DIPLOMSKO DELO
GALJA ŽIŽMOND
LJUBLJANA 2021
ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE
VPLIV SVETLOBE NA ZAZNAVO OPAZOVALCA NA FOTOGRAFIJI
DIPLOMSKO DELO
GALJA ŽIŽMOND
LJUBLJANA, september 2021
DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAPHIC ARTS AND DESIGN
THE IMPACT OF LIGHT ON THE PERCEPTION OF THE OBSERVER ON PHOTOGRAPHY
DIPLOMA THESIS
GALJA ŽIŽMOND
LJUBLJANA, September 2021
PODATKI O DIPLOMSKEM DELU
Število listov: 54 Število strani: 54 Število slik: 51 Število preglednic: 1 Število virov literature: 36 Število prilog: 4
Študijski program: univerzitetni študijski program (1. stopnja) Grafične in interaktivne komunikacije
Komisija za zagovor diplomskega dela:
Predsednik: doc. dr. Klemen Možina Član: doc. dr. Sabina Bračko
Mentor: doc. dr. Marica Starešinič
Ljubljana, september 2021
VI IZVLEČEK
V diplomskem delu smo analiziral vpliv svetlobe na zaznavo opazovalca na fotografiji.
Primerjali smo vpliv tople, nevtralne in hladne svetlobe, uporabljene na fotografiji, na opazovalčevo zaznavo, spremembo v čustvenem stanju občutke in razpoloženje. V teoretičnem delu so predstavljeni svetloba na splošno, vrste svetil s poudarkom na umetnih svetilih, vrste svetlobe, fotografija na splošno in tudi kadriranje fotografije. V eksperimentalnem delu se je s fotoaparatom Nikon D7500 izdelalo fotografije z uporabo različnih vrst svetlobe. Slike so se v post produkciji še dodatno obdelale za podarjanje učinka tople in hladne svetlobe. Obdelane fotografije so se uporabile kot slikovni material ob anketi. Anketa je večinsko izdelana iz vprašanj zaprtega tipa.
Zbrani podatki so bili opisni oziroma kvalitativni. Rezultati ankete so bili obdelani in primerjani s predhodno postavljenimi hipotezami oziroma predvidevanji.
Hipoteza 1 je bila na podlagi zbranih rezultatov potrjena. Ta je namreč predvidevala, da različne vrste svetlobe na opazovalca vplivajo različno. Opazovalcem so se prikazovale enake mimike obraza, osvetljene z različno svetlobo. Njihova naloga je bila, da izmed spodaj naštetih čustvenih stanj izberejo najustreznejšega. Izkazalo se je da so različne vrste svetlobe povzročile različno asociacijo čustvenih stanj pri opazovalcih. Prav tako so rezultati anketnega vprašalnika potrdili hipotezo 2. Ta je predvidela, da topla svetloba na opazovalca vpliva bolj pozitivno v primerjavi s hladno svetlobo. Opazovalcem se je prikazoval par fotografij, eden osvetljen s toplo in eden s hladno svetlobo. Njihova naloga je bila izmed para fotografij izbrati najustreznejšo za dano čustveno stanje v navodilih. Izkazalo se je, da so opazovalci večinoma izbrali fotografije osvetljene s toplo svetlobo, če je bilo čustveno stanje v navodilih pozitivno, npr. veselje. Rezultati anketnega vprašalnika so ovrgli hipotezo 3. Ta je predvidevala, da se bodo opazovalci odločili, da je za splošno uporabo najprimernejša nevtralna svetloba. Rezultati pa so pokazali, da se je opazovalcem za splošno uporabo zdela primernejša topla svetloba. Opazovalcem so se prikazale tri fotografije, osvetljene s toplo, nevtralno in hladno svetlobo. Njihova naloga je bila izbrati najustreznejšo fotografijo za splošno uporabo.
Ključne besede: fotografija, svetloba, vpliv, zaznava, občutki
VII ABSTRACT
In the thesis, the influence of light on the perception of the observer in photography was analyzed. The comparison, of the influence of warm, neutral, and cold light used in a photo on the observer's perception, change in emotional state, feelings, and mood, was analysed. In the theoretical part, light, in general, as well as types of lighting with an emphasis on artificial lights, types of light, photography, in general, and framing photography, was presented. In the experimental part, photos were taken using different types of light with Nikon D7500. Furthermore, the pictures were edited in post- production to give the effect of warm and cold light. The processed photos were used as a picture material for the survey. The survey was mostly made from closed-ended questions. The data obtained were descriptive or qualitative. The processed results of the survey showed that neither warm nor cold light was comfortable to look at but an approximation of average daylight.
Hypothesis 1 was confirmed based on the collected results. This presupposed that those different types of light affect the observer differently. Observers were shown the same facial expressions illuminated with different lights. Their task was to choose the most appropriate of the emotional states listed below. It turned out that different types of light caused different associations of emotional states in observers. The results of the survey questionnaire also confirmed Hypothesis 2. This, in turn, predicted that warm light had a more positive effect on the observer compared to cold light. Observers were shown a pair of photographs, one illuminated by warm and one by cold light.
Their task was to choose from a pair of photos the most appropriate for a given emotional state in the instructions. It turned out that the observers mostly chose photographs illuminated by warm light, insofar as the emotional state in the instructions was positive, e.g. joy. The results of the questionnaire refuted Hypothesis 3. This assumed that observers would decide that neutral light was the most suitable for general use. The results, however, showed that observers found warm light more suitable for general use. Observers were shown three photographs illuminated by warm, neutral, and cold light. Their task was to select the most suitable photograph for general use.
Keywords: photography, light, effect, perception, feelings.
VIII VSEBINSKO KAZALO
IZVLEČEK ...VI ABSTRACT ...VII VSEBINSKO KAZALO ... VIII SEZNAM SLIK ...X SEZNAM PREGLEDNIC ...XII SEZNAM OKRAJŠAV ... XIII
1 UVOD ... 1
1.1 NAMEN IN CILJI ... 2
1.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ... 2
2 TEORETIČNI DEL ... 3
2.1 SVETLOBA ... 3
2.2 FIZIKALNI POGLED NA SVETLOBO ... 3
2.2.1 Barvna temperatura ... 5
2.2.2 Hladna svetloba ... 6
2.2.3 Nevtralna svetloba ... 6
2.2.4 Topla svetloba ... 6
2.3 SVETLOBNI VIRI ... 6
2.3.1 Svetila ... 7
2.3.2 Standardizirani svetlobni viri ... 7
2.4 VPLIV SVETLOBE NA ČLOVEKA ... 8
2.4.1 Svetloba in razpoloženje ... 9
2.4.2 Znani pozitivni in negativni učinki svetlobe ... 9
2.4.3 Učinki spektra in svetlobe na ljudi ... 10
2.4.4 Učinki modre svetlobe na naše oči ... 11
2.5 FOTOGRAFIJA ... 12
2.6 KOMPOZICIJA FOTOGRAFIRANJA ... 12
IX
3 EKSPERIMENTALNI DEL ... 13
3.1 MATERIALI IN OPREMA ... 13
3.2 METODE ... 14
3.2.1 Fotografiranje modelov z različnimi vrstami svetlobe ... 14
3.2.2 Izdelava ankete ... 16
4 REZULTATI IN RAZPRAVA ... 17
4.1 ANALIZA REZULTATOV OPAZOVANIH FOTOGRAFIJ ... 18
4.1.1 Prvi sklop ankete: Vpliv svetlobe pri enaki mimiki ... 18
4.1.2 Drugi sklop ankete: Asociacija tople in hladne svetlobe ob podanem čustvenem stanju ... 20
4.1.3 Tretji sklop ankete: Ustreznost tople, hladne in nevtralne svetlobe za splošno uporabo... 23
5 ZAKLJUČKI ... 25
6 LITERATURNI VIRI ... 26
7 PRILOGE ... 29
7.1 FOTOGRAFIJE, UPORABLJENE ZA SLIKOVNI MATERIAL V PRVEM SKLOPU VPRAŠANJ: VPLIV SVETLOBE PRI ENAKI MIMIKI ... 29
