %) in enajstletnikih (89 %). Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

100%

71%

100% 100%

90% 89%

100% 91% 89%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(38)

32 3.4.2.9 DEČEK

Graf 98: Deleži odgovorov učencev v % o prepoznavanju dečka kot živali po starosti in spolu

Največ pravilnih odgovorov je bilo pri najmlajših učencih, kjer jih je 33 % pravilno odgovorilo, tem pa s 30 % sledijo desetletniki (Graf 18). Najslabše so odgovarjali sedem (21 %), osem (20 %) in enajstletni otroci (22 %). Najstarejši učenec je prav tako napačno odgovoril in ni prepoznal, da tudi človek spada v kraljestvo živali. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

33%

21% 20% 25% 30%

22%

0%

29%

20%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(39)

33 3.4.2.10 AVTO

Graf 19: Deleži odgovorov učencev v % o prepoznavanju avta kot živali po starosti in spolu

Le 67 % šestletnikov in 79 % sedemletnikov ve, da avto ne spada med živali (Graf 19). Drugi otroci so večinoma (89 % ali več) pravilno prepoznali, da avto ni žival, kljub temu, da se premika. Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

67%

79%

93% 100%

90% 89%

100%

86% 89%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilniodgovori

(40)

34 3.4.2.11 KAMEN

Graf 100: Deleži odgovorov učencev v % o prepoznavanju kamna kot živali po starosti in spolu

Graf 20 prikazuje zelo različno znanje po starostnih skupinah. Najmanj pravilno so odgovarjali enajstletniki (22 %) in devetletniki (25 %). Sledijo jim najmlajši učenci, kjer jih je 33 % pravilno odgovorilo in označilo, da kamen ni žival. Nekoliko boljše so odgovorili desetletniki (50 %) in osemletniki (53 %). Najpravilneje pa so na vprašanje odgovarjali sedemletni učenci (79 %). Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

33%

79%

53%

25%

50%

22%

100%

67%

43%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori

(41)

35 3.4.2.12 KIT

Graf 111: Deleži odgovorov učencev v % o prepoznavanju kita kot živali po starosti in spolu

Pri prepoznavanju kita kot živali so določene starostne skupine imele nekoliko več težav (Graf 21).

Najpravilneje so odgovarjali učenci, stari šest, deset in dvanajst let, saj so 100 % pravilno odgovorili in obkrožili, da kit spada med živali. Nekoliko slabše so odgovarjali sedemletniki (93 %) in enajstletniki (89 %). Najnižji delež pravilnih odgovorov pa je pri devetletnikih (75 %). Razlika med odgovori učencev različne starosti ni statistično značilna (p > 0,05).

100% 93%

80% 75%

100%

89%

100%

86% 91%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pravilni odgovori