UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
NEJA ŽGAVEC
LJUBLJANA 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE
KOLEKCIJA NAKITA PULMONIS IZ KLEKLJANE ČIPKE
DIPLOMSKO DELO
NEJA ŽGAVEC
LJUBLJANA, september 2021
UNIVERSITY OF LJUBLJANA
FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAPHIC ARTS AND DESIGN
JEWELRY COLLECTION PULMONIS MADE OUT OF BOBBIN LACE
DIPLOMA THESIS
NEJA ŽGAVEC
LJUBLJANA, September 2021
PODATKI O DIPLOMSKEM DELU Število listov: 47
Število strani: 38 Število slik: 31
Število literaturnih virov: 31
Študijski program: univerzitetni študijski program (1. stopnja) Oblikovanje tekstilij in oblačil
Komisija za zagovor diplomskega dela:
Predsednik: prof. Karin Košak
Mentor: doc. mag. Katja Burger Kovič Član: prof. Marija Jenko
Ljubljana,____________
ZAHVALA
Zahvaljujem se svoji družini, prijateljem in fantu za vso podporo pri pisanju diplomske naloge. Hvala tudi mentorici mag. Katji Burger Kovič za vso strokovno pomoč in podporo.
i
IZVLEČEK
Diplomsko delo z naslovom Kolekcija nakita Pulmonis iz klekljane čipke, na temo Covida-19 in kako ta vpliva na naša pljuča, ko se z njim okužimo. Cilj je izdelati pet različnih kosov nakita iz klekljane čipke, ki so sestavljali kolekcijo. Ta želi prikazati tradicionalno klekljano čipko s pridihom sodobnosti. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in eksperimentalni del. V teoretičnem delu sta predstavljeni kratka zgodovina nakita in zgodovina čipke. Prav tako je posebej opisana zgodovina idrijske čipke. Nato so predstavljeni sodobni primeri čipke v interjerju in nakitu dveh avtoric; Laure Mardsen in Mance Ahlin. Na koncu so opisani materiali, ki jih potrebujemo za izdelavo, in različne tehnike klekljanja. V eksperimentalnem delu sta predstavljeni kolekcija nakita in njen razvoj. Začne se z inspiracijo, kjer sta krajša raziskava pljuč in bolezni ter opis njenega vpliva na pljuča. Iz tega so nastale prve skice, ki so se kasneje razvile v vzorec za klekljano čipko. Opisane se barve in materiali, ki so bili pri izdelavi uporabljeni. Prikazani so tudi prvi klekljani poskusi, ki so bili potrebni za načrtovanje izbora materialov in tehnik klekljanja. Na koncu je opisana kolekcija ter prikazana tudi skozi vizualno gradivo.
Ključne besede: klekljana čipka, nakit, pljuča, klekljanje.
ii
ABSTRACT
This paper, titled Pulmonis Collection of Jewellery from Bobbin Lace, is based on COVID-19 and its effect on our lungs upon infection. Our goal was to make five different pieces of jewellery from bobbin lace as part of a collection, the aim of which is to present traditional bobbin lace with a hint of modernity. This paper comprises a theoretical and an empirical part.
The theoretical part briefly outlines the historical development of jewellery and bobbin lace.
In addition, it describes the historical development of the Idrija lace. The paper goes on to present modern examples of bobbin lace in the field of interior design and jewellery of two artists, Laura Mardsen and Manca Ahlin. In the end, materials used to make bobbin lace are presented, along with different lacemaking methods. The empirical part presents the jewellery collection and its development. The process starts with an inspiration; the paper studies lungs, related diseases and their effect on lungs. This serves as basis for the first sketches, which later develop into a pattern for bobbin lace. Colours and materials used in the process are described. The paper presents the first lacemaking attempts, which were necessary to select appropriate materials and lacemaking methods. In the end, the collection is described and presented with the help of visual materials.
Keywords: bobbin lace, jewellery, lungs, lacemaking.
iii
VSEBINSKO KAZALO
1. UVOD ... 1
2. TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 KRATKA ZGODOVINA NAKITA ... 2
2.1.1 OBDOBJA OD PRAZGODOVINE DO STAREGA RIMA ... 2
2.1.2 SREDNJI VEK ... 4
2.1.3 NOVI VEK ... 4
2.1.4 20. STOLETJE... 5
2.1.4 OBDOBJE PO 2. SVETOVNI VOJNI ... 6
2.1.5 21. STOLETJE... 7
2.2 ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA ČIPKE ... 7
2.2.1 17. stoletje ... 7
2.2.2 18. stoletje ... 8
2.2.3 19. stoletje ... 8
2.2.4 20. stoletje ... 9
2.3 IDRIJSKA ČIPKA ... 9
2.4 SODOBNI PRIMERI UPORABE ČIPKE V NAKITU IN INTERIERJU ... 9
2.4.1 LAURA MARSDEN – ČIPKA KOT NAKIT ... 10
2.4.2 MANCA AHLIN – PREDIMENZIONIRANA ČIPKA... 11
2.5 TEHNIKE KLEKLJANJA IN MATERIALI ... 13
3. EKSPERIMENTALNI DEL ... 16
3.1 IDEJNA ZASNOVA KOLEKCIJE ... 16
3.1.1 MATERIALI IN BARVE ... 17
3.1.2 ZAČETNE SKICE ... 18
3.1.3 ZAČETNI MODELI ... 20
3.2 KOLEKCIJA NAKITA ... 21
3.2.1 BROŠKA PULMONIS ... 21
3.2.2 OBESEK PULMONIS ... 23
3.2.3 UHANI ... 26
4. REZULTATI IN RAZPRAVA ... 34
5. ZAKLJUČEK ... 35
6. LITERATURNI VIRI ... 36
iv
SEZNAM SLIK
Slika 1: Egipčanski nakit (22) ... 3
Slika 2: Nakit iz obdobja Art Nouveau (23) ... 5
Slika 3: Nakit Laure Mardsen (6) ... 10
Slika 4: Žiri lace timeline (8) ... 11
Slika 5: Lace & Light (9) ... 12
Slika 6: inLACEd jewelry (10) ... 12
Slika 7: Pripomočki (14) ... 15
Slika 8: Pripomočki za klekljanje (14) ... 15
Slika 9: Slika pljuč (15) ... 17
Slika 10: Skica uhanov ... 18
Slika 11: Skica broške ... 19
Slika 12: Skica uhana ... 19
Slika 13: Prvi poskus ... 20
Slika 14: Drugi poskus ... 20
Slika 15: Broška ... 21
Slika 16: Broška na osebi ... 22
Slika 17: Broška na osebi ... 22
Slika 18: Ogrlica ... 23
Slika 19: Ogrlica na roki ... 24
Slika 20: Obesek na osebi ... 25
Slika 21: Uhani ... 26
Slika 22: Uhani ... 26
Slika 23: Uhan dextra sinistra ... 27
Slika 24: Uhan dextra sinistra ... 28
Slika 25: Uhan dextra sinistra na osebi ... 28
Slika 26: Uhan dextra sinistra na osebi ... 29
Slika 27: Uhani dextra ... 30
Slika 28: Uhan dextra na osebi ... 31
Slika 29: Uhan sinistra ... 32
Slika 30: Uhan sinistra ... 33
Slika 31: Uhan sinistra na osebi ... 33
1
1. UVOD
Diplomsko delo, katerega cilj je izdelati kolekcijo klekljanega nakita, je razdeljen na teoretični in eksperimentalni del.