7.2 FOTOGRAFIJE, UPORABLJENE ZA SLIKOVNI MATERIAL V DRUGEM SKLOPU VPRAŠANJ: ASOCIACIJA TOPLE IN HLADNE SVETLOBE OB PODANEM ČUSTVENEM STANJU ... 31
7.3 FOTOGRAFIJE, UPORABLJENE ZA SLIKOVNI MATERIAL V TRETJEM SKLOPU VPRAŠANJ: USTREZNOST TOPLE, HLADNE IN NEVTRALNE SVETLOBA ZA SPLOŠNO UPORABO ... 34
7.4 ANKETNI VPRAŠALNIK ... 34
X SEZNAM SLIK
Slika 1: Prehod bele svetlobe skozi prizmo(6) ... 4
Slika 2: Delitev barv svetlobe na vidne in nevidne žarke in njihove energije (8) ... 4
Slika 3: Planckov lok v CIE x, y barvnem trikotniku (13) ... 5
Slika 4: Trojno delovanje svetlobe na človeka (26) ... 8
Slika 5: Shema postavitve scene pri fotografiranju (41) ... 15
Slika 6: Fotografija moškega modela brez izraza pri topli svetlobi ... 15
Slika 7: Fotografija moškega modela brez izraza pri hladni svetlobi... 16
Slika 8: Prikaz rezultatov o spolu ... 17
Slika 9: Prikaz rezultatov o starosti ... 18
Slika 10: Vpliv svetlobe na asociirano čustvo (Moški model) ... 19
Slika 11: Vpliv svetlobe na asociirano čustvo (Ženski model) ... 19
Slika 12: Izbira ustrezne fotografije za čustveno stanje VESELJE ... 20
Slika 13: Izbira ustrezne fotografije za čustveno stanje ŽALOST... 21
Slika 14: Izbira ustrezne fotografije za čustveno stanje NAVDUŠENJE ... 22
Slika 15: Izbira ustrezne fotografije za čustveno stanje JEZA ... 22
Slika 16: Izbira ustrezne osvetlitve za splošno uporabo ... 23
Slika 17: Moški model brez izraza s hladno svetlobo ... 29
Slika 18: Moški model brez izraza z nevtralno svetlobo... 29
Slika 19: Moški model brez izraza s toplo svetlobo ... 30
Slika 20: Ženski model brez izraza s hladno svetlobo ... 30
Slika 21: Ženski model brez izraza z nevtralno svetlobo ... 30
Slika 22: Ženski model brez izraza s toplo svetlobo ... 31
Slika 23: Par fotografij za čustvo veselje ... 31
Slika 24: Par fotografij za čustvo veselje 2 ... 31
Slika 25: Par fotografij za čustvo žalost ... 32
Slika 26: Par fotografij za čustvo žalost 2 ... 32
Slika 27: Par fotografij za čustvo navdušenje ... 32
Slika 28: Par fotografij za čustvo navdušenje 2... 33
Slika 29: Par fotografij za čustvo jeza ... 33
Slika 30: Par fotografij za čustvo jeza 2 ... 33
Slika 31: Izbira fotografije za splošno uporabo ... 34
Slika 32: Izbira fotografije za splošno uporabo 2 ... 34
Slika 33: Uvod v anketo ... 34
Slika 34: Uvodni vprašanji ... 35
Slika 35: Prvo vprašanje... 35
Slika 36: Drugo vprašanje ... 36
XI
Slika 37: Tretje vprašanje ... 36
Slika 38: Četrto vprašanje ... 37
Slika 39: Peto vprašanje ... 37
Slika 40: Šesto vprašanje ... 38
Slika 41: Sedmo vprašanje ... 38
Slika 42: Osmo vprašanje ... 39
Slika 43: Deveto vprašanje ... 39
Slika 44: Deseto vprašanje... 39
Slika 45: Enajsto vprašanje ... 40
Slika 46: Dvanajsto vprašanje ... 40
Slika 47: Trinajsto vprašanje... 40
Slika 48: Štirinajsto vprašanje ... 41
Slika 49: Petnajsto vprašanje ... 41
Slika 50: Šestnajsto vprašanje ... 41
Slika 51: Zaključek ankete ... 42
XII SEZNAM PREGLEDNIC
Preglednica 1: Opis vpliva posameznih barv na človeško počutje (33)... 10
XIII SEZNAM OKRAJŠAV
DSLR – zrcalno-refleksni fotoaparat Lx – luks (enota za merjenje osvetljenosti) SAD – sezonska afektivna motnja
1 1 UVOD
Diplomska naloga z naslovom Vpliv svetlobe na opazovalca na fotografiji je osredotočena na analizo vpliva različnih tipov svetlobe na zaznavo opazovalca, njegove spremembe v razpoloženju, občutkih in čustvenem stanju.
Na začetku diplomskega dela so predstavljeni nameni in cilji naloge. V grobem povedano je analizirano, na kakšne načine vplivajo različne vrste svetlobe in osvetlitve predmeta oziroma osebe na opazovalčevo zaznavo. V nadaljevanju so zastavljene 3 hipoteze oziroma predvidevanja, za katera so pričakovana, da se bodo zgodila po končani analizi in pregledu rezultatov.
V sklopu teoretičnega dela je najprej raziskan pomen svetlobe, kako jo delimo, na kašne valovne dolžine jo lahko razčlenimo oziroma kakšne valovne dolžine jo sestavljajo ter kratka raziskava svetil, ki jih poznamo s poudarkom na umetnih svetilih.
V nadaljevanju je analizirana raziskava zaznavanja barve. Predstavljen je potek od dražljaja do interpretacije barve v možganih ter pojem barvna temperatura ter še nekaj primerov. Glede na to, da dandanes poznamo mnogo različnih vrst svetlobe, sem se odločila, da naredim raziskavo standardiziranih svetlobnih spektrov, ter za vsakega izmed njih navedem značilne podatke. Nadaljevanje je osredotočeno na področje fotografije. Na začetku so navedene osnove fotografije od vira svetlobe, predmeta, postopkov, ki se zgodijo v fotoaparatu, in vse do snemanja fotografije. Pri fotografiranju je zelo pomembna pravilna izbira kompozicije, zato je raziskana tudi ta tematika, ki je na kratko opisana. Izpostavljena je tehnika Low key fotografiranja, saj je bila uporabljena pri eksperimentalnem delu. Ta tehnika daje občutek dramatičnosti in je z njeno pomočjo možno opazovati spremembe v čustvenem stanju opazovalcev.
V sklopu eksperimentalnega dela so bile izdelane fotografije, na katerih so uporabljene in prikazane različne vrste svetlobe. Te fotografije so uporabljene v anketi, v kateri je opazovan opazovalčev odziv ob gledanju različnih fotografij. Zbrani rezultati so bili nato analizirani in primerjani z zastavljenimi hipotezami v stopnji ujemanja, potrditve ter neujemanja.
2 1.1 NAMEN IN CILJI
Namen diplomskega dela je raziskati oziroma analizirati vpliv svetlobe na zaznavo opazovalca, njegove občutke, spremembe čustvenega stanja in spremembe v njegovem razpoloženju z opazovanjem vnaprej izdelanih fotografij z uporabo različnih tipov svetlobe.
Cilji diplomske naloge so:
1) Izbor vrste svetlobe 2) Izbor scene in modela
3) Digitalno snemanje fotografij 4) Anektiranje opazovalcev
5) Analiziranje rezultatov anketiranja opazovalcev
1.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Hipoteza 1: Različne vrste svetlobe različno vplivajo na opazovalca. Natančneje opazovani bodo njegovi občutki, spremembe v čustvenem stanju in spremembe v razpoloženju ob gledanju vsake izmed fotografij.
Hipoteza 2: Topla svetloba na opazovalca vpliva bolj pozitivno v primerjavi s hladno svetlobo.
Hipoteza 3: Opazovalci bodo odločili, da je bela oziroma nevtralna svetloba najprimernejša za splošno uporabo.
3 2 TEORETIČNI DEL
2.1 SVETLOBA
Tako fiziki in zdravniki kot tudi biokemiki in različni alternativci prihajajo do enakega zaključka, ključnega za naše zdravje: »svetloba je življenje«. Svetloba namreč pomeni veliko več kot le fizični pojav. Svetlobo lahko v telo sprejemamo preko živil, ki jih uživamo, če so ta bila pridelana na sončni svetlobi. Najpogostejše prejemanje le-te je skozi oči in kožo. Ko smo prisotni, lahko v trenutku hitro občutimo, kako se nam
»napolnijo baterije«, medtem ko nas je v nasprotnem primeru, ko se jezimo, strah ali pa smo žalostni in imamo občutek, da je vsa energija odtekla iz telesa (1).
Raziskave so pokazale, da današnja generacija preživi kar 90 % časa v zaprtih prostorih (angl. Indoor Generation). Danes na sončni svetlobi preživimo le 5 % časa, v primerjavi s časom pred 100 leti. Omejena količina dnevne svetlobe lahko negativno vpliva na učinkovitost, spanje in razpoloženje (2).
