Kako do manjše porabe lahkih plastičnih vrečk, ni lahko vprašanje

(1)

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

maj 2017

118

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

anketa

Kako do manjše porabe lahkih plastičnih vrečk, ni lahko vprašanje

Worldstar 2017: Unikatne, a enostavne rešitve s trajnostnimi elementi 5. Zeleni forum: Zelene države ni brez zelenega turizma

Emil Juvan: O tem, kaj je v turizmu zeleno, razmišljamo zelo različno Energetska prenova stavb v občinah: Nepovratnih

sredstev je premalo, postopki prezapleteni

Damjan Zupančič: Nujna je visoka stopnja informatizacije v celotni oskrbni verigi

(2)

Udeležba na forumu je brezplačna, potrebna je predhodna prijava.

Prijavite se lahko preko spletne prijavnice na spletni strani www.zelenaslovenija.si ali na e-naslov info@zelenaslovenija.si. Prijave sprejemamo do vključno ponedeljka, 29. maja 2017.

Število mest je omejeno, zato pohitite s prijavo.

Organizatorji:

Pokrovitelji: Pokrovitelja

pogostitve:

V okviru Akademije Zelena Slovenija bo tradicionalni, tokrat po vrsti 5. Zeleni forum interdisciplinarno in medsektorsko povezal ustvarjalce in partnerje trajnostnega razvoja turizma v Sloveniji. To je lahko eden izmed korakov h kakovostni novi strategiji slovenskega turizma 2017–2021.

Organizatorji: Akademija Zelena Slovenija v partnerstvu z MGRT in STO Kdaj: četrtek, 1. junij 2017, od 9.00 do 14.30 ure

Kje: Grad Jable, Grajska cesta 1, 1234 Mengeš

8.30-9.00 Registracija

9.00-9.05 Uvodni pozdrav organizatorja Akademija Zelena Slovenija

9.05-11.30 Uvodne razprave in predstavitve

• Trajnostni turizem kot razvojna priložnost za gospodarstvo Slovenije (Eva Štravs Podlogar, MGRT)

• Slovenija: Zelena. Aktivna. Zdrava destinacija. (mag.

Maja Pak, STO)

• Krožni poslovni modeli in turizem (Goran Novković, GZS)

• Razvojne priložnosti – partnerstva za Slovenijo kot zeleno destinacijo (dr. Sonja Sibila Lebe, Ekonomsko- -poslovna fakulteta Maribor)

• Zeleni turizem: tržna vrednost, potencial in izzivi (dr.

Emil Juvan, Turistica)

• Kaj je zeleno in kdo je zelen v turizmu? (dr. Janez Bogataj)

• Okoljski znaki in nalepke – zanesljiva in učinkovita informacija za potrošnika, turista? (Tatjana Orhini Valjavec, MOP)

• Kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju, ponudba in zeleni turizem (Tadeja Kvas Majer, MKGP) 11.30-11.50 Odmor s pogostitvijo

11.50-13.30 Primeri prakse

• Naravni turistični produkt na lokalnem območju in po- vezanost ključnih deležnikov (Anka Lipušček Miklavič, Mlekarna Planika)

• Zelena mobilnost kot podpora zelenemu turizmu (SRIP ACS+, Slovenski avtomobilski grozd)

• Lokalna skupnost – butična turistična zgodba z identite- to v občini Podčetrtek (Peter Misja, Občina Podčetrtek)

• Izkušnje turističnih društev v Zeleni shemi slovenskega turizma (Turistična zveza Slovenije)

• Občina in turizem kot strateška razvojna priložnost (Valter Mlekuž, Občina Bovec)

• Zeleni hotel v urbanem okolju (Urška Malovrh, Hotel Park)

• Lokalna pridelava in predelava na podeželju ter oskrba urbanega okolja (Denis Ploj, Zadruga Dobrina)

• Predstavitev projekta Biodiverziteta – umetnost življenja (Marjana Hönigsfeld Adamič, Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, in dr. Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo)

• Izvedba multimedijskega ozaveščevalnega projekta za vode (Vecronia d.o.o.)

• Financiranje zelenih programov (SID banka) 13.30-14.30 Okrogla miza

Butični turizem – edina alternativa razvoja Slovenskega turizma?

Predvideni sogovorniki: MGRT; Tomaž Juvan, Hostel Celica; Jana Apih, Good Place; dr. Tanja Mihalič, Eko- nomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Urška Topolšek Planinšek, Turistična kmetija Urška; Uroš Macerl, Eko krog

Moderator: Jože Volfand, glavni urednik Zelene Slovenije

5. Program:

Zelene države ni brez zelenega turizma

Strokovni okoljski forum Zelene Slovenije

Promocija

(3)

U vo d n ik

maj 2017

11 8 EOL 3

Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti …

O

čarljiv verz je napisal že skoraj pozabljeni Oton Župančič. A domoljubno Dumo, v kateri se pesnik vprašuje, če svobodno in- terpretiram, Slovenija, si videla cvetje moje duše, je spesnil v drugih časih. Ko še ni bil odkrit trajnostni razvoj in je turizem dihal zeleno. Kraljica narava še ni slutila, da bo čez desetletja v brezobzirni razvojni tekmi za rast dobička njena nedolžnost največja konkurenč- na prednost. Ne le za turizem. Tudi za državo.