V teoretičnem delu je povzeta kratka zgodovina nakita; od obdobja prazgodovine do 21.
stoletja. V naslednjem poglavju je opisana zgodovina čipke. Zgodovina idrijske čipke je predstavljena v samostojnem poglavju, ki mu sledi pregled sodobnih primerov čipke v nakitu in interjerju. Teoretični del se zaključi s predstavitvijo tehnik in materialov, ki jih
potrebujemo pri klekljanju.
V eksperimentalnem delu diplomskega dela je predstaviljena kolekcija nakita iz čipke Pulmonis. Beseda izhaja iz latinskega izraza za pljuča, ki so bila glavni navdih za izdelavo nakita. Eksperimentalni del se začne z izhodiščem. Opisani so materiali in barve, ki so bili uporabljeni v kolekciji. Nadaljuje se s predstavitvijo začetne skice in začetnih modelov čipke ter zaključi s predstavitvijo celotne kolekcije. Kosi nakita so opisani posamezno.
2
2. TEORETIČNI DEL
2.1 KRATKA ZGODOVINA NAKITA
Izdelovanje nakita in njegova uporaba segata daleč v zgodovino. Človek naj bi se okraševal, še preden se je sploh začel oblačiti. Nakit ni bil namenjen zgolj okraševanju, veliko ljudi ga je uporabljalo kot plačilno sredstvo. Ljudje so verjeli, da določen nakit odganja zle sile, bil je statusni simbol, uporabljali so ga tudi za zapeljevanje (1).
Na začetku so ljudje za okraševanje uporabljali stvari, ki so jih dobili v naravi, kasneje so ga začeli izdelovati iz kovine in drugih materialov. Ohranilo se je kar nekaj primerkov nakita iz različnih obdobij, po katerih lahko sklepamo, kakšen je bil njegov pomen in kako so se včasih okraševali (1).
2.1.1 OBDOBJA OD PRAZGODOVINE DO STAREGA RIMA
Že neandertalci so mrtve ljudi pokopali tako, da so po njih potresali rože in barvilo. Za nakit so uporabljali živalske zobe, polžje hišice, lupine školjk, ribje kosti, različne kamne in ostanke živali, ki so jih lovili za hrano. Pomemben naravni material, ki so ga uporabljali, je bil jantar.
Z naseljevanjem prebivalstva se je razvijala tudi njihova kultura in s tem tudi nakit (1).
Med 4.000 in 3.000 let pr. n. št. se je pojavilo razslojevanje prebivalstva, kar se je kazalo tudi pri nošenju nakita. Pripadniki bogatejšega sloja, v katerega so spadali svečeniki, vojaki in kralji, so nosili razkošnejša oblačila, krasil jih je tudi dragocenejši nakit. Zaposlene so imeli svoje lastne izdelovalce nakita. Pomemben zlat nakit sumerskih civilizacij tistega časa je bil zakopan v kraljevskih grobovih (1).
V Starem Egiptu je bilo okraševanje pomemben del življenja. Z nakitom so se okraševali iz estetskih in verskih vzrokov. Verjeli so namreč, da določeni nakit odganja zle duhove in uroke.
Ljudi so pokopavali skupaj z nakitom, kar je pripomoglo k njegovi ohranitvi (1).
3
Slika 1: Egipčanski nakit (22)
Značilno za egipčanski nakit je bilo ponavljanje motivov in barv. Te so imele vsaka svoj pomen.
Temnomodra barva je, na primer, predstavljala nebo, zelena rast in vstajenje ter rdeča energijo in življenje (1).
Egipčani so poleg vratnega nakita nosili tudi veliko zapestnic in prstanov. Na njih so bile podobe bogov, živali in rastlinski motivi. Zapestnice so bile najprej preproste oblike, kasneje so izumili zaponko. Nosili so tudi veliko naglavnega okrasja, diademov in kron. Ženske so si brile lase in nosile lasulje (1).
Na Kreti se je v 3. tisočletju pr. n. š. razvila napredna in bogata minojska civilizacija. Ljudje so uporabljali zlatarsko tehniko filigran in granulacijo, ki so jo poznali že v Mezopotamiji.
Poudarek je bil na izdelavi zlatega nakita. Večinoma so izdelovali zlat nakit v obliki listov rastlin, brstičev in storžev (1).
V antični Grčiji so se predvsem ženske okraševale z nakitom, ki je bil kopija rastlin. Ob svečanostih so si na glavo poveznile vence, ki so bili videti kot kopije lovorjevih listov, bršljana in hrasta. Ogrlice so imele viseče okraske iz zlatih kroglic, orehov in cvetov (2).
Uporaba nakita je bila v starem Rimu dolgo časa omejena, saj so zlato in druge kovine raje namenili za stroške vojske. Na začetku 2. stoletja pr. n. š. se je nošnja nakita nekoliko povečala, saj se je rimski imperij vedno bolj širil. Rim je tako postal središče zlatarske
4 proizvodnje. Na izdelovanje rimskega nakita so vplivale številne tradicije drugih slogov, na primer etruščanska in helenistična. Pozneje so razvili svoj slog, ki je bil preprostejši s poudarkom na vložkih iz okrasnega kamna (2).
2.1.2 SREDNJI VEK
Germanske kulture so v 5. stoletju povzročile propad rimskega imperija. Njihovi izdelovalci nakita pa so poznali rimske tehnike izdelovanja, kar je pomenilo da je bil nakit izjemne kakovosti. Nakit postane podvržen bizantinskim vplivom. Sprejetje krščanske vere prinese mnogo novih motivov v oblikovanju. Zelo priljubljen motiv je postal križ. Kljub temu pa se še vedno ohranjajo rimske tehnike izdelovanja nakita (23).