2.2 FIZIKALNI POGLED NA SVETLOBO
Svetlobo lahko obravnavamo kot elektromagnetno valovanje ali kot tok fotonov.
Določajo jo svetlobni tok oziroma svetlobna moč in gostota svetlobnega toka. Svetlobo opisujemo z valovnimi dolžinami (3).
Svetlobo, ki jo zazna človeško oko imenujemo vidni spekter. Elektromagnetno valovanje oziroma svetlobo v tem delu imenujemo vidna svetloba, krajše svetloba.
Vidna svetloba vključuje valovne dolžine v razponu približno od 380 do 750 nm (4).
Sončna svetloba vsebuje vidne valove in UV svetlobo, ki predstavlja nevidne valove.
Vidni žarki sončne svetlobe so sestavljeni iz več različno obarvanih vidnih svetlobnih žarkov. Vsak obarvan svetlobni žarek vsebuje različno stopnjo energije. Iz vidnega spektra lahko na podlagi izoliranja posameznih valovnih dolžin, prikazano na sliki 1, pridobimo vijolično, modro, zeleno, rumeno oranžno in rdečo barvo. Človeško oko in možgani lahko razlikujejo bistveno več barv, na primer nenasičene barve, rožnato, odtenke vijolične barve in škrlatno, saj so te vrste barv rezultat kombinacije več valovnih dolžin (4, 5).
4
Slika 1: Prehod bele svetlobe skozi prizmo(6)
Valovne dolžine vidnega dela spektra potujejo skozi Zemljino ozračje skoraj nedušeno.
Delež vidnega spektra v modrem delu je najbolj nagnjen k sipanju, kar je tudi razlog, da vidimo nebo modro. Vidni spekter je zvezen, zato ni očitnih meja med barvami, a si lahko kot približek pomagamo s pasovi. Vijolično barvo lahko opazimo med 380 in 450 nm, modro med 450 in 495 nm, zeleno med 495 in 570 nm, rumeno med 570 in 590 nm, oranžno med 590 in 620 nm ter rdečo med 620 in 750 nm (3, 7).
Barve svetlobe se med seboj razlikujejo v stopnji energije in valovni dolžini žarka. Na sliki 2 je prikazano razmerje med valovno dolžino in energijo glede na barvo svetlobe.
Svetlobni žarki z nizko valovno dolžino imajo visoko energijo, medtem ko imajo žarki z visoko valovno dolžino nizko energijo (5).
Slika 2: Delitev barv svetlobe na vidne in nevidne žarke in njihove energije (8)
Delež sončne svetlobe z najvišjo energijo predstavlja ultravijolična (UV) svetloba.
Ultravijolična svetloba spada v nevidni del sončne svetlobe in je zaradi visoke stopnje energije edina zmožna povzročiti spremembe na koži, kar mi opazimo kot porjavitev.
Prekomerna izpostavljenost UV svetlobi lahko povzroči poškodbe tako na koži
5 (opekline) kot tudi opečene oči; to stanje imenujemo fotokeratitis ali snežna slepota. V zmernih količinah ima UV svetloba tudi razne pozitivne učinke; eden izmed njih je pomoč telesu pri proizvajanju vitamina D (5).
Včasih modro svetlobo razdelimo na modro-vijolično svetlobo (380-450 nm) in modro- turkizno svetlobo (450-500 nm). Približno tretjina modre svetlobe predstavlja modro- vijolično svetlobo, ki ima visoko energijo. Tako lahko prednosti in slabosti ultravijolične svetlobe pripišemo tudi deležu modro-vijolične svetlobe (5).
2.2.1 Barvna temperatura
Barvna temperatura je izražena v Kelvinih (K); podatek o Kelvinih se nanaša na to, ali bomo mi svetlobo zaznali kot toplo ali kot hladno. Barvna temperatura telesa je določena na podlagi barve segretega idealnega črnega telesa (termično sevalo). Pri segrevanju črnega telesa opazimo spreminjanje barve, rdečo, oranžno, rumeno, belo ter svetlo modro; tako je barva svetlobe odvisna od temperature, poimenovana tudi absolutna temperatura. Nižja, kot je barvna temperatura, bolj navidezno topla, rumeno- rdeča, je barva vira. Višja, kot je barvna temperatura, bolj hladna, modra je svetloba.
Toda tako ne moremo opredeliti vseh barv, kot sta vijolična in zelena. Za njihovo določitev si pomagamo s Planckovim lokom v CIE x, y barvnem sistemu. S pomočjo CIE x, y barvnega diagrama, prikazanega na sliki 3, Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE je mogoče ovrednotiti vse barve, ki jih vidimo (9, 10, 11, 12).
Slika 3: Planckov lok v CIE x, y barvnem trikotniku (13)
Glede na barvno temperaturo lahko svetlobo delimo na toplo svetlobo, nevtralno belo svetlobo ter hladno svetlobo oziroma dnevno svetlobo (14, 11).
6 2.2.2 Hladna svetloba
Hladna svetloba je definirana z barvno temperaturo nad 5000 K. S pojmom dnevna bela svetloba poimenujemo svetlobo z barvno temperaturo nad 5500 K. Hladno svetlobo prepoznamo po značilnem modrem odtenku. Po podatkih o svetilnosti je tovrstna svetloba najboljša, vendar se zdi marsikomu za osvetljevanje notranjih prostorov neprimerna ravno zaradi modre obarvanosti, saj jo dojemamo kot manj naravno in neprijetno. Za osvetljevanje delovnih površin se je izkazala kot ustrezna, saj vzbuja občutek aktivnosti in budnosti. Njena unikatna prednost je, da ne privlači mrčesa, zato je priporočljiva za zunanjo uporabo (15, 16).
2.2.3 Nevtralna svetloba
Da je svetloba sijalke nevtralna, pravimo, kadar je njena vrednost barvne temperature blizu 4500 K, kar je blizu barvne temperature sončne svetlobe sredi dneva. Nevtralna svetloba je v središču spektra barvne temperature; ponekod v literaturi je lahko poimenovana tudi kot nevtralno bela svetloba oziroma dnevno bela svetloba. Tovrstne sijalke nimajo posebnega barvnega odtenka. Ta svetloba nam da dobro svetilnost in je znana po tem, da pomaga pri spominu in koncentraciji, zato je pogosto uporabljena v izobraževalnih ustanovah (15, 16).
2.2.4 Topla svetloba
Toplo svetlobo prepoznamo po nizki vrednosti barvne temperature (2500 K) ter po specifičnem oranžno-rumenem odtenku. Takšna svetloba je vizualno precej podobna žarnicam z žarilno nitko. Priporočljiva uporaba tovrstne svetlobe je za razsvetljavo dnevnih bivalnih prostorov. Tovrstna svetloba obudi sproščeno in domače vzdušje, zato je pogosto uporabljena v restavracijah in hotelih. Nikakor pa tovrstna svetloba ni primerna za delovne prostore, saj ima slabo svetilnost (15, 16).
2.3 SVETLOBNI VIRI
Glavni cilj svetil je zagotoviti ustrezno vidljivost okolice. Ustrezno in dobro razsvetljavo določa 7 lastnosti, ki nam zagotavljajo vidno sposobnost, udobje in vizualni ambient (17, 18, 19).
Vidno sposobnost dosegamo z ustrezno omejitvijo bleščanja in nivojem osvetljenosti.
Nivo osvetljenosti se spreminja z zahtevnostjo naloge; tako zahtevnejše vidne naloge
7 potrebujejo večjo osvetljenost. S povečanjem osvetljenosti se posledično zmanjša utrujenost delavca. Če posameznika obdaja nepravilna osvetlitev, se lahko pojavi nelagodje ter celo zmanjšanje vidnih sposobnosti (17, 18, 19).
Vizualni ambient dosežemo s smerjo svetlobe, barvo svetlobe in sencami. Namen dobrega projektiranja je svetlobo usmeriti na želeno mesto. Pri nepravilno usmerjeni svetlobi lahko nastanejo sence, ki ovirajo naše delo. Za zagotovitev dobre razsvetljave je potrebno upoštevati namembnost prostora in individualne potrebe vsake osebe, za kar je pogosto potrebna kombinacija naravne in umetne svetlobe. Za omogočanje najboljših pogojev dela za delavce v pisarni je ključnega pomena minimalno bleščanje, svetlobni tok brez utripanja ter boljša osvetlitev kot v bivalnih prostorih (17, 18, 19).