T

o je pravi razlog za središčno temo 5.

Zelenega foruma Akademije Zelena Slovenija: Zelene države ni brez zelenega turizma. A to ni edini razlog. Več jih je.

P

rvič. Zelene države ni brez zelenega turizma.

D

rugič. Zelenega turizma ni brez zelene države.

T

retjič. Empirični podatki o obremenitvah okolja, kot navaja docent Emil Juvan, niso v prid prookoljskemu turizmu, saj si zeleni turizem riše skoraj vsak v svojih barvah.

Č

etrtič. Slovenija kot vse bolj prepoznavna trajnostna destinacija naj se v praksi dokazuje s standardi odgovornega turizma.

P

etič. Trajnostna razvojna paradigma Slovenije, ki ji na papirju in v besedah skoraj nihče več ne nasprotuje, ne dovoljuje več stereotipov na nobeni ravni. Ne, ko gre za kapital, in ne, ko gre za politiko.

Š

estič. Dialog naj povezuje zelene ideologe, okoljsko pasivno politiko, razumljivo željo menedžerjev po dobičku in nerazumljivo po pohlepu, pa znanost in stroko, ki sta pogosto med kladivom in nakovalom.

S

edmič. Prepoznavna mora biti identitetna vsebina etikete, ki se ji reče etična razvojna drža zelene države.

H

ierarhična logika ob nosilni temi 5.

Zelenega foruma Zelene države ni brez zelenega turizma ne more mimo izjav, kot je na primer tista, da se je Slovenija kot destinacija dodobra izognila vplivom globalizacije, kot sta masivni urbanistični razvoj in uničevanje pokrajine. Ali pa tiste, da Slovenija že danes na področju turizma brez dvoma sodi med top deset najbolj trajnostnih držav na svetu. In za povrh še tale: Slovenija je brez dvoma ena od turističnih destinacij, kjer pristno naravno bogastvo predstavlja eno od ključnih konku- renčnih prednosti države …

Č

e to drži in če smo res postali vzorčni model za trajnostni turizem, ki naj bi do

leta 2021 prislužil državi blizu štiri milijarde evrov, potem se naj preštejejo tisti, ki bodo bogatili zeleni zaklad pod Alpami. In to je poslanstvo 5. Zelenega foruma. Kako interdisciplinarno, medsektorsko in partnersko povezati tiste, ki (ali še ne) soustvarjajo podobo in ponudbo Slovenije kot zelene trajnostne destinacije. Turistično gospodarstvo seveda ve, kateri koraki ga približujejo zadovoljnemu turistu. No, nekaj drugega je, ali demonstrira zelena merila znotraj hiše in v ponudbi. Nekaj tretjega pa, koliko senzorjev v turistu reagira na zeleno. Raziskave opozarjajo. Malo. In to je izziv turističnemu gospodarstvu.

A

turizem ne bo mogel igrati na drugačne strune kot na tiste, na katere mora zdaj ubrano brenkati Slovenijia, če želi obdržati laskavi naslov ene najbolj zelenih in trajnostnih destinacij na svetu. Torej, turizem ve. Kaj pa drugi? Kako je s srčnim utripom slovenske države za zeleno, za trajnostni razvoj in za zeleni turizem? Ali je zeleno talec kratkovidne politike in še bolj kratkovidnega gospodarstva?

N

ič več stereotipov in posploševanj. Nastaja rang lestvica akterjev trajnostnega razvoja v Sloveniji. Po zapisu pravice do vode v slovensko ustavo se je v seniku informacij izgubila novica, da generalna sekretarka vlade RS vodi medresorsko delovno skupino, ki koordinira pristop k izvedbi zapisanega, saj zakonodajno in operativno sega na več področij. Naključje ali nekaj več? Če odločitev sporoča nekaj več, potem si vlada odpira vrata še za kakšen daljši in evropsko zgleden korak.

Za tisti korak, ki bo trajnostni razvoj in z njim Slovenijo kot eno izmed top globalnih zelenih destinacij opredelil kot temeljno razvojno me- rilo za vse razvojne odločitve. Tudi za naložbe.

Če bo vzpostavljena metodologija dialoga z različnimi deležniki v državi, od stroke do civilnih iniciativ, seveda dialoga brez fige v žepu, bo Slovenija postajala trajnostni in krožni zmagovalec v Evropi. Ni dosegljivo? Je.