V romaniki je nakit večinoma posvečen cerkvi. V tem času je veliko menihov, ki so živeli v samostanih, izdelovalo nakit. Ta je bil izdelan iz zlata in dragih kamnov, katere so ljudje cenili, saj so menili da ima vsak kamen svojo moč. Osebni nakit je lahko bil funkcionalen ali pa le dekorativen. Pod funkcionalen nakit so spadali pasovi in broške, ki so jih uporabljali kot zaponke za oblačila. Zapah pri pasovih je bil iz plemenitih kovin, na usnjeni del pa so pritrjevali zaponke, ki so jih krasili dragi kamni. Nosili so veliko dekorativnega nakita, kot na primer obeske, uhane, verižice in zapestnice (28).
Po romaniki, se pojavi nov slog, gotika. Nošenje nakita postane način, s katerim so ljudje pokazali svoj družbeni položaj. Začeli so uvajati tudi posebne zakone, ki so prepovedovali navadnim ljudem, da nosijo določen nakit, ki vsebuje dragulje in ostale drage kamne. Velik vpliv na obliko nakita ima tudi arhitekturni slog tega obdobja. Vzorci dobijo jasnejše oblike in manjši detajli niso več tako poudarjeni. Kamni so bili postavljeni na ravne površine. Nakit tako dobi bolj elegantnejši videz, kot ga je imel prej (29).
2.1.3 NOVI VEK
V renesansi umetniki začnejo črpati navdih iz starogrškega in rimskega sveta. Inspiracijo so črpali predvsem iz starodavnih skulptur. Prav tako so iz srednjega veka še vedno ostale priljubljene svetopisemske teme in so jih še naprej uporabljali za upodobitve nakita (24).
Najpomembnejši nakit iz renesanse je bil obesek, ki je nadomestil srednjeveško broško. Obesek so ljudje nosili na dolgih zlatih ogrlicah pritrjenih na obleko ali pa na verižici, ki so jo nosili na pasu. Za izdelavo uporabljajo drage kamne. Eni izmed najbolj priljubljenih so bili safir, rubin in smaragd. Lizbona in Barcelona postaneta za Špance in Portugalce eni izmed glavnih trgovskih središč z barvnimi kamni. Začne pa se tudi proizvodnja imitacije draguljev (24).
5 V baroku začnejo izdelovalci nakita inspiracijo črpati iz narave. Zelo priljubljen je bil nakit v obliki cvetov in najrazličnejših eksotičnih rož. Leta 1650 postane gravura glavna metoda s katero so upodabljali cvetje (25).
V drugi polovici 17. stoletja se priljubljenost dragih kamnov še poveča. Te so namestili na trak, ki so ga zavezali v pentljo. Ta naj bi služil kot zaščita za dragocene kamne, kasneje pa postane priljubljeni trend. Zelo priljubljen postane biser, ki ga prevažajo iz Perzijskega zaliva (25).
V začetku 19. stoletja, je bil nakit ročno izdelan v celoti. Kasneje pa se pojavijo postopki, s katerimi se je proizvodnja nakita povečala in pospešila. S strojno proizvodnjo pa so začeli proizvajati pozlačeno bižuterijo. V tem času pa je bil zelo priljubljen nakit, s sentimentalno vrednostjo, kot so različni medaljoni. Priljubljene pa postanejo tudi kameje. Te so bile velike in izklesane v visokem reliefu v različnih dragih kamnih. Na njih so bili mitološke slike, okrašene pa so bile z dragulji (30).
2.1.4 20. STOLETJE
20. stoletje se je začelo z vzponom stila Art Nouveau. Ta je povzročil velik premik v oblikovanju nakita. Oblikovalci, ki so delovali v tem obdobju, so svoj navdih črpali iz erotičnih, rastlinskih in živalskih motivov ter motiva smrti. To je pomenilo velike spremembe glede na motive, ki so jih uporabljali oblikovalci v predhodnih obdobjih (4).
Slika 2: Nakit iz obdobja Art Nouveau (23)
Pomemben oblikovalec tega časa je bil René Lalique, ki je namesto klasičnih dragocenih draguljev za izdelavo nakita uporabil steklo in druge podobne materiale (4).
Med letoma 1920 in 1940 se je razvil Art Deco; ta je, podobno kot Art Nouveau, uvedel nove, inovativne ideje. Industrijska revolucija, ki je potekala v tem času, je vplivala tudi na videz nakita, ki je bil strogih, geometrijskih oblik. Na drugi strani so nastajale eksotične kreacije, ki jih je navdihnil Bližnji in Daljni vzhod (4).
6 Coco Chanel
Coco Chanel je zagovarjala dejstvo, da je nakit le kos, ki zgolj dopolnjuje oblačila. Nanj ni gledala kot na nekaj, s čimer bi človek želel pokazati svoj socialni status in bogastvo. Leta 1920 je predstavila svojo prvo kolekcijo nakita. Navdih za oblikovanje nakita je črpala iz gumbov, verig, bizantinskih križev in vojaških noš. Čez štiri leta je odprla tudi delavnico za nakit. Za to je skrbel Étienne de Beaumont. Oblikoval je ogrlico z dolgimi verigami, barvnimi kamni in križem. Njena ogrlica iz ponarejenih biserov pa je doživela takojšnji uspeh. Leta 1926 je ustvarila nov trend nošenja dveh različnih uhanov. V enem ušesu je nosila belega, v drugem pa črn ponarejen biser. Leta 1926 pa je izdala ogrlico, ki je imela perle rdeče zelene in rumene barve, v kombinaciji z debelimi lesenimi verigami (19).
Leta 1932 so Chanel ponudili priložnost da prvič izdela nakit iz pravih diamantov, saj je do tedaj izdelovala le nakit iz ponarejenih draguljev. Tako je oblikovala kolekcijo Bijoux de Diamants. Inspiracijo pa je črpala iz različnih vrst vozlov, zvezd in perja (19).
Elsa Schiaparelli
Elsa Schiaparelli je bila italijanska modna oblikovalka. Poleg Coco Chanel, je tudi ona veljala za eno najuspešnejših modnih osebnosti v obdobju med obema vojnama.
Izdelovala je tudi nakit. Ta je bil ponavadi bolj abstrakten in cvetličen. Eden izmed njenih znanih kosov je bila ogrlica Rhodoid iz leta 1938. Ta je bila narejena iz prosojnega traka na katerega so bili pritrjeni barvni kovinski hrošči. Tako se ustvari iluzija in izgleda kot da bi se hrošči plazili po koži (26).
2.1.4 OBDOBJE PO 2. SVETOVNI VOJNI
V tem obdobju so postale zelo priljubljene ogrlice z rdečimi češnjami, kasneje pa so začeli upodabljati tudi drugo sadje in zelenjavo. Imeli so nenapisano pravilo, o nošenju le dveh vrst nakita na enkrat. Uhane so tako kombinirali z broškami. Priljubljene pa so tudi bile ogrlice v velikimi perlami. Te so bile krajše kot ogrlice v prejšnjih desetletjih. Prstani v tem času so izgledali razkošno. Imeli so velik poldrag ali kristalni kamen, ki pa je delal iluzijo bogastva (31).