2.3.1 Svetila
Ločimo naravna in umetna svetila. Med naravna svetila prištevamo zvezde oziroma sonce, ogenj, strele, vulkanske izbruhe in tudi nekatere živali, ki ustvarjajo svetlobo.
Spekter, ki ga seva sonce, se uporablja tudi pri osvetljevanju prostorov (17).
Umetna svetila uporabljamo za doseg nekega praktičnega ali estetskega učinka.
Pojavljajo se v različnih oblikah, namenjenih za različno uporabo. Najpomembnejši del svetila je nosilec svetlobnega vira, saj je ta sposoben usmerjati svetlobo. Poleg usmerjenih umetnih svetil poznamo tudi neusmerjena svetila. Ta delujejo po principu t. i. 3D osvetljevanja v vseh smereh (20, 21).
2.3.2 Standardizirani svetlobni viri
Ob velikem razponu barvne temperature in še večji ponudbi sijalk se je pojavila potreba po standardiziranju svetlobnih virov. Odločili so se, da svetlobne vire porazdelijo v skupine glede na barvno temperaturo in obseg spektra. Standardizirani svetlobni viri so podatek pri izvajanju raznih meritev in tudi kot predstavniki posamezne skupine svetlobe (22, 23).
Standardizirana svetloba A predstavlja standardiziran spektralni sestav svetlobe žarnice z žarilno nitko. Navidezno je svetloba rumeno-oranžna z barvno temperaturo 2865 K. Standardizirana svetloba C predstavlja standardizirani spektralni sestav povprečne dnevne svetlobe. Navidezno je modrikaste barve z barvno temperaturo 6774 K. Standardizirana svetloba D predstavlja standardizirani sestav, ki je bil določen
8 z meritvami dnevne svetlobe in vsebuje tudi UV del spektra. Najpogosteje se uporabljajo svetlobe D65 z barvno temperaturo 6504 K; D50, D55 in D75. D50 je standardizirana svetloba za grafično dejavnost po standardu SIST ISO 12647.
Standardizirana svetloba F predstavlja standardizirani spektralni sestav fluorescentnih žarnic (21).
2.4 VPLIV SVETLOBE NA ČLOVEKA
Dandanes smo nenehno izpostavljeni umetni svetlobi, saj vedno več časa preživimo v zaprtih prostorih, kjer je naravne svetlobe bistveno premalo. Premajhne količine naravne svetlobe podnevi lahko celo povzročijo zdravstvene težave in neravnovesje biološke ure (24, 25).
Na sliki 4 je prikazano trojno delovanje svetlobe, ko govorimo o vplivu svetlobe na človeka. Glede na učinek lahko svetlobo delimo na svetlobo za vizualno dojemanje, svetlobo z vplivom na biološko delovanje ter svetlobo z vplivom na razpoloženje (8).
Slika 4: Trojno delovanje svetlobe na človeka (26)
Najboljša vrsta svetlobe je naravna svetloba, saj ima direkten vpliv na cirkadiani ritem.
To pomeni, da za dober spanec potrebujemo dovolj naravne svetlobe podnevi ter dovolj teme ponoči. Raziskave so pokazale, da naravna svetloba in pogled na zunanji svet izboljšata učinkovitost delavcev na delovnem mestu (24).
Svetloba ima lahko na človeka tudi čustvene, nevizualne in vizualne učinke. Vizualni učinek svetlobe je na prvem mestu, da lahko zaznavamo okolico. Nevizualni učinki pa
9 se delijo na direktne in cirkadiane. Direktni učinki imajo vpliv samo na čustva, cirkadiani pa na dnevni ritem (25).
2.4.1 Svetloba in razpoloženje
Na naravno svetlobo najbolj spominja hladna bela svetloba, zato se naša pripravljenost in energija povečata, medtem ko nas topla bela svetloba pomirja (27). Izpostavljenost višji stopnji osvetljenosti v višini oči poveča budnost in uspešnost pri nalogah, ki zahtevajo dolgotrajno pozornost (28).
Raziskava na Politehničnem inštitutu Rensselaer znanstvenikov Barona, Ree in Danielsa je dokazala, da z barvo svetlobe in osvetljenostjo lahko vplivamo na razpoloženje. Prostor, ki je osvetljen s hladno belo svetlobo, ljudje dojemamo kot manj prijeten in sproščujoč. V prostoru, osvetljenemu s toplo belo svetlobo, se počutimo bolj prijetno ter ga dojemamo kot manj bleščečega. Če je prostor osvetljen s 1 500 lx, ga dojemamo kot svetlejšega, jasnejšega ter bolj razločnega. Prostor, osvetljen s 150 lx, dojemamo kot bolj umirjenega in budnega (29).
Pri podrobnejšem spremljanju razpoloženja je bilo ugotovljeno, da smo pri topli beli svetlobi bolj usmerjeni k reševanju medsebojnih konfliktov, namesto da bi se jim izognili. Opažena je bila tudi večja sposobnost izvedbe nalog in reševanja problemov pri nižji osvetljenosti. Glede na opažena čustva je bila dokazana razlika v občutkih ženskega in moškega subjekta glede na barvo svetlobe in osvetljenost. Razlika se je pokazala tudi pri primerjavi starosti subjektov. Ženske so svetlobo prostora dojemale bolj kot hladno in bleščečo ter ne toliko zatemnjeno. Ta odkritja dokazujejo, da obstaja povezava med vplivi svetlobe ter spolom in strastjo. Pojavljajo se tudi teorije, da je razlika v čustvih med spoloma posledica različnih čustvenih izkušenj (30, 31).
2.4.2 Znani pozitivni in negativni učinki svetlobe
Zaradi velikega vpliva spektra na človeka in njegovo počutje uporabljamo prilagajanje le-tega. Posledice prilagajanja barvnega spektra se odražajo v pozitivnih ter v negativnih učinkih. Posledice, ki jih povzroča spreminjanje spektra, poznamo delno.
Predvsem nam primanjkuje znanja o morebitnih škodljivih učinkih (32, 25).
Številne raziskave so v zadnjih letih pokazale, da lahko s prilagajanjem barvnega spektra tako, da je tem bolj podoben dnevni svetlobi, uspešno spodbudimo cirkadiani
10 ritem človeka. S to prilagoditvijo lahko dosežemo večjo pozornost v procesu izobraževanja, hitrejše in bolje opravljeno delo, koncentracijo ter bistveno zmanjšanje števila napak (32, 25).
2.4.3 Učinki spektra in svetlobe na ljudi
Raziskave so dokazale, da barvni spekter ali barva svetlobe različno vpliva na ljudi.
Ravno zato ima tako pomembno vlogo v našem življenju. Naravna svetloba povzroča prijetno ter splošno pozitivno počutje. Zadnja spoznanja kažejo, da spektralna sestava svetlobe nima samo vizualnega vpliva, temveč vpliva tudi fiziološko in psihološko. Ta preprečuje spanec, krepi človeka in njegovo samozavest, spodbuja zdravje in dobro počutje ter v celoti vpliva na dnevni ritem dela (32, 25).
V preglednici 1 so prikazani opisi posameznih barv na človeško počutje.
Preglednica 1: Opis vpliva posameznih barv na človeško počutje (33)
Barva Vpliv na počutje
RDEČA Optimistična, povečuje mišični tonus, pospešuje srčni utrip in krvni obtok, viša krvni tlak, pospešuje izločanje adrenalina, poglablja dihanje, lahko povzroča glavobol.
ORANŽNA V primerjavi z rdečo manj agresivna, pomaga pri premagovanju utrujenosti ter kot dodatna pomoč pri zdravljenju depresije vzbuja apetit, pripomore k jutranjem vstajanju, krepi pluča ter spodbuja delovanje srca.
RUMENA Močna in opazna barva simbolizira nevarnost, bode v oči, konkretno vpliva na dihalne organe, ima pozitivni učinek na počutje, izraža optimizem, včasih tudi vsiljivost.
ZELENA Osvežujoča barva, barva zdravja, povezovanje z naravo, varnostjo, pravičnostjo in počitkom daje vtis morale in zvestobe, znižuje krvni tlak, umirja živčni sistem in migrene.
BELA Prikaz nedolžnosti in brezmadežnosti, simbolizira mir in tišino, simbol popolnosti, ponosa in dobrote, združuje vse barve barvnega spektra.
11 MODRA Pomirjujoča barva, spominja na hladnost in vdanost, upočasni srčni utrip,
zmanjšuje ritem dihanja, pomirja, spodbuja k umski aktivnosti in zbranosti, barva miru.