A

za tak renesančni obrat sta odgovorni v državi koalicija in opozicija. V tem primeru bi se tudi v gospodarstvu bolj kot doslej za- čeli potegovati za višja mesta na rang lestvici podjetij, ki znajo uravnotežiti dobiček, socialo zaposlenih in okolje.

I

n če se vrnem k poeziji: Tedaj Tomaž Šalamun ne bi mogel prepesniti Otona Župančiča z verzom: Hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu …

Naj raje zveni Župančičev verz.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

Uvodnik

(4)

vs eb in a

maj 2017

11 8 4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 kako do manjše porabe lahkih plastičnih vrečk, ni lahko vprašanje 11 »V transportni embalaži bo les

kraljeval tudi v prihodnosti«

12 Unikatne, a enostavne rešitve s trajnostnimi elementi

22 Z embalažo Tetra Pak do robčkov

23 izvajanje celovitih presoj vplivov na okolje za občinske prostorske načrte

24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 26 Prehodno obdobje za popolno ukinitev šestvalentnega kroma 28 Večja usmeritev v proizvodnjo, izziv je evropski trg

30 na trgu že zaščitne kreme pred onesnaženim zrakom

34 Brez osebne higiene ne vstopajte v bazensko vodo

36 O tem, kaj je v turizmu zeleno, razmišljamo zelo različno

41 ne samo energijsko učinkoviti, tudi zdravi vrtci 42 nepovratnih sredstev je premalo, postopki prezapleteni 48 nova spodbuda sloveniji za prevzem krožnega voditeljstva 50 Po gospodinjstvih e-odpadkov za skoraj 30 let zbiranja

52 Še vedno nejasne razmejitve, bojazen pred višjimi cenami

54 Sprememba uredbe o embalaži je dobrodošla, ozaveščanje ključno 56 nujna je visoka stopnja

informatizacije v celotni oskrbni verigi

Pokrovitelj 118. številke:

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, maj 2017 Naklada 2.200 izvodov

Naslovnica foto: Tomo Jeseničnik Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

partner

pri izdajanju revije EOL:

•

Gorenje Surovina d.o.o.

(5)

maj 2017

11 8 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Delipac zmagal na

ecopack challenge 2017 s trajnostno embalažo

Podjetje Delipac je zmagovalec natečaja ecopack Challenge na sejmu embalažnih inovacij packaging innovations 2017 v Birminghamu. podjetje je navdušilo sodnike s skodelico Delipac in pladnjem Delipac, ki sta bili najbolj trajnostni embalažni rešitvi.

embalaža z vgrajeno bariero je običajna pri industriji pijač in živil, vendar problematična za reciklažo zaradi prekrivnega sloja iz polimera. Delipacova skodelica in pladenj to odpravita z uporabo eko bariere, ki je primerna za vroče in mrzle napitke ter sladoled skupaj z zamrznjeno hrano.

S koncem življenjskega cikla je 100 % reciklabilna v kateremkoli obratu za papir.

Če konča v črni kanti, tudi ni problemov, ker se popolnoma razgradi v 12 tednih. Je popolnoma kompostabilna. »nad zmago ne bi mogli biti bolj navdušeni. Prvi smo, ki smo predstavili inovativen inženiring s papirjem na trgu. Predstaviti ga moramo še globalni javnosti, ki se dobro zaveda problema reciklaže. Želimo, da se industrija zbudi in zavoha kavo,« je o uspehu povedal Paul Spring, glavni izvršni direktor podjetja Delipac.

ilustracijo na pločevinki piva navDihnila pustolovščina

Pri kreativni agenciji mr B

& Friends so oblikovali embalažo za podjetje seasonal Brews, za njihovo specialno pivo Fourpure.

Pivovarno sta ustanovila brata Daniel in Thomas Lowe leta 2013 v Londonu.

Podjetje proizvaja specialna piva z nenavadnimi okusi, ki sta jih brata

odkrila na svojih popotovanjih. ena izmed prvih specializiranih pivovarn v Angliji je prepoznavna po svežini piva, inovativnih praksah varjenja in izpostavljenostjo na prodajnih policah, tj. z dobrim oblikovanjem.

sheena mistry, art direktorica pri mr B &

Friends, je povedala: »dan in tom sta z nami delila mitološko zgodbo z obal jezera Okanagan, kjer naj bi živela ogromna morska kača. ilustracija predstavlja kačo, ki kroži okrog pločevinke v globinah jezera, nevidna veslačem na površju. kombinacija črne in zlate je bila izbrana zaradi učinka, ki ga imajo barve v kombinaciji s teksturo morja. Znamko Fourpure je navdihnila pustolovščina. Duh blagovne znamke je viden na pločevinkah.«

spiralno zavita plastenka Fante z novo recepturo

pri Coca-Cola european partners (CCep) so zaključili veliko prenovo embalaže za Fanto.

nova podoba Fante je spiralna plastenka z novim receptom Fanta orange, ki vsebuje tretjino manj sladkorja.