Na začetku sedemdesetih let dvajsetega stoletja so ženske začele zahtevati svoje pravice in emancipacijo v družbi. Tradicionalne ženske obleke iz sveta mode so izginile, zamenjale so jih hlače (18).
7 Glavni modni dodatek so postali uhani, saj so bile med ženskami takrat priljubljene krajše pričeske. Ti so bili najrazličnejših oblik, od obročev, ki jih je takrat nosila Gloria Graham, do uhanov, ki so spominjali na gumbe na bluzah. Priljubljeni so bili tudi waspie pasovi (18).
2.1.5 21. STOLETJE
Nakit se zaradi novih tehnologij hitreje razvija. Uporablja se veliko novih tehnik kot so 3D tisk in laserski rez. Pojavile so se tudi nove barvne tehnike in materiali kot na primer plastika in glina iz plemenite kovine. Iznašli so tudi hitrejši način pobiranja biserov in razvoj umetnih dragih kamnov, ki so bolj kakovostni. Vse skupaj pa je pripomoglo k temu, da je nakit ljudem cenovno vedno bolj dostopen (27).
2.2 ZGODOVINSKI PREGLED RAZVOJA ČIPKE
Čipka se je prvič pojavila v Italiji in Flandriji na začetku 16. stoletja. Na njen razvoj je vplivala predvsem moda, saj se je ta pojavljala v modnih dodatkih in kot sestavni del oblačil. Njen vzpon in razvoj lahko opazimo v 17. in 18. stoletju, takrat so se namreč poleg ročnih čipk razvile tudi strojne (3).
Leta 1788 so v poročilu goriškega gospostva prvič omenili tudi idrijsko čipko. V njem so zapisali, da so slednjo zasegli (3).
2.2.1 17. stoletje
V 17. stoletju so se zaradi prizadevanja po ustvarjanju bolj raznolike čipke zgodile tri večje prelomnice (3).
V Flandriji so se prvič pojavile slogovno in tehnološko različne čipke. Na to so imele velik vpliv ugodne gospodarske razmere, ki so podprle izpopolnjevanje in nadgradnjo izdelave čipk.
Te so dobile ime po krajih, kjer so nastale, na primer bruseljska čipka, čipka mechlin in podobno (3).
Čipko so večinoma uvažali iz Flandrije, dokler se ni zgodila pomembna prelomnica, ko se je začela razvijati nova vrsta čipke, imenovana beneška ali venetian gros point. Ta je hitro postala glavni trend tistega časa. Uveljavila se je med evropskim plemstvom, pri moških, ženskih, otroških oblačilih in celo v dodatkih za dom (3).
V istem času so v Franciji kupovali in uvažali velike količine čipke iz Benetk. Želeli so jih ustvarjati sami, zato so začeli ustanavljati kraljeve manufakture. Tako je nastala francoska
8 čipka, ki je postala zelo zaželena in draga. Po Franciji so se zgledovala tudi druga velika evropska središča, Francozi pa so tako postali eni izmed vodilnih na trgu čipke (3).
Zaradi političnih razmer na prehodu med 17. in 18. stoletjem je prišlo do upada proizvodnje francoske čipke. Ponovno se je začela uveljavljati flandrijska čipka. Flandrijske čipkarice so ustvarile novo tehniko sklepanja čipk po delih. Tako so lahko elemente šivane čipke vnašale v klekljano čipko. To vrsto čipke so pozneje začeli izdelovati skoraj povsod, vse do začetka 20.
stoletja. V Franciji so menili, da je taka čipka manjvredna (3).
2.2.2 18. stoletje
V 18. stoletju sta bili najbolj priljubljeni dve vrsti čipk, in sicer bruseljska čipka in čipka valenciennes. Obe vrsti čipk sta dobili imeni po mestih. Bruseljska čipka so okraševali predvsem sodišča, izdelovale pa so jo samske ženske, ki so svoje življenje posvetile le delu.
Narejena je iz bombažnih niti, ki so jih oblikovale v obliki cvetov, predvsem vrtnic. Čipka valenciennes se je od drugih čipk razlikovala po tem, da vzorci, ki jih je vsebovala, niso imeli dvignjenega zunanjega roba. Kot pri bruseljski čipki je bilo tudi pri tej glavni motiv cvetje (16, 17).
V Evropi sta začeli naraščati prodaja in izdelava preprostih čipk, medtem ko je v starih francoskih mestih začela upadati proizvodnja težje šivanih čipk. Te so cenili le še v plemstvu in aristokraciji, saj so še vedno veljale za prestižne in namenjene ljudem s prefinjenim okusom (3).
Velika prelomnica v zgodovini čipke se je zgodila s francosko revolucijo. Plemstvo je začelo izginjati, kar je vplivalo tudi na čipko. Ta je izgubila pomembno vlogo, ki jo je imela v svetu mode in oblačilne kulture (3).
2.2.3 19. stoletje
Na začetku 19. stoletja se je ustvaril nov družbeni sistem. Pri tem je postala pomembna narodna zavest. Razvijati so se začele različne narodne noše, ki so postale pomemben del kulture za določeno pokrajino. Med njimi je bilo veliko takšnih, ki so vsebovale čipko, kar je pomenilo nov vstop v modni svet (3).
19. stoletje je bilo pomembno tudi za razvoj strojne čipke. Ta je počasi začela prevzemati mesto ročne čipke v svetu oblačilne kulture. Ročna čipka je tako postala področje obrtne umetnosti.
Uveljavile so se svetovne industrijske razstave, kjer so se predstavili trgovci s čipkami in čipkarska središča (3).
9 2.2.4 20. stoletje
V 20. stoletju je prišlo do velikih sprememb na področju proizvodnje ročne čipke. Ta je zaradi proizvajanja strojne čipke začela propadati. Na propad ročne čipke so vplivale tudi ženske, ki se s klekljanjem niso želele več ukvarjati, saj se s tem niso mogle preživljati. Čipka je tako postala le posebnost določenega prostora, čipkarice pa klekljajo samo še zaradi užitka, za turizem in ker želijo ohranjati tradicijo (3).
2.3 IDRIJSKA ČIPKA
Idrijska čipka sodi med klekljane čipke. To že stoletja izdelujejo v slovenskem mestu Idrija, ki je navdihnilo tudi njeno ime. V Idriji se je leta 1876 odprla prva čipkarska šola v Sloveniji.
Idrijska čipka je tako postala pomemben del slovenske dediščine.