VIJOLIČNA Vzbuja pomirjenost, skromnost in preprostost, spodbuja poslušnost, obvladuje, včasih lahko tudi zmede.
2.4.4 Učinki modre svetlobe na naše oči
Naše oči so konstantno izpostavljene različnim vrstam vidnih in nevidnih svetlobnih žarkov, ki imajo različne učinke. Ti svetlobni žarki so prisotni pri preživljanju časa zunaj na sončni svetlobi, prižigu luči v notranjih prostorih, gledanju v zaslon računalnika, pametnega telefona ali druge digitalne naprave (5).
Glavni vir modre svetlobe predstavlja sončna svetloba, kar pomeni, da smo ji največkrat izpostavljeni prav zaradi dnevne svetlobe na prostem. V notranjih prostorih pa smo obdani z umetno modro svetlobo, kot so LED diode in zasloni digitalnih naprav.
Količina modre svetlobe na zaslonih predstavlja le majhen delež količine modre svetlobe v sončni svetlobi, vendar sta bližina teh zaslonov in čas, ki ga ljudje preživijo z gledanjem v te naprave, bistvena pri trajni poškodbi oči z modro svetlobo. Naše oči namreč niso sposobne tako učinkovito zaustaviti vstopa modre svetlobe v primerjavi z ultravijolično svetlobo, katere vstop lahko učinkovito preprečijo (99 %). Če ne uporabljamo zaščite za delež modre svetlobe, bo ta v celoti vstopila v naše oko.
Prekomerna izpostavljenost očes modri svetlobi lahko povzroči poškodbe svetlobno občutljivih celic (paličic), v skrajnem primeru tudi trajno izgubo vida. Tako je ob gledanju digitalnih naprav zaradi razpršitve modre svetlobe, ki se razprši lažje kot ostale svetlobe, zmanjšan kontrast, kar poviša obremenitev oči. Kot rešitev tovrstne problematike poznamo računalniška očala z rumeno obarvanimi lečami, ki znatno povečajo kontrast in udobje pri daljšem gledanju digitalnih naprav. Ustrezna izpostavljenost modri svetlobi je bistvenega pomena za človekovo zdravje. Raziskave so namreč pokazale, da visoko energijska vidna svetloba krepi budnost, spodbudi kognitivne procese in spomin ter dviguje razpoloženje. Tovrstna svetloba je celo uporabljena svetlobno zdravljenje sezonske afektivne motnje (SAD). Modra svetloba čez dan je bistvenega pomena pri uravnavanju cirkadianega ritma (naravna budnost)
12 in ritma spanja. Previsoke količine modre svetlobe v večernem času lahko zmotijo ta ritem, kar privede do neprespanih noči in dnevne utrujenosti (5).
2.5 FOTOGRAFIJA
Fotografiranje je tehnika trajnega zapisovanja slike. Beseda fotografija izhaja iz grščine in pomeni risanje s svetlobo. Danes se uporabljajo materiali, na katerih rezultat vidimo v nekaj sekundah oziroma nemudoma. Za snemanje fotografij uporabljamo fotoaparat;
njegov najpomembnejši del je objektiv. Pri objektivu je pomemben podatek o goriščni razdalji. Goriščna razdalja narekuje velikost objekta oziroma predmeta na fotografiji.
Odprtina zaslone uravnava količino svetlobe, ki vstopi v objektiv. Z njo lahko uravnavamo globinsko ostrino. V ohišju fotoaparata se svetloba pri zrcalno refleksnih fotoaparatih (DSLR) odbije od zrcal, se projicira na prizmo in motiv vidimo preko okularja. Za zrcalom pa je zaklop. Ta uravnava čas izpostavljenosti senzorja svetlobi.
Na digitalni senzor se ob izpostavljenosti svetlobi zabeležijo podatki o okolici in ti se shranijo v obliki slike (34, 35).
2.6 KOMPOZICIJA FOTOGRAFIRANJA
Kompozicija je razporeditev predmetov oziroma oseb na fotografiji. Fotografija mora biti posneta tako, da deluje skladno in da so objekti oziroma predmeti na njej smiselno razporejeni v smiselno celoto. Elementi slike ne bodo dosegali celote, če bodo ti prerazporejeni po sliki, temveč morajo biti razporejeni tako, da je na sliki doseženo ravnotežje. Navadno se v kompoziciji srečujemo z glavnim motivom, kateremu so ostali elementi podrejeni. Enako velja tudi za temo fotografije: ena je glavna tema, ostale pa so ji podrejene in jo podpirajo. Če pa imamo večje število elementov, ki so si med seboj enakovredni, se lahko zgodi, da bo opazovalec ob gledanju fotografije zmeden in v primeru serije takšnih fotografij celo utrujen (36).
13 3 EKSPERIMENTALNI DEL
V sklopu eksperimentalnega dela je bilo izvedeno slikanje portreta. Slikanje je bilo izvedeno v fotostudiu na Naravoslovnotehniški fakulteti, v 5. nadstropju. Namen eksperimentalnega dela diplomske naloge je ugotoviti vpliv posamezne barvne vrste svetlobe na zaznavo opazovalca ob gledanju fotografij.
Slike, ki so nastale, so bile obdelane v programu Adobe PhotoShop Lightroom, tako da so razlike pri uporabi različnih vrst svetlobe jasne. Ustrezno obdelane fotografije so bile slikovni material pri izdelavi ankete. Anketiranci so s pomočjo različnih primerov svetlobe na fotografijah povprašani po njihovih občutkih ob gledanju fotografije, zaznavi, spremembi v zaznavi ter asociacijo po čustvenem stanju, ki jim ga spodbudi določena fotografija.
Zbrani rezultati anket so bili obdelani in analizirani ter je bilo z njihovo pomočjo primerjano ujemanje z zastavljenimi hipotezami na začetku diplomskega dela.
3.1 MATERIALI IN OPREMA
Med izvedbo celotnega eksperimentalnega dela so bile uporabljene naslednje programske opreme:
Adobe PhotoShop,
Adobe Lightroom CC,
1KA en klik anketa.
Strojna oprema, uporabljena za izvedbo, je bila:
Nikon D7500 DSLR,
spominska kartica San Disc Extreme 64 GB,
studijska LED luč Rotolight A Nova Pro Eco Flood,
softbox set Rotolight,
fotostudio NTF,
prenosni računalnik Acer Aspire.
Pri fotografiranju z različnimi vrstami svetlobe sta bila kot motiv uporabljena dva modela na sivem ozadju. Fotografirana sta bila en ženski in en moški model.
14 3.2 METODE
Raziskovalni podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Slikovni material, uporabljen kot podlaga anketnega vprašalnika, je bil prehodno posnet v fotografskem studiu Naravoslovnotehniške fakultete ter bil za ustrezen učinek še dodatno obdelan s pomočjo ustrezne programske opreme. Rezultati anketnega vprašalnika so bili pridobljeni oziroma opazovani v določenem trenutku, kar pomeni, da je raziskava transverzalnega tipa. Anketni vprašalnik je sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa, saj so opazovani parametri sprememba v asociaciji na čustveno stanje ter izbira najustreznejše fotografije oziroma izbira najprimernejše vrste svetlobe glede na dano navodilo. Rezultati izbrane skupine ljudi so na podlagi metode indukcije posplošeni na večjo populacijo ljudi. Zbrani podatki in na podlagi njih ugotovljeni zaključki so prikazani s pomočjo različnih oblik grafov.
3.2.1 Fotografiranje modelov z različnimi vrstami svetlobe
V fotostudiu je bilo izvedeno fotografiranje dveh modelov, enega ženskega in enega moškega. Moški model je imel oblečen pulover v topli barvi, ženski pa pulover v hladni barvi. Oba sta bila fotografirana na sivem ozadju s fotoaparatom Nikon D7500 in objektivom AF-S Nikkor 18-140 mm f/3,5-5,6. Fotografije so bile pregledane sproti, torej med fotografiranjem, tako da je bila potrjena njihova ustreznost.
Med fotografiranjem je vsak model sedel na stolu ter bil fotografiran z različnimi vrstami svetlobe, in sicer toplo, hladno in nevtralno svetlobo. Model je bil fotografiran brez izraza, z rahlo veselim izrazom, rahlo žalostnim in rahlo jeznim izrazom pri vsaki vrsti svetlobe. Skupno je po fotografiranju nastalo 24 fotografij, 12 za ženski in 12 za moški model. Pri tem je bilo potrebno biti pozoren na ustrezno ponovitev izrazov pri uporabi vsake vrste svetlobe. Slikanje obeh modelov je bilo izvedeno istočasno; tako se postavitev svetlobnih virov tekom fotografiranja ni spreminjala. Med fotografiranjem sta bila uporabljena dva svetlobna vira, in sicer studijski LED luči Rotolight A Nova Pro Eco Flood. Slika 5 prikazuje sceno pri fotografiranju.