Plastenko so razvijali dve leti in je prva takšna v industriji.

Plastenka nadomešča tradicionalen, simetrični design s spiralno verzijo, ki zvije plastiko in oblikuje unikatno formo. Atraktivna je na pogled. Pri CCep so povedali, da so novemu izgledu

dodali tudi sveži logotip, ki so ga oblikovali z uporabo ročno izrezanega papirja in ga transformirali v digitalni logotip, s katerim ponazarjajo premikanje in spontanost.

osebnost Fante se izrazi s skritim nasmehom embalaže. ikoničnost Fanta Orange pa je poudarjena z novo barvno paleto. Simon Harrison, operativni direktor trženja pri CCep, je povedal: »evolucija Fante je še en primer, kako energiziramo portfolijo vodilnih blagovnih znamk ter pri tem zagotovimo, da ostajajo relevantne za kupce. Letošnja preobrazba je največja v zgodovini Fante, s svežim videzom embalaže in pijače in z večmilijonsko investicijo, ki je dobra naložba.«

Kratko, zanimivo

novosti

V Celju do lokaCije groba odslej brez težaV

Na Mestnem pokopališču Celje odslej ne bo več težko najti pokojnika, saj so namestili Pokopališko-informacijski sistem, ki bo s pri- tiskom na gumb poiskal grob pokojnika. Na Mestnem pokopališču Celje in na Pokopališču Teharje je našlo zadnji počitek skoraj 30.000 pokojnikov, množica grobov pa je zlasti svoj- cem iz drugih krajev povzročila pri iskanju velike težave. Pokopališko-informacijski sistem je nameščen na vežici celjskega pokopališča, dela pa s pomočjo dveh prikazovalnikov. Prvi daje informacijo o aktualnih pogrebih, drugi pa omogoča interakcijo z dotikom in vsebuje iskalnik pokojnikov z izrisom poti do lokacije groba. V iskalnik je potrebno vnesti le ime in priimek pokojnika. Prikaz poti se lahko prenese na pametne telefone s pomočjo unikatne QR kode, ki se izriše ob ostalih podat- kih. Zagotovo je pokopališko-informacijski sistem ena izmed poti, ki vodi k uresničevanju zamisli o pametnih mestih.

Pri projektu so sodelovali koncesionar Veking, Oddelek za splošne zadeve in Oddelek za okolje in prostor ter komunalo Mestne ob- čine Celje, izvedlo pa ga je podjetje T.R.I. iz Celja. Pogodbena vrednost je znašala nekaj manj kot 20.000 evrov.

Projekt »žiVeti z morjem« najboljši okoljeVarstVeni Projekt

Projekt »Živeti z morjem« je bil na 22.

Mednarodni razstavi navtike – Internautica s strani mednarodne žirije Adriatic Boat of the Year Award zaradi trajnostno naravnanih vsebin v povezavi z ohranjanjem zdravega morskega ekosistema in obrežja nagrajen kot najboljši okoljevarstveni projekt leta 2017. Projekt je na pobudo Ministrstva za infrastrukturo – Uprave RS za pomorstvo ter Ministrstva za okolje in prostor povezal vse ključne ustanove in strokovnjake s področja varstva narave. Namen projekta je ozaveščati širšo javnost o pomenu morja in morskega obrežja ter o koristih, ki jih nudita. Prav tako ozavešča o pritiskih, s katerimi ogrožamo morje in morsko dno ter o trajnostnih načinih rabe in obnašanja na morju in na obali. Več o projektu je dostopno na spletni strani www.

zivetizmorjem.si. Pri projektu so sodelovali tudi Agencija RS za okolje, Direkcija RS za vode, Uprava RS za zaščito in reševanje, Zavod RS za varstvo narave, Krajinski park Strunjan, Inštitut za vode RS, Nacionalni in- štitut za biologijo - Morska biološka postaja Piran, Morigenos - Slovensko društvo za opa- zovanje in raziskovanje morskih sesalcev ter DOVES - Društvo za okoljsko vzgojo Evrope v Sloveniji.