Velik vpliv na razvoj idrijske čipke je imela prva svetovna vojna, saj je Nemčija takrat prepovedala uvoz čipk, ker naj bi te spadale pod t. i. pogrešljive stvari. Leta 1920, ko so Italijani z Rapalsko pogodbo tudi formalno priključili Primorsko Italiji, je tudi Idrija povsem izgubila stik z osrednjeslovenskimi kraji. To je pomenilo, da se je čipkarstvo moralo preusmeriti na nova tržišča. Čipko so morali z novimi tehnikami oblikovno preurediti in jo prilagoditi potrebam novega trga. Tako se je najprej izoblikovala prehodna čipka, ki je vsebovala lastnosti idrijskih vzorcev v širokem risu in italijanskih čipk. Ohranila je simetrično zasnovo, tračni vzorec pa se je zožil, zato so ga poimenovali ozki ris (3).
Leta 1980 so se začeli v Idriji zopet pojavljati tradicionalni vzorci čipke. Ustvarila se je potreba po znanju najzahtevnejših tehnik klekljanja. Veliko je bilo tudi novih tekstilnih oblikovalcev, ki so želeli ustvariti in se spoprijeti s sodobno čipko (3).
Ozki ris je sčasoma dobil poimenovanje idrijski ris, saj so ga tako ločili od italijanske čipke.
Poleg tega gre tudi za drugačno tehniko, saj se idrijski ris kleklja s petimi ali šestimi pari klekljev, uporablja se drugačen način kvačkanja, značilna je uporaba notranjih postavkov in dvojnega sukanja ob zunanjem robu (3).
2.4 SODOBNI PRIMERI UPORABE ČIPKE V NAKITU IN INTERIERJU
Predstavnici, ki navdušujeta s svojim umetniškim delom, sta Laura Marsden in Manca Ahlin.
Obema je skupno, da vsaka na svoj način v svoja dela vključujeta čipko. Izdelujeta različne izdelke, od nakita do notranje opreme.
10 2.4.1 LAURA MARSDEN – ČIPKA KOT NAKIT
Laura Marsden je diplomirala in magistrirala iz oblikovanja tekstilij na akademiji za umetnost v Chealseau. Njeno delo je bilo razstavljeno na številnih pomembnih razstavah, kot so Origin, The Contemporary Craft in Made Brighton (6).
Laura Marsden izdeluje nakit, ki ga navdihujejo posebni ovratniki, čipke in manšeta. Za izdelavo uporablja odpadne plastične vreče, ki jih s posebnimi ročnimi tehnikami preoblikuje v sodobno umetnost (7).
Slika 3: Nakit Laure Mardsen (6)
11 2.4.2 MANCA AHLIN – PREDIMENZIONIRANA ČIPKA
Manca Ahlin je Slovenka, ki je svoje otroštvo preživela na slovenskem podeželju. Že od malega je zelo rada ustvarjala, zanimala se je zlasti za ročna dela. Teh so jo naučili njeni starši in stari starši. V osnovni šoli je obiskovala čipkarsko šolo v Žireh. Študirala je produktno oblikovanje v Sloveniji in Španiji. Za svoje delo je prejela že veliko nagrad in sodelovala s številnimi drugimi ustvarjalci. Čipko je kasneje začela prenašati v prostor (7).
Žiri lace timeline
V projektu žiri lace timeline je čipko prepletla s kulturo in prostorom stare šole v Žireh.
Prikazala je tipične motive žirijske čipke. S širokim risom in ribicami je ustvarila obliko cvetličnega vzorca, ki predstavlja različna obdobja in sloge čipke. Pri projektu je sodelovala tudi s Frančiškom Gantarjem, ki je v prostorsko čipko dodal še tehniko polpremeta, medtem ko se cvet nadaljuje v neznano (8).
Slika 4: Žiri lace timeline (8)
12 Lace & Light
Izdelek Lace &light je svetlobna instalacija v 3D-čipki, izdelana iz recikliranih in okolju prijaznih materialov. Zasnovana je bila digitalno, medtem ko je izdelek ročno delo (9).
Slika 5: Lace & Light (9)
inLACEd jewelry
Gre za kolekcijo nakita, narejenega iz zlatih žic, verig in srebra. Narejen je tako, da se prilagaja telesu, kar je oblikovalka dosegla tako, da ga je digitalno oblikovala. Izdelek je narejen ročno (10).
Slika 6: inLACEd jewelry (10)
13 2.5 TEHNIKE KLEKLJANJA IN MATERIALI
Klekljanje je ročna tehnika izdelovanja čipke, pri kateri s kleklji ročno prepletamo niti (3).
Najosnovnejši element klekljanja je kitica. Klekljamo jo z dvema paroma klekeljnov. Začnemo tako, da srednja prekrižamo, zunanja zasukamo z desne proti levi, nato ponovno prekrižamo notranja kleklja (5).
V klekljanju poznamo veliko različnih tehnik klekljanja. Med osnovnejše tehnike sodi platno z notranjimi in zunanjimi postavki (5).
Pri platnu z notranjimi postavki moramo stranski robni in tekoči par najprej trikrat posukati, nato ju zaklekljamo. Buciko postavimo tako, da sta oba para na zunanji strani. Tekoči par nato ponovno trikrat posukamo in ga zaklekljamo z naslednjim parom (5).
Pri platnu z zunanjimi postavki, prav tako kot pri platnu z notranjimi postavki, stranski in robni par trikrat posukamo in ju zakleklajmo. Buciko postavimo tako, da je tekoči par na zunanji strani in robni na njeni notranji strani. Oba para ponovno posukamo in ju zaklekljamo (5).
Za različne vrste čipke se uporabljajo različni materiali in pripomočki. Za izdelavo kemične čipke potrebujemo sukanec, s katerim prešijemo poseben material, ki se v vodi stopi. Tako nastane čipka (21).
Igelna čipka je ročna. Za to potrebujemo iglo in sukanec (21).
Tračna čipka je narejena v trakovih. Večinoma je ta strojno narejena, v nekaterih primerih je kombinacija strojnega in ročnega dela, za katerega potrebujemo iglo in sukanec (21).
Za klekljanje idrijske čipke potrebujemo posebno blazino, ki jo imenujmo bula, košaro, bucike, kvačko, škarjice, sukanec, kleklje in vzorčno predlogo (3).
Blazina
To v Idriji imenujejo bula. Poznana je tudi pod imenom pauštar, pouštar, punk, jurčk ali matevž.
Le-ta je valjaste oblike z obsegom od 50 do 60 cm in dolžino od 20 cm naprej. Blazina je narejena iz žagovine, ki je zavita v trdnejše blago. To je na obeh straneh stisnjeno. Nekatere bule so še dodatno utrjene z močnejšo palico v sredini. Oblečena je še v eno plast trdnejšega blaga, ki je prav tako stisnjeno na obeh straneh bule. Tega lahko po potrebi snamemo in ga operemo (3,5).
Blazina je položena v košari in pokrita s prtičkom (3).