15
Slika 5: Shema postavitve scene pri fotografiranju (41)
Pri izvedbi fotografiranja je največ časa vzela ustrezna postavitev svetlobnih virov. Oba modela sta namreč uporabljala korekcijska očala, zato je bilo potrebno svetlobne vire postaviti tako, da ni prišlo do odboja svetlobe v njunih očalih.
Sliki 6 in 7 prikazujeta model brez izraza na obrazu, posnet pri topli in pri hladni svetlobi.
Slika 6: Fotografija moškega modela brez izraza pri topli svetlobi
16
Slika 7: Fotografija moškega modela brez izraza pri hladni svetlobi
3.2.2 Oblikovanje ankete
Na podlagi posnetih fotografij se je za ugotavljanje vpliva svetlobe izdelal anketni vprašalnik.
Anketa je bila razdeljena v tri sklope vprašanj. Prvi sklop vprašanj je temeljil na hipotezi 1. Opazovalcem so se ločeno prikazale fotografije modela brez izraza v topli, nevtralni in hladni svetlobi; pod njimi je bilo naštetih 6 pozitivnih čustvenih stanj (veselje, ljubezen, navdušenje, ponos, samozavest, olajšanje) ter 6 negativnih čustvenih stanj (žalost, jeza, strah, razočaranje, gnus, ljubosumje). Drugi sklop anketnega vprašalnika je temeljil na hipotezi 2. Opazovalcem je bilo v vprašanju podano čustveno stanje;
njihova naloga je bila med fotografijo s toplo in fotografijo s hladno svetlobo za podano čustvo izbrati najustreznejšo. Tretji sklop ankete je preverjal ustreznost hipoteze 3, tako da so se opazovalcem skupaj prikazale fotografije modela v topli, nevtralni in hladni svetlobi; njihova naloga je bila med njimi izbrati najustreznejšo za splošno uporabo.
Celotni anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj, od tega 16 vsebinsko povezanih z raziskavo namena diplomske naloge.
17 4 REZULTATI IN RAZPRAVA
Pred začetkom anketiranja ni bilo izvedenih nikakršnih predhodnih meritev, niti ni bila obravnavana nobena starostna skupina ljudi. Anketni vprašalnik je bil objavljen na več socialnih omrežjih; tako je bil pridobljen širok spekter ljudi.
V začetnem delu vprašalnika sta bili splošni vprašanji o spolu anketiranca in njegovi starosti. Na vprašanje o spolu je 73 anketirancev odgovorilo z ženski; z odgovorom moški je odgovorilo 39 anketirancev, kar prikazuje spodnja slika 8.
Slika 8: Prikaz rezultatov o spolu
Pričakovano je bilo, da bo eden izmed spolov prevladal, vendar pa tolikšna prevlada ženskih anketirank ni bila pričakovana.
V naslednjem vprašanju so opazovalci izbrali ustrezno starostno skupino, v katero sodijo. Kot je razvidno iz tabele 3, je največ anketirancev spadalo v starostno skupino do 24 let s kar 30 % vseh glasov, medtem ko je najmanj anketirancev spadalo v starostno skupino od 55 let.
Ženski 65%
Moški 35%
SPOL
18
Slika 9: Prikaz rezultatov o starosti
Tovrstni rezultat je bil pričakovan, saj je bil anketni vprašalnik med drugimi tudi javno objavljen na socialnih omrežjih, kjer so večinski uporabniki mladi do 24 let.
4.1 ANALIZA REZULTATOV OPAZOVANIH FOTOGRAFIJ 4.1.1 Prvi sklop ankete: Vpliv svetlobe pri enaki mimiki
Sledil je niz vprašanj prvega sklopa anketnega vprašalnika, in sicer so na podlagi podane slike anketiranci označili čustvo, na katerega jih priložena slika najbolj asociira.
Opazovalcem so se posamično prikazale fotografije moškega in ženskega modela, osvetljenega s hladno, nevtralno in toplo svetlobo. Cilj prvega sklopa vprašanja je bil ugotoviti, ali različne vrste svetlobe vplivajo na zaznavo čustvenega stanja opazovalca.
Sliki 10 in 11 prikazujeta rezultate vpliva svetlobe na asociirano čustvo oziroma čustveno stanje.
Vprašanje: Na katero izmed naštetih čustev vas asociira spodnja slika?
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
do 24 25-34 35-44 45-54 od 55
STAROST
STAROST
19
Slika 10: Vpliv svetlobe na asociirano čustvo (Moški model)
Slika 11: Vpliv svetlobe na asociirano čustvo (Ženski model)
Predpostavljena hipoteza prvega sklopa vprašanj je bila s pomočjo pridobljenih rezultatov anketnega vprašalnika potrjena. Prva hipoteza namreč predpostavlja, da različne vrste svetlobe vplivajo na zaznano čustveno stanje opazovalca. Kot je razvidno iz rezultatov obeh grafov, je hladna svetloba spodbudila asociacijo negativnih čustvenih stanj, medtem ko je topla svetloba kljub nespremenjeni mimiki na fotografiji spodbudila tudi asociacijo pozitivnih čustvenih stanj ter pri nekaterih celo prevladala.
Nevtralna osvetlitev je bila v veliki večini primerov asociacije čustev med vrednostjo hladne in tople svetlobe, vendar je v nekaterih izjemah celo prevladala, kar je razvidno pri grafu z moškim modelom za čustvo jeza ter grafu z ženskim modelom za čustva
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
VPLIV SVETLOBE NA ASOCIIRANO ČUSTVO (Moški model)
Hladna svetloba Nevtralna svetloba Topla svetloba
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
VPLIV SVETLOBE NA ASOCIIRANO ČUSTVO (Ženski model)
Hladna svetloba Nevtralna svetloba Topla svetloba
20 žalost, ponos in ljubosumje. Glede na prevlade pri asociacijah čustvenih stanj nevtralne svetlobe lahko razberemo, da je nevtralna svetloba asociirala opazovalce na negativna čustvena stanja.
4.1.2 Drugi sklop ankete: Asociacija tople in hladne svetlobe ob podanem čustvenem stanju
Naslednji sklop vprašanj je preverjal predpostavljanja druge hipoteze, in sicer je druga hipoteza predpostavljala, da ima topla svetloba na opazovalca pozitivni učinek, medtem ko ima hladna svetloba na opazovalca negativni učinek. Opazovalcem so se v paru prikazovale fotografije, ena s toplo svetlobo, druga s hladno svetlobo. Naloga opazovalcev je bila, da med fotografijama v paru izberejo tisto, ki se jim zdi najustreznejša za opredeljeno čustveno stanje v navodilu. Cilj drugega sklopa vprašanje je bil ugotoviti, ali topla svetloba opazovalca asociira na pozitivno čustveno stanje, ter v nasprotnem primeru, ali hladna svetloba opazovalca asociira na negativno čustveno stanje. Sliki 12 in 13 prikazujeta rezultate izbire ustrezne fotografije pri reprezentativnem pozitivnem čustvenem stanju (veselje) ter pri reprezentativnem negativnem čustvenem stanju (žalost). Sliki 14 in 15 prikazujeta rezultate izbire ustrezne fotografije pri manj reprezentativnih čustvenih stanjih, pozitivnem olajšanju ter negativni jezi.
Vprašanje: Izberite fotografijo, ki vas najbolj asociira na VESELJE/ŽALOST/NAVDUŠENJE/JEZO.