(6)

maj 2017

11 8 6 EOL

novosti

Kratko, zanimivo

posebna embalaža za kozmetične izDelke

podjetje keenpac je za podjetje Lani izdelalo luksuzno embalažo za njihove kozmetične izdelke namenjene negi telesa.

vsi izdelki podjetja Lani so izdelani ročno v majhnih serijah. S presenetljivo barvo in tropskimi vrednotami je znamka Lani elegantna in zbuja pozornost. nova škatla podjetja keenpac želi ujeti te vibracije in še povzdigniti blagovno znamko. Vodja ključnih kupcev podjetja keenpac Warren Bennett je povedal: »podjetje Lani se je obrnilo na podjetje keenpac, saj obstoječa škatla ni odsevala vsega, kar blagovna znamke Lani pooseblja, vložna škatla pa ni izpolnjevala namena. Po poskusu uporabe več različnih stilov smo se odločili za dvodelno predstavitveno škatlo, ki je izdelana iz toge plošče, prevlečene z umetniškim papirjem, natisnjene v CmYk-u, z vtisnjenim logotipom in mat laminacijo. Za vložek v škatli smo uporabili svetlo belo peno, ki poudari barvo izdelkov in hkrati zagotavlja varnost.«

marmorni učinek laka na pokrovčku za tube je unikaten

Marmorni učinek na pokrovčku za tube so izdelali pri podjetju rpC Zeller plastik.

Marmorni učinek dosežemo, ko osnovni barvi dodajamo izbrane barve med procesom brizganja serije. Zaradi njihovega različnega mFi – talilnega indeksa barv ("melt indeks Flow") obstaja časovni zamik taljenja in trenutka, ko se marmorni učinek vidi. Ta naključna porazdelitev dodatnih barv ustvarja posamezne vzorce, ki dajejo vsakemu izdelku edinstven pridih, kljub temu pa ohranjajo prepoznaven design skozi celotno serijo izdelkov. Julia Hartwig,

prodajni vodja osebne nege pri podjetju rpC Zeller plastik Zell, je dodala: »pokrovčki z marmornim učinkom so si različni med seboj in jih lahko oblikujemo v skladu z barvami odtisnjenimi na tubi – na takšen način lahko zmešamo do sedem barv.«

obstaja trenD k

transparentni embalaži

pri podjetju innovia Films so na trg lansirali rayoForm™ iCU folijo. kristalno transparentna folija je izdelana z unikatnim postopkom »mehurčkanja«. Richard southward, globalni produktni vodja pri Labels, je pojasnil: »obstaja kontinuiran trend k transparentni embalaži. Takšna embalaža omogoča kupcu, da vidi kvaliteto in barvo izdelka pred nakupom.

Transparentna embalaža izboljša opaznost blagovne znamke na prodajnih policah.«

testi tiska so pokazali, da lahko iCU folija poviša standardno hitrost tiska na polo.

Uravnotežene mehanične lastnosti folije pa zmanjšajo izmet, saj je mogoče pole vnašati z več različnih smeri. Folija ima na stroju večjo produktivnost zaradi hitrejšega operiranja z etiketami in učinkovitejšega zlaganja. Folija je trenutno na voljo v debelini 58 mikronov/230 gaugov.

pri poDjetju ball izDelali embalažo za hrvaškega pivovarja

pri podjetju Ball so izdelali pločevinko za hrvaškega pivovarja Garden Brewery.

podjetje Ball je največji proizvajalec pločevink na svetu. Oblikovanje je vključevalo logotip metal recycles Forever

knjiga, ki je zanimiV zgodoVinski Pregled Prometa

Na slovenskem knjižnem trgu ni na pretek strokovne literature o logistiki, čeprav posamezne šole tiskajo priroč- nike in naloge kot na primer o logistiki v gospo- darskih družbah in podobne. Zato je že skoraj za- ložniški in strokovni dogodek izid razmeroma obsežne knjige

Razvoj transporta, logistike in mobilnosti v Sloveniji. Avtorja sta doc. dr. Josip Orbanič in prof. dr. Bojan Rosi, knjigo je izdala Fakulteta za logistiko v Celju, podprla pa je izid Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Naklada je 300 izvodov.

Vsebinsko se knjiga začne z opredelitvijo pomena in vsebine transporta, logistike in mobilnosti, nato pa, po opredelitvi prome- tno-logistične lege Slovenije, niza pregled razvoja po posameznih panogah – od pošte in telekomunikacij, furmanstva, pomorske in rečne plovbe, železnice, cestnega in tovornega prometa do letalstva in zračnega prometa.

Na 137. strani se začenja pregled prometa in logistike v prvi polovici 20. stoletja, čeprav že tudi na prejšnjih straneh, na primer pri orisu rabe koles in motornih koles, podatki sežejo v leto 2014. Takšen pristop kaže na nekaj za- drege pri periodizaciji in opredelitvi razvojnih mejnikov. Pri označitvi razvoja logistike v Sloveniji se knjiga najprej zaustavlja pri inte- gralnem transportu, ko so se začele močneje uveljavljati standardne palete in kontejnerji.