Košara
Na Idrijskem so košare pletene. Imenujejo jih tudi jerbas, jirbas. Drugje uporabljajo tudi lesen podstavek, ki ga imenujejo truga (3).
14 V košaro položimo blazino, saj se nam tako med procesom klekljanja ne premika. V njej shranjujemo tudi druge pripomočke, ki jih potrebujemo med procesom, kot so kvačka in bucike.
Lesen podstavek ima tudi poseben predal za shranjevanje (3).
Klekelj
To so palčke s posebno obliko, okrog katerih je ovit sukanec. Klekelj sestavljajo vrenece, zasukanec in držalo. Oblikovani so tako, da se prilegajo roki, dolgi so približno 15 cm, odvisno od števila klekljev, ki jih potrebujemo za izdelek. Njegov spodnji del je nekoliko debelejši, saj tako omogoča lepši prijem. Zgornji del je tanjši, saj je nanj privit sukanec. Na vrhu je stožčasta glavica, ki varuje sukanec (3, 5).
Pred začetkom izdelave je kleklje treba umiti v topli vodi in jih obrisati z vlažno krpo. Dobro je, da so vsi podobne dolžine, oblike, barve in teže (3).
Vzorčna predloga
To v Idriji imenujejo papirc, drugje tudi mušter, muštar (3).
Na vzorčni podlogi je narisan vzorec, po katerem klekljamo. Včasih je bil ta prekrit s plastjo mizarskega lepila – kleja. Danes podlago le prekrijemo ali prelepimo s prozorno folijo. Vzorec mora biti narisan dovolj natančno, da mu lahko sledimo, prispeva tudi k boljši kakovosti čipke.
Na njem so lahko tudi podpis avtorja, zaporedna številka, datum nastanka, dimenzije ipd.
Vzorec na bulo pripnemo tako, da ustvarimo malo gubo iz prevleke na blazini. Nato podnjo potisnemo rob vzorčne podloge in jo pripnemo z bucikami. Isti postopek ponovimo tudi na nasprotnem robu (3).
Danes je ohranjenih še veliko starejših vzorcev, po katerih izdelujemo čipko, ustvarjajo se tudi novi, predvsem glede na potrebe naročnikov in čipkarske šole. Nekateri vzorce tudi sami preoblikujejo, vendar je za to potrebno primerno znanje risanja in oblikovanja (3, 5).
Sukanec
V preteklosti je bil večinoma lanen, kasneje se je uveljavil bombažni, konopljin in celo svilen sukanec. Tega izberemo glede na njegovo debelino. Od vzorca je odvisno, kakšno debelino bomo potrebovali, saj imajo neenakomerno debelino in nepravilen prerez. Zato se je uveljavil poseben sistem številčenja, ki predstavlja razmerje med maso in dolžino. Po večini se v Sloveniji za to uporablja merska enota tex, pri klekljani čipki namesto tega uporabljamo angleško ali dolžinsko številčenje (3, 5).
15
Slika 7: Pripomočki (14)
Slika 8: Pripomočki za klekljanje (14)
16
3. EKSPERIMENTALNI DEL
V eksperimentalnem delu diplomskega dela je predstavljen razvoj kolekcije klekljanega nakita Pulmonis od navdiha ročnih skic, ki sem jih prenesla v vzorec za klekljanje, do končnega izdelka.
S klekljano čipko sem želela prikazati pomen ročnih tehnik in prenesti kanček tradicije v kolekcijo nakita. Klekljati sem se naučila že v osnovni šoli, kjer sem tudi sedem let obiskovala čipkarsko šolo.
To ročno tehniko sem izbrala, ker me spremlja že od otroštva. Zanimata me postopek in raznolikost tehnik. Poleg tega se mi zdi zelo pomembno, da mladi ohranjamo kulturno dediščino in da se znanje o idrijski čipki širi naprej.
3.1 IDEJNA ZASNOVA KOLEKCIJE
Za idejno zasnovo kolekcije sem si izbrala pljuča in posledice, ki jih na njih pusti morebitna okužba z virusom Covid-19. Ta je v današnjem času zaradi svojega vpliva postal ena od najaktualnejših tem.
Pljuča lahko odpišemo kot dva meha, ki sprejemata kisik in oddajata ogljikov dioksid. Zrak, ki ga vdihnemo, potuje v levo ali desno krilo, v bronhije, nato naprej v vedno drobnejše dihalne poti, vse do sapničic oziroma bronhiol. Med celotno potjo se dihalne poti razvijejo kar triindvajsetkrat (11).
Pljuča imajo piramidno obliko. Vrh se širi proti pljučni lini, baza je obrnjena tako, da se širi proti površini pljuč. Na vrhu skozi pljučno lino vstopa v pljuča glavna sapnica. Ta se nato razcepi na več delov. V desnem pljučnem krilu na tri veje in v levem delu na dve. Te veje imenujemo lobarni bronhusi. Nato se tem pridružijo še veje pljučne arterije in vene. Lobarni bronhusi se tako cepijo naprej še v segmentne bronhuse: v desnem delu na deset in v levem devet. Ti se v piramido še naprej cepijo v bronhiole. Iz bronhiolov se širijo naprej respiratorni bronhioli. Ob teh potekajo dva do trije alveolni vodi. Ob teh nastanejo izrastki, ki jih imenujemo alveolne vrečice in te vsebujejo pljučne mešičke (12).
Pri ljudeh, ki se okužijo z virusom, lahko opazimo nepravilne zadebelitve v pljučih. Ta niso pravilno prezračena, kar povzroči, da v njih vidimo B-linije, ki so navpične in dolge. Zaradi drsenja pljuč med dihanjem se te začnejo premikati in s tem izbrišejo A-linije (vzporedne hiperhogene linije). Pojavljati se začnejo tudi različni vzorci razporeditev B-linije, ki je lahko posamezna ali multipla (13).
Ko se alveoli napolnijo s tekočino ali celo kolabirajo, lahko pride do konsolidacije (13).
17
Slika 9: Slika pljuč (15)
3.1.1 MATERIALI IN BARVE
Veliko vlogo pri vizualni predstavitvi pljuč je imela barva. Uporabila sem predvsem naravne tone, kot sta bež in bela, dodala sem še krvavo rdečo, ki je v izdelek vnesla občutek živosti in resničnosti.
Poleg bombažnega sukanca sem klekljala tudi z žico, kar mi je pri delu predstavljalo še dodaten izziv. Žica je v primerjavi z navadim bombažnim sukancem veliko bolj toga, kar je pomenilo, da se je težje zvijala v kitko. Bombažni sukanec in žico sem uporabila tudi kombinirano. Za klekljano čipko sem potrebovala blazino za klekljanje in košaro, v katero sem postavila bulo.