Slika 12: Izbira ustrezne fotografije za čustveno stanje VESELJE 0
10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Moški model Ženski model
VESELJE
Topla Hladna
21
Slika 13: Izbira ustrezne fotografije za čustveno stanje ŽALOST
Predpostavljena hipoteza drugega sklopa vprašanj je s pomočjo pridobljenih rezultatov anketnega vprašalnika prav tako potrjena. Druga hipoteza namreč predpostavi, da topla svetloba na opazovalca vpliva v pozitivno, medtem ko hladna svetloba na opazovalca vpliva negativno. Na sliki 12 je prikazan graf, iz katerega je jasno razviden pozitiven učinek tople svetlobe. Opazovalci so namreč bili seznanjeni s čustvenim stanjem, v tem primeru veseljem. Veselje predstavlja reprezentativno pozitivno čustveno stanje, za katerega je velika večina opazovalcev izbrala, da mu bolj ustreza fotografija s toplo svetlobo. Za popolno ustreznost druge hipoteze je bil raziskan tudi predvideni negativni učinek hladne svetlobe, ki ga prikazuje graf na sliki 13. Identično zastavljeno vprašanje s priloženim ustreznim slikovnim gradivom je podalo rezultate, ker je jasno razvidna tudi potrditev preostalega dela druge hipoteze. Rezultati namreč kažejo, da so za reprezentativno negativno čustveno stanje (jezo) primernejše slike s hladno svetlobo.
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Moški model Ženski model
ŽALOST
Topla Hladna
22
Slika 14: Izbira ustrezne fotografije za čustveno stanje NAVDUŠENJE
Slika 15: Izbira ustrezne fotografije za čustveno stanje JEZA
Za dodatno raziskavo druge hipoteze je bila opravljena raziskava tudi pri manj reprezentativnem pozitivnem čustvenem stanju (navdušenje) in negativnem čustvenem stanju (jeza). Kot je bilo pričakovano in kot je razvidno iz zgornjih grafov, sta oba ponovno potrdila predvidevanja druge hipoteze, čeprav čustveni stanji nista reprezentativni. Pri pozitivnem čustvenem stanju (navdušenje) je iz grafa razvidno, da se je večina opazovalcev odločila za fotografijo s toplo svetlobo, vendar je bila ta prevlada manj očitna v primerjavi s čustvenim stanjem veselje, kar je bilo pričakovano.
Enaka situacija se je tudi zgodila pri negativnem čustvenem stanju (jeza), kjer je
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Moški model Ženski model
NAVDUŠENJE
Topla Hladna
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Moški model Ženski model
JEZA
Topla Hladna
23 pričakovano večina opazovalcev izbrala fotografijo s hladno svetlobo, vendar je bila prevlada manj očitna kot pri reprezentativnem čustvenem stanju žalost.
4.1.3 Tretji sklop ankete: Ustreznost tople, hladne in nevtralne svetlobe za splošno uporabo
V tretjem sklopu anketnega vprašalnika so se opazovalcem istočasno prikazale 3 fotografije, ena s toplo svetlobo, ena z nevtralno svetlobo ter ena s hladno svetlobo.
Naloga opazovalcev je bila med naborom fotografij izbrati tisto, ki se jim je zdela najprimernejša za splošno uporabo. Cilj tretjega sklopa anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, katera vrsta svetlobe se opazovalcem zdi najprimernejša za splošno uporabo. Slika 16 prikazuje graf z rezultati izbire ustrezne svetloba za splošno uporabo.
Vprašanje: Katera osvetlitev fotografije se vam zdi najprimernejša za vsakdanjo/splošno uporabo?
Slika 16: Izbira ustrezne osvetlitve za splošno uporabo
Ta sklop vprašanj se je nanašal na tretjo hipotezo, ki so jo rezultati ankete ovrgli. Tretja hipoteza je namreč predvidevala, da se bo opazovalcem zdela za splošno uporabo najprimernejša nevtralna svetloba. Skupni rezultati anketnega vprašalnika pa so pokazali, da se je opazovalcem zdela za splošno uporabo najprimernejša topla svetloba in s tem so ovrgli tretjo hipotezo. Če rezultate pogledamo podrobneje, opazimo, da je bilo predvidevanje tretje hipoteze pravilno pri rezultatih moškega modela. Pri rezultatih ženskega modela pa je bila hipoteza ponovno ovržena, saj je
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Topla Nevtralna Hladna
SPLOŠNA UPORABA
Moški model Ženski model
24 največ opazovalcev izbralo fotografijo s toplo svetlobo. Na podlagi skupnih rezultatov izbire najustreznejše vrste svetlobe za splošno uporabo je jasno razvidno, da sta si bila rezultata o topli in nevtralni svetlobi zelo blizu. Na podlagi te ugotovitve lahko sklepamo, da bi bila najprimernejša vrsta svetlobe za splošno uporabo rahlo topla svetloba. Tako bi dobili učinek toplega tona svetlobe, toda ta ne bi bil premočan, kar bi določenim opazovalcem še vedno izgledalo kot nevtralna svetloba. Tovrstni rezultati tretjega sklopa anketnega vprašalnika definitivno niso bili pričakovani. Razlog za takšen razplet rezultatov bi lahko bila ugotovitev, da topla svetloba asociira na pozitivne občutke, zato bi si opazovalci želeli v splošnem opazovati fotografije z uporabljeno tovrstno vrsto svetlobe
25 5 ZAKLJUČKI
V diplomskem delu nam je uspelo raziskati vpliv svetlobe na zaznavo opazovalca, spremembo v njegovem čustvenem stanju, občutkih in razpoloženju. S pomočjo postavljenih ciljev je uspelo dokazati, da različne vrste svetlobe na fotografijah različno vplivajo na opazovalca. Zastavljene hipoteze na začetku naloge so se izkazale kot dobro pripravljene, saj je bilo na podlagi njih mogoče izluščiti bistvene rezultate anketiranja.
Med izdelavo diplomskega dela so nastale fotografije zahtevale več truda in znanja kot je bilo pričakovano nam začetku izdelave diplomskega dela. Fotografirali smo dva modela. Tako je bilo potrebno prilagoditi svetlobni vir, da je osvetlitev ustrezala obema.
Posnet fotografije so bile še obdelane z ustrezno programsko opremo, kjer je bilo potrebno paziti na ujemanje barvne temperature pri vsakem izmed modelov. Ustrezno obdelane fotografije so bile slikovni material v anketnem vprašalniku.
Z analizo rezultatov anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da vrsta svetlobe vpliva na zaznavo opazovalca; v nekaterih primerih je ta vpliv izrazitejši, v nekaterih pa manj.
Potrjeno je bilo tudi predvidevanje, da topla svetloba na opazovalce vpliva pozitivno, medtem ko hladna svetloba na njih vpliva v negativnem smislu. Presenetil je rezultat o vrsti svetlobe za splošno uporabo. Predvidevanje je bilo, da se bo opazovalcem zdela najprimernejša nevtralna svetloba, a izkazalo se je, da se je opazovalcem za splošno uporabo zdela najprimernejša topla svetloba. Vseeno je pomembno omeniti, da sta si bila rezultata tople in nevtralne svetlobe za splošno uporabo izredno blizu.
26 6 VIRI LITERATURE
1. Svetloba je življenje!: Skupaj za zdravje, človeka in narave; Portal Duhovnost. V Obnovljeno [citirano 24. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://duhovnost.eu/svetloba-je-zivljenje/>.
2. I, P. Deloindom - Kateri generaciji pripadam. V Obnovljeno [citirano 24. 3. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://deloindom.delo.si/gradnja-in- obnova/vlaga-in-prezracevanje/kateri-generaciji-pripadam>.
3. ANDREJ LAVRIČ. Svetloba in barve: Diplomsko delo [dostopno na daljavo].
Ljubljana, 15 str. Dostopno na svetovnem spletu: <https://xn--intrukcije- 19b.net/wp-content/uploads/2012/01/Svetila.pdf>.
4. KUMAR, N. Comprehensive Physics XII. Laxmi Publications, 2004, 1874 str.
5. GARY HEITING. Blue light facts: How blue light affects your eyes. All About Vision, [citirano 5. 4. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.allaboutvision.com/cvs/blue-light.htm>.
6. Razklon svetlobe (slika). V: Nauk.si [dostopno na daljavo]. Obnovljeno [citirano
30. 1. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<http://www2.nauk.si/files/863/prizma1.jpg>.
7. SMITH, G. H. Camera Lenses: From Box Camera to Digital. SPIE Press, 2006, 319 str.
8. Delitev barv svetlobe na vidne in nevidne žarke in njihove energije (slika). V:
Svetila LED [dostopno na daljavo]. Obnovljeno [citirano 30. 5. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://svetilaled.wordpress.com/2013/04/12/svetloba/>.
9. IVA MOLEK in LEA GOLOB. BARVE, BARVNA METRIKA IN BARVNO UPRAVLJANJE. Kranj: Konzorcij šolskih centrov Slovenije, 2010.
10. FÖRDERGEMEINSCHAFT GUTES LICHT. Licht.wissen 21 Guide to Human Centric Lighting (HCL). 2018.
11. ALTHOUSE, S. Dialogues in Light and Temperature: Magistrsko delo [dostopno na daljavo]. Virginia, 1975 [citirano 19. 1. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://scholarscompass.vcu.edu/cgi/viewcontent.cgi?referer=https://www.goog le.si/&httpsredir=1&article=5397&context=etd>.
12. Barva svetlobe. V: LedStar [dostopno na daljavo]. Obnovljeno 2. 2. 2017 [citirano
24. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.ledstar.si/si/novica/10/barva-svetlobe/>.
13. Planckov lok v CIE x, y barvnem trikotniku (slika). V: docplayer.si [dostopno na daljavo]. Obnovljeno [citirano 24. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/ba/PlanckianLocus.p ng/800px-PlanckianLocus.png>.
27 14. MARJAN BILBAN. Fizikalne osnove barvnega vida. Zavod SRS za varstvo pri
delu, 2015, 43–48 str.
15. KRISTIJAN SKOK in LIDIJA KOCBEK. Proteus. Oko – vrata v dušo in svet, 2018, 272–280 str.
16. MANCA TEKAVČIČ POMPE. Kako vidimo? eSiNAPSA, 2015 [citirano 12. 3.
2021], let. 2015, št. 9. Dostopno na svetovnem spletu:
<http://www.sinapsa.org/eSinapsa/stevilke/2015-
9/151/Kako%20vidimohttp://www.sinapsa.org/eSinapsa/stevilke/2015- 9/151/Kako%20vidimo>.
17. Svetloba. V: i-učbeniki [dostopno na daljavo]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://eucbeniki.sio.si/nar7/1217/index.html>.
18. KORHONEN, T. in HEINIGER, M. Timing system of the Swiss Light Source [dostopno na daljavo]. 2001 [citirano 19. 1. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<arXiv:physics/0111173>.
19. KIRTLEY, J. L. Electric Power Principles: Sources, Conversion, Distribution and Use. 1 edition. Wiley, 2011, 409 str.
20. BOYCE, P. R., CHEAL, C., in FOTIS, S. Light source spectrum, brightness perception and visual performance in pedestrian environments: A review [dostopno na daljavo]. White Rose research papers, [citirano 19. 1. 2020], let. 37, št. 4, str. 271–94. Dostopno na svetovnem spletu:
<http://eprints.whiterose.ac.uk/76673>.
21. ŠTEFAN, M. Barvni geslovnik. V: Revija Grafičar [dostopno na daljavo]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.graficar.si/index.php/geslovniki/18-barvni- geslovnik>.
22. TRACY A. BEDROSIAN in R. J. NELSON. Influence of the modern light environment on mood. Molecular Psychiatry, 2013, let. 18, str. 751–7.
23. FÖRDERGEMEINSCHAFT GUTES LICHT. Licht.wissen 19 Impact of Light on Human Beings. 2014.
24. LUMENIA INTERIOR. Manager’s guide to Human Centric Lighting. Vače, 2018, 6 str.
25. GREGA BIZJAK. Vpliv svetlobe na ljudi. [citirano 13. 3. 2021]. Dostopno na
svetovnem spletu: <http://lrf.fe.uni-
lj.si/otv_do_razsvetljava/dor%20vpliv%20svetlobe%20na%20ljudi.pdf>.
26. Trojno delovanje svetlobe (slika). V: docplayer.si [dostopno na daljavo].
Obnovljeno [citirano 28. 3. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://docplayer.si/docs-images/112/202427247/images/37-0.jpg>.
27. FÖRDERGEMEINSCHAFT GUTES LICHT. Licht.wissen 02 Good Lighting for a Better Learning Environment. 2012.
28 28. KARIN CORINA HENRICA JOHANNA SMOLDERS. Daytime light exposure:
effects and preferences. Eindhoven: Eindhoven University of Technology, 2013, 25–46 str.
29. ROBERT A. BRANDON, MARK S. REA, in SUSAN G. DANIELS. Effects of indoor lighting (illuminance and spectral distribution) on the performance of cognitive tasks and interpersonal behaviors: The potential mediating role of positive affect.
Motivation and Emotion, 1992, let. 16, str. 1–33.
30. AYTAÇ, O. Photography as the writing of light: Magistrsko delo [dostopno na daljavo]. Bilkent, 2000 [citirano 19. 1. 2020]. Dostopno na svetovnem spletu:
<http://repository.bilkent.edu.tr/bitstream/handle/11693/18222/B052781.pdf?seq uence=1&isAllowed=y>.
31. AHRENS, T. J. Limited aperture light source streak photography. Seismological Laboratory, 1998, let. 53, št. 1, str. 108–9.
32. IGOR KNEZ. EFFECTS OF COLOUR OF LIGHT ON NONVISUAL PSYCHOLOGICAL PROCESSES. 2001, let. št. 21, str. 201–8.
33. MARJAN BILBAN. Lastnosti barv. D Zavod za varstvo pri delu, 2015, 27–34 str.
34. SHAOJIE, Z. Computational low-light flash photography: Doktorska disertacija [dostopno na daljavo]. Singapore, 2011 [citirano 19. 1. 2020]. Dostopno na
svetovnem spletu:
<http://scholarbank.nus.edu.sg/bitstream/10635/37564/1/thesis_low.pdf>.
35. LARA DOLINŠEK. Shema postavitve scene pri fotografiranju (slika). V Obnovljeno 19. 4. 2021. Dostopno na svetovnem spletu: <file:///H:/Galja%20-
%20NTF/Dodatno%20leto/Diplomsko%20delo/Gradivo/RAZ_Dolinsek_Lara_i20 16.pdf>.
36. SHAW, C. Developing Composition In Photography [dostopno na daljavo].
Manuscripts, [citirano 19. 1. 2020], let. 15, št. 1, str. 18. Dostopno na svetovnem spletu: <https://digitalcommons.butler.edu/manuscripts/vol15/iss1/18>.
29 7 PRILOGE
7.1 FOTOGRAFIJE, UPORABLJENE ZA SLIKOVNI MATERIAL V PRVEM SKLOPU VPRAŠANJ: VPLIV SVETLOBE PRI ENAKI MIMIKI
Slika 17: Moški model brez izraza s hladno svetlobo
Slika 18: Moški model brez izraza z nevtralno svetlobo
30
Slika 19: Moški model brez izraza s toplo svetlobo
Slika 20: Ženski model brez izraza s hladno svetlobo
Slika 21: Ženski model brez izraza z nevtralno svetlobo
31
Slika 22: Ženski model brez izraza s toplo svetlobo
7.2 FOTOGRAFIJE, UPORABLJENE ZA SLIKOVNI MATERIAL V DRUGEM SKLOPU VPRAŠANJ: ASOCIACIJA TOPLE IN HLADNE SVETLOBE OB PODANEM ČUSTVENEM STANJU
Slika 23: Par fotografij za čustvo veselje
Slika 24: Par fotografij za čustvo veselje 2
32
Slika 25: Par fotografij za čustvo žalost
Slika 26: Par fotografij za čustvo žalost 2
Slika 27: Par fotografij za čustvo navdušenje
33
Slika 28: Par fotografij za čustvo navdušenje 2
Slika 29: Par fotografij za čustvo jeza
Slika 30: Par fotografij za čustvo jeza 2
34 7.3 FOTOGRAFIJE, UPORABLJENE ZA SLIKOVNI MATERIAL V TRETJEM SKLOPU VPRAŠANJ: USTREZNOST TOPLE, HLADNE IN NEVTRALNE SVETLOBA ZA SPLOŠNO UPORABO
Slika 31: Izbira fotografije za splošno uporabo
Slika 32: Izbira fotografije za splošno uporabo 2
7.4 ANKETNI VPRAŠALNIK
Slika 33: Uvod v anketo
35
Slika 34: Uvodni vprašanji
Slika 35: Prvo vprašanje
36
Slika 36: Drugo vprašanje
Slika 37: Tretje vprašanje
37
Slika 38: Četrto vprašanje
Slika 39: Peto vprašanje
38
Slika 40: Šesto vprašanje
Slika 41: Sedmo vprašanje
39
Slika 42: Osmo vprašanje
Slika 43: Deveto vprašanje
Slika 44: Deseto vprašanje
40
Slika 45: Enajsto vprašanje
Slika 46: Dvanajsto vprašanje
Slika 47: Trinajsto vprašanje
41
Slika 48: Štirinajsto vprašanje
Slika 49: Petnajsto vprašanje
Slika 50: Šestnajsto vprašanje
42
Slika 51: Zaključek ankete