Knjiga razvoj transporta, logistike in mobilnosti v Sloveniji je dragocen nabor številnih podatkov, tabel in pregledov, tudi s seznami zaslužnih mož v logistiki in s predstavitvijo posameznih logističnih podjetij. Zanimivo je, da med literaturo in viri ni navedena knjiga Infrastruktura v Sloveniji, za rast produkta in dvig standarda delavcev, prav tako ne številni dokumenti EU, OECD in drugih inštitucij, ki so vplivali in vplivajo na razvoj prometa in prometne infrastrukture v Sloveniji. Prav novi evropski prometni koridorji zahtevajo premišljen odziv Slovenije. Strokovno pa seveda novi trendi v logistiki, vključno z negativnimi vplivi prometa na okolje.

Historičnemu pogledu na razvoj prometa in infrastrukture v Sloveniji bi bilo dobrodošlo nadaljevanje o logistiki v 21. stoletju.

(7)

maj 2017

11 8 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

novosti

na embalaži, ki poudarja globoko trajnostno zavezo pločevinke kot embalažnega formata.

Pločevinka je bila izdelana v tovarni podjetja Ball v Beogradu, srbiji. Uporabili so standardno 330 ml pločevinko. Osredotočili so se na eno barvo, geometrične oblike in ilustracije, ki ponazarjajo hrvaško pokrajino, z mat lakom, ki ohranja avtentični občutek posebnosti piva. Jovan Jovanović, koordinator prodaje za jugovzhodno evropo pri Ball, je povedal: »prostor 360° na pločevinki je dobra platforma, ki omogoča varilcem piva, da predstavijo svojo zgodbo in strast kupcem ter se hkrati še diferencirajo od tekmecev. Pločevinka je popoln embalažni format za pivo, saj ga varuje med transportom, ohranja svežino in okus in je poleg tega še zelo lahka. Tudi ohlajanje pločevinke je hitreje kot ohlajanje stekla, na primer.«

trajnostna embalaža, ki generira manj co

₂

evropska trgovska veriga Carrefour je v Španiji na trg lansirala novo UHT mleko v Combiblocovi ecoplus 1.000 ml, aseptični, kartonski embalaži. embalaža je sestavljena iz ecoplus strukture, ki generira manj Co2

v primerjavi s konvencionalnim litrskim kartonom enakega formata. pri siG trdijo, da so prihranki Co₂ do 28 % (odvisno od velikosti pokrovčka). Glavna komponenta je neprocesiran karton, do 80 %, ki je izdelan iz obnovljivih virov, iz certificiranega lesa, ki daje kartonu stabilnost. kot britvica tanka poliamidna plast služi za bariero, da varuje izdelek pred izgubo okusa in zunanjimi vonjavami. k temu je dodan še polietilenski sloj, zunaj in znotraj. notranji sloj ustvarja bariero za tekočino, zunanji sloj pa preprečuje vlagi, da vstopi v notranjost.

okoljske koristi embalaže ecoplus, izračunane z analizo življenjskega cikla izdelka, so bile preverjene in certificirane s strani neodvisne organizacije za skladnost življenjskega cikla izdelka.

samostoječe

transparentne vrečke za že pripravljene jeDi

podjetje Clondalkin Flexible packaging

(CFp) Grootegast na nizozemskem je izdelalo samostoječe vrečke za serijo že pripravljenih jedi iz fižola in zelenjave. Boon serija predpripravljenih jedi, ki jo je razvilo podjetje Boon Food Concepts, je prva takšna ponudba hrane na nizozemskem, ki jo je mogoče najti v hladilnih skrinjah v supermarketih in je zapakirana v

samostoječe vrečke. Hrana je na voljo v treh okusih: curry, čili in bel fižol s paradižnikom.

V tej embalaži ima rok trajanja šest tednov.

michael Luesink, ustanovitelj Boon Food Concepts, je pojasnil: »na nizozemskem trgu narašča povpraševanje po zdravi, sveži, priročni hrani. S trga imamo že odlične odzive na našo serijo Boon. vzrok uspeha je v izdelku in embalaži. Samostoječe vrečke podjetja CFp Grootegast nam nudijo idealno rešitev za naš izdelek.«

nova poDoba embalaž Delamaris

Praktični in okusni izdelki slovenskega proizvajalca Delamaris, ki ima več kot 135-letno tradicijo, se s prenovljeno podobo približujejo sodobnemu potrošniku.

Že pripravljene ribje dobrote Delamaris so bile doslej v različnih embalažah, zato na prodajnih policah niso bile opazne. Ribe z zelenjavo, sardine, fileti skuše, tune in paštete imajo odslej skupno modro nit z veselo ribico ter belo osnovno barvo.