Potrebovala sem tudi več parov klekljev, na katere sem navila žico in sukanec. Na bulo sem pritrdila vzorčno podlogo, ki sem jo izrisala sama. Zaradi težjega klekljanja z žico sem uporabljala tudi večje bucike in si tako nekoliko olajšala postopek izdelave. Posamezne dele čipke sem združevala skupaj s kvačkanjem. Ko je bila čipka sklekljana, sem na uhane pritrdila kljukice, na broško sponko in tanjšo verigo za obesek.
18 3.1.2 ZAČETNE SKICE
Začetne skice so nastale s prerisovanjem oblike pljuč po rentgenski predlogi. Pri tem sem se osredotočala na manjše detajle, ki so me na sliki presenetili. Zanimive so mi bile vse žilice in njihovo prepletanje.
S pomočjo skic sem začela risati vzorce. Te sem kasneje nekoliko prilagodila tako, da je bil potek izdelave klekljanja izvedljiv. Zaradi želje po ustvarjalnem eksperimentu sem klasična pravila klekljanja nekoliko zanemarila, a kljub temu sem obdržala videz čipke.
Vzorce sem nato prenesla v Adobe Ilustrator, kjer sem jih digitalno obdelala.
Slika 10: Skica uhanov
19
Slika 11: Skica broške
Slika 12: Skica uhana
20 3.1.3 ZAČETNI MODELI
Pred izdelavo končnih izdelkov sem najprej klekljala čipke, v katerih sem želela preizkusiti različne tehnike klekljanja, da bi ustvarila najboljši videz pljuč. Igrala sem se z različno močnim zategovanjem klekljev, količinsko sem spreminjala posukanja parov klekljev. Preizkusila sem tudi različne barve in opazovala, s katerimi kombinacijami se lahko najbolj približam videzu žilic.
Slika 13: Prvi poskus
Slika 14: Drugi poskus
21 3.2 KOLEKCIJA NAKITA
Kolekcija Pulmonis je sestavljena iz treh kosov nakita; sestavljajo jo tri različne oblike uhanov, obesek za ogrlico in broška.
3.2.1 BROŠKA PULMONIS
Broška je narejena iz kombinacije bakrene žice in bombažnega sukanca. Njena oblika ponazarja levo in desno krilo pljuč. Uporabila sem tehniko ribic. Za izdelavo sta potrebna dva para.
Kleklje postavimo za buciko. Določiti je treba tekoči par, ki ga nato prepletamo z drugimi kleklji (5). Ker je žica bolj toga, je ni bilo mogoče zatisniti. Tako so med žicama ostali nezapolnjeni deli, ki ustvarijo videz prepletenih žilic. Glavni del se kot krošnja razpolovi na dva dela, iz njega se razvijejo nove veje. Za prikaz prepletanja in deljenja dihalnih poti sem uporabila tehniko kitice.
Slika 15: Broška
22
Slika 16: Broška na osebi
Slika 17: Broška na osebi
23 3.2.2 OBESEK PULMONIS
Pri obesku za ogrlico sem uporabila bombažna sukanca rdeče in kožne barve. Njegova oblika ponazarja levo pljučno krilo. Tehnika ribic ponazarja pljučne mešičke. Uporabila sem tudi tehniko polpremeta. Za to tehniko potrebujemo pet parov klekljev. Vsakega postavimo za svojo buciko. Začnemo tako, da najprej posukamo prva dva para, nato posukamo sredinska kleklja.
Nadaljujemo tako, da spustimo par, ki ga držimo v levi roki. Enak postopek nadaljujemo s parom, ki ga držimo v desni roki, in novim parom (5).
Slika 18: Ogrlica
24
Slika 19: Ogrlica na roki
25
Slika 20: Obesek na osebi
26 3.2.3 UHANI
V kolekcijo so vključene tri različne oblike uhanov. Vse tri sem sklekljala z bombažnim sukancem v kožni in rdeči barvi.
Slika 21: Uhani
Slika 22: Uhani
27 Dextra sinistra
Prvi uhan predstavlja obliko obeh pljučnih kril. Čipko sem zaključila na drugačen način, pustila sem, da iz čipke niti prosto padajo in s tem dosegla videz razpadanja. Za obrobo sem uporabila klasično tehniko klekljanja. Vzorec sem nato zapolnila s polpremetom, ki se nato razvije v posukani ris. S kvačkanjem sem združila notranji del in obrobo. Pri tem sem poleg rdeče in kožne barve uporabila tudi klasično belo.
Slika 23: Uhan dextra sinistra
28
Slika 24: Uhan dextra sinistra
Slika 25: Uhan dextra sinistra na osebi
29
Slika 26: Uhan dextra sinistra na osebi
30 Dextra
Tako kot pri prvem uhanu sem tudi pri drugem uporabila tehniko polpremeta. Niti se med sabo lepo prepletejo in ustvarijo občutek razvijanja dihalnih poti ter njihovega prepleta. Upodobila sem desno pljučno krilo. Najprej sem izdelala obrobo, pri kateri sem uporabila kožno barvo ob robovih in rdečo v sredini. Pljučno krilo sem zapolnila s polpremetom, pri katerem niti namenoma nisem dovolj zategovala. S tem sem dosegla učinek valovanja. Sukanec na dnu prosto pada.
Slika 27: Uhani dextra
31
Slika 28: Uhan dextra na osebi
32 Sinistra
Pri tretjem uhanu sem uporabila tehniko ribic, ki predstavljajo pljučne mešičke. Povezala sem jih z osnovno tehniko kitice. S tem sem dobila videz prepleta in povezovanja.
Slika 29: Uhan sinistra
33
Slika 30: Uhan sinistra
Slika 31: Uhan sinistra na osebi
34
4. REZULTATI IN RAZPRAVA
Kot rezultat diplomskega dela sem ustvarila kolekcijo Pulmonis iz klekljane čipke. Izdelala sem pet različnih kosov nakita, ki so večinoma narejeni iz bombažnega sukanca. Barve, ki sem jih izbrala za kolekcijo, so rdeča, bež in bela, saj sem z njimi ponazorila pljuča. Ta so tudi glavni navdih za kolekcijo Pulmonis.
V teoretičnem delu sem raziskala področja, ki so mi služila pri oblikovanju in izdelavi nakita.
Kasneje sem v eksperimentalnem delu raziskala tudi pljuča in vpliv, ki ga ima Covid-19 nanje, če se z njim okužimo. To je bil tudi glavni navdih za izdelavo nakita.
Velik izziv, s katerim sem se spopadla med izdelavo nakita, je bila broška, ki je poleg bombažnega sukanca vsebovala tudi žico. S to sem klekljala prvič, kar je pomenilo, da sem pred izdelavo broške morala izvesti nekaj poskusov.
Kolekcijo nakita bi lahko kasneje tudi nadgradila še z drugimi kosi, kot so prstani in zapestnice.
Igrala bi se lahko tudi z različno velikostjo čipke. Izziv bi mi bilo izdelati čipko manjše oblike, saj je za to potrebna še dodatna natančnost.
35
5. ZAKLJUČEK
Teoretični del in raziskava navdiha v eksperimentalnem delu sta mi pomagala pri izvedbi končne kolekcije Pulmonis. Pri izdelavi klekljane čipke mi je pomagalo znanje iz preteklosti.
Naučila sem se tudi nekaj novih tehnik, ki jih pred tem še nisem uporabljala.
S kolekcijo Pulmonis sem tudi želela doseči, da se ljudje začnemo zavedati svojega telesa in kako pomembna so pljuča za naše preživetje.
36
6. LITERATURNI VIRI
1. NESTOROVIČ, A. Nakit. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2001, str. 6 – 42.
2. DITZ, M. Oblačilni videz skozi stoletja. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1998, [364] str.
3. LESKOVEC, I., GNEZDA BOGATAJ, M., SVETLIK, M., TERPIN, M., KODER GRAJZAR, T., ŽIGON, T., FERLE, M., HODNIK, M., PAVŠIČ, M., BAJEC, U., BOGATAJ, J., FORTUNA, M. in MARINKO, P. Idrijska čipka : z nitjo pisana zgodovina. Idrija : Mestni muzej, 2012, str 11- 90.
4. A history of jewellery.Victoria and Albert Museum [dostopno na daljavo]. [citirano 31. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:< https://www.vam.ac.uk/articles/a- history-of-jewellery>.
5. KEJŽAR, M. Klekljanje. Ljubljana : Delavska enotnost, 1988, [30] str.
6. Manca Ahlin.Childern's museum pittsburgh : Museumlab [dostopno na daljavo].
[citirano 20. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.pittsburghkidsdesign.org/manca-ahlin>.
7. Laura Marsden.St Albans Museums [dostopno na daljavo]. [citirano 20. 5. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.stalbansmuseums.org.uk/hertfordshire- open-2020/laura-marsden>.
8. Žiri lace timeline.Mantzalin [dostopno na daljavo]. [citirano 20. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.mantzalin.com/381iri-lace-timeline.html>.
9. Lace & light. Mantzalin [dostopno na daljavo]. [citirano 20. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.mantzalin.com/lace--light.html>.
10. Mantzalin [dostopno na daljavo]. [citirano 20. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.mantzalin.com/work.html>.
11. KREVEL, B. Kako deluje telo: dejstva na dlani. Ljubljana : Mladinska knjiga, 2017, str. 112 – 117.
12. ŠTIBLAR MARTINČIČ, D., CVETKO, E., COR A., MARŠ, T. in DOLENŠEK J.
Anatomija, histologija in fiziologija. Ljubljana : Medicinska fakulteta, 2019, str.113 – 114.
13. MARČUN, R. in PODLOGAR, V. Ultrazvok pljuč pri obravnavi bolnikov covid – 19.
V 62. Tavčarjevi dnevi. Ljubljana, Spletni kongres, (zbornik).UR. Z. FRAS in M.
KOŠNIK Ljubljana : Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino, Slovensko zdravniško društvo, 2020, str. 29 – 30.
14. Pribor za klekljanje =lace making equipment. V Čipke Mojca [dostopno na daljavo].
[citirano 31. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<http://www.gobelini.si/prodajni-artikli/pribor-za-klekljanje/>.
37 15. JACOBI, A., CHUNG, M., BERNHEIM, A. in EBER, C. Portable chest X-ray in
coronavirus disease-19 (COVID-19) : a pictorial review. Clinical imaging. [dostopno na daljavo]. 2020, vr. 64, str. 35 - 42 [citirano 31. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.clinicalimaging.org/article/S0899-7071(20)30101-7/fulltext>.
16. Bruseljska čipka review.Donationletterfundrasing.com [dostopno na daljavo].
[citirano 20. 6. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://slv.donationletterfundraising.com/brussels-lace>.
17. Čipkasta francoska klekljana čipka Valenciennes.Donationletterfundrasing.com.
[dostopno na daljavo]. [citirano 20. 6. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://slv.donationletterfundraising.com/valenciennes-lace-french-bobbin-lace>.
18. BOUCHER, F.A history of costume in the West. New York : Thames & Hudson, 1996, str. 423 – 431.
19. Gabrielle (Coco) Chanel.Love to know [dostopno na daljavo]. [citirano 20. 6. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://fashion-history.lovetoknow.com/fashion- clothing-industry/fashion-designers/gabrielle-coco-chanel>.
20. Lace.V Wikipedia: the free encyclopedia [dostopno na daljavo]. [citirano 20. 6. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu: <https://en.wikipedia.org/wiki/Lace>.
21. Egyptian.Britannica [dostopno na daljavo]. [citirano 27. 6. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.britannica.com/art/jewelry/Egyptian>.
22. The history behind … Art Nouveau jewelry.National Jeweler [dostopno na daljavo].
[citirano 27. 6. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.nationaljeweler.com/articles/8804-the-history-behind-art-nouveau- jewelry>.
23. Medieval jewelry. Antique jewelry university [dostopno na daljavo]. [citirano 27. 7.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.langantiques.com/university/medieval-jewelry/>.
24. Renaissance jewelry. Antique jewelry university [dostopno na daljavo]. [citirano 27. 7.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.langantiques.com/university/renaissance-jewelry/>.
25. Baroque jewelry. Antique jewelry university [dostopno na daljavo]. [citirano 27. 7.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.langantiques.com/university/baroque-jewelry/>.
26. Elsa Schiaparelli. V Wikipedia: the free encyclopedia [dostopno na daljavo]. [citirano 27. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://en.wikipedia.org/wiki/Elsa_Schiaparelli#Jewellery>.
27. Jewellery V Wikipedia: the free encyclopedia [dostopno na daljavo]. [citirano 27. 7.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://en.wikipedia.org/wiki/Jewellery#Modern>.
38 28. Romanesque jewelry. Antique jewelry university [dostopno na daljavo]. [citirano 30. 7.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.langantiques.com/university/romanesque-jewelry/>.
29. Gothic jewelry. Antique jewelry university [dostopno na daljavo]. [citirano 30. 7.
2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.langantiques.com/university/gothic-jewelry/>.
30. Grand period 1860-1885. Antique jewelry university [dostopno na daljavo]. [citirano 30. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.langantiques.com/university/grand-period-1860-1885/>.
31. 1940s Costume Jewelry Fashions and Trends After World War II.Estates in time[dostopno na daljavo]. [citirano 30. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://estatesintime.com/2018/07/01/1940s-costume-jewelry/>.