Ob spremembi pakiranja se v Delamarisu postopoma izogibajo tudi dvojni embalaži.

namesto dodanega kartona bo potiskana že konzerva. Že v preteklem letu so investirali v novo tehnologijo pakiranja v sodobno aluminijsko embalažo s premazom brez Bpa, ki ohranja kakovost hrane nespremenjeno, se lažje odpira in je v primerjavi s pločevino optimalnejša za transport in recikliranje. konzerva ohranja hranilne snovi in okuse, zato konzervansov v jedi v Delamarisu ne dodajajo.

Kratko, zanimivo

edini eVroPejeC z goldmanoVo nagrado

Uroš Macerl, okoljski aktivist zasavskega Eko kroga, sicer se ukvarja z ovčerejo v Ravenski vasi nad Zagorjem, je letošnji Goldmanov okoljski nagrajenec. Nagrado je prejel v San Franciscu, vsako leto pa jo sklad podeli najzaslužnejšim aktivistom šestih celin. V Evropi je to Uroš Macerl, ki se je leta boril proti onesnaževanju zraka v Zasavju, posebej proti družbi Lafarge Cement. In uspel kljub mnogim nasprotova- njem, tudi izigravanjem in nerazumevanjem na lokalni in državni ravni.

V intervjuju za Sobotno prilogo je med drugim izjavil: »Sodišča so na koncu pravilno razsodila. To je zelo pomembna podrobnost.

Če bi pravna država padla še na tej stopnji, bi človek v neki fazi začel razumeti terorizem.

Varuhinja človekovih pravic nam je tudi stala ob strani in opozarjala na nepravilnosti po svojih močeh. Podprli so nas tudi določeni zdravniki, pričakoval sem jih sicer več. Tu pa se kar konča. Organizacije, na katere smo najbolj računali, ki so plačane za to, da varujejo okolje in ljudi pred prekomernim onesnaževanjem in da izdajajo dovoljenja, ki so prilagojena do- ločenemu okolju, presojajo, kaj je v določenem okolju sprejemljivo in kaj ne, pa so več kot deset let vodile napačne postopke, gledale stran pri največjih krivicah. Birokrati v njih niso razumeli niti tega, da je leto 2007 dve leti pozneje kot leto 2005, niso razumeli dokumentov, da naprava nima dovoljenja za sežig petrolkoksa, temveč za sežig premoga. Prilagajali so, lagali, goljufali in bili pristranski – vse za to, da bi ta tovarna dobila okoljevarstveno dovoljenje. Na vse mogoče načine je tu kapital igral glavno vlogo, v vsej tej zadevi so se vključevali glavni piarovci, kot sta Andrej Drapal in Franci Zavrl, vključevala se je francoska ambasada, Evropska banka za razvoj, ki je bila lastnica, je naročala svoje študije in z njimi pritiskala na takratnega ministra za okolje Roka Žarniča. Da je sežig odpadkov v redu, so trdili celo 14 dni prej, preden je bila študija gotova. Človek bi se zjokal. Zdaj sem srečen, da nam je uspelo, vendar pa sem ob tem tudi v velikih skrbeh, ko vidim druge.

Uroš Macerl je prejel v San Franciscu priznanje, pokal in 175.000 dolarjev.

foto: Boštjan Čadej

Uro š M ac er l

(8)

A n k et A

maj 2017 foto: Boštjan Čadej

Emb ALA žA 8 11 8

kako zmanjšati porabo lahkih plastičnih nosilnih vrečk? to ni edina tema, ki jo problematizira osnutek uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, je pa vzbudila precej pozornosti.

kajti pri siceršnji preveliki uporabi plastičnih nosilnih vrečk, kar seveda vpliva na okolje, so najbolj na udaru tiste z debelino stene manj kot 50 mikronov. To so lahke plastične vrečke, ki se redkeje ponovno uporabijo in se hitreje znajdejo med odpadki. Avtorji slovenskega predpisa pravijo, da »pogosto smetijo okolje«.

Zato naj bi članice eU sprejele ukrepe za zmanjšanje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, da bo manj smetenja, da bi potrošniki spremenili svoje ravnanje in vedenjske vzorce in spodbujali preprečevanje odpadkov.

urška košenina jože volfand

anketa

O

koljski cilj je določen. Letno porabo lahkih plastičnih vrečk bi morali zmanjšati do konca leta 2019 – manj kot 90 vrečk na osebo.

Do 31. decembra 2025 pa celo do 40 lahkih pla- stičnih vrečk na osebo. Kako cilj doseči? Uredba daje več možnosti. Z ekonomskimi sredstvi, kot so oblikovanje cen, davkov, dajatve, ali pa s tržnimi omejitvami, kot so prepovedi. Podobno naj bi veljalo tudi za ostale plastične vrečke.

Med drugim ne sme biti prodajna cena vrečke nižja od nabavne ne glede na debelino stene vrečke.

V

endar pa se novosti in ukrepi novega emba- lažnega predpisa ne nanašajo na plastične nosilne vrečke z debelino stene manj kot 15 mikronov. Gre za zelo lahke plastične vrečke za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana.

Na primer sadje, zelenjava, tudi sveži mesni izdelki, saj potrošnik v maloprodaji sam izbira ponujene izdelke. O vsebini in posledicah predpisa, ki nalaga nove obveznosti tudi proizvajal- cem in pridobiteljem plastičnih nosilnih vrečk, med drugim gre za spremembe sporočanja podatkov o dajanju plastičnih vrečk v promet, smo povprašali gospodarske družbe in stroko.

Slovenija z novim embalažnim predpisom oziroma s spremembami Uredbe izpolnjuje rok za prenos evropske Direktive 2015/720/EU, kar bi sicer morala storiti do 27. novembra 2016.

Ta Direktiva se deloma prenaša v slovenski

pravni red tudi s spremembo Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaženje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. V anketi sodelujejo: Hofer d.o.o., Lidl Slovenija, Mercator d.d., Makoter d.o.o., Piskar d.o.o., Prima plast d.o.o. in Visoka šola za varstvo okolja iz Velenja.

Vprašanja so bila naslednja:

1 .

Nova uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo želi zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk z debelino stene manj kot 50 mikronov. Določena je letna raven potrošnje na osebo. Osnutek Uredbe napoveduje, da se lahko sprejmejo ukrepi za zmanjšanje potrošnje vseh plastičnih nosilnih vrečk, spreminja pa se tudi uredba o okoljski dajatvi. Kako bodo predlagane novosti pri uporabi lahkih plastičnih vrečk vplivale na vaše poslovanje, kako bi dopolnili regulativo in ali so realni cilji glede znižanja porabe vrečk na osebo?

2 .

Hkrati se sočasno spreminja Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odpadne embalaže glede podatkov, ki jih bodo morali dodatno sporočati proizvajalci in pridobitelji plastičnih nosilnih vrečk. Pri tem

kako do manjše porabe lahkih

plastičnih vrečk, ni lahko vprašanje

(9)

maj 2017

9 11 8 Emb ALA žA

poročanju oziroma evidentiranju potrošnje pa niso izvzete lahke plastične vrečke z debelino manj kot 15 mikronov in bodo morali distri- buterji o porabi poročati ministrstvu. Kako boste lahko zagotovili evidentiranje porabe plastičnih vrečk, tako da bo poročanje realno?

Ali lahko navedete, kako je s porabo lahkih plastičnih vrečk v zadnjih treh letih?

3 .

Zakonodajalec ugotavlja, da so trgovci že doslej samoiniciativno izvedli več akcij ozaveščanja glede uporabe plastičnih vrečk in močnejših materialov za večkratno uporabo.

Uradne statistike sicer ni, vendar MOP ocenjuje, da se je poraba plastičnih nosilnih vrečk v Sloveniji v zadnjih letih zmanjšala. Kaj kaže realna praksa in kako ocenjujete ravnanja po- trošnikov, je ozaveščenost večja?

4 .

Z novim predlogom se spreminja tudi Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo tako, da se bodo vse osebe, ki dajejo embalažo v promet, morale vpisati v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet, torej tudi tisti, ki dajo letno v promet manj kot 15 t embalaže in so bili doslej izvzeti. Kaj menite o tej novosti?

kupci pridejo v

trgovino že z vrečkami

Hofer d.o.o., oddelek za odnose z javnostmi

P

odjetje Hofer deluje trajnostno naravnano in družbeno odgovorno. V okviru iniciative Danes za jutri si tako vsak dan prizadevamo ponujati najvišjo kakovost izdelkov, a hkrati skrbeti za svetlo prihodnost našega planeta.

Skladno s tem prevzemamo odgovornost in že vrsto let pristopamo k procesom, ki vplivajo na naše kupce, partnerje, sodelavce, okolje in družbo. Zavedamo se tudi vpliva področja porabe in proizvodnje plastičnih vrečk, zato našim kupcem nudimo možnost izbire reciklirane vrečke in vrečke za večkratno uporabo.

Opažamo, da kupci s seboj pogosto prinesejo svoje vrečke ali košare za večkratno uporabo.

Uporabijo pa se tudi prazne kartonske emba- laže z naših pakirnih polic, ki jo sicer v poslo- valnici ob koncu dneva primerno uničimo. Za prodajo vsakega izdelka v naših poslovalnicah (tudi vrečko) stojijo trajnostna načela našega podjetja. Tako skladno z našimi vrednotami pozdravljamo spremembe v osnutku Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Z

morebitnimi sprejetimi spremembami pa bomo zagotovili tudi vse mehanizme, ki bodo podpi- rali premik na področju embalaže in odpadne embalaže.

Že zdaj ponujamo vrečke iz različnih materialov

lidl slovenija, oddelek za odnose z javnostmi

V

Lidlu Slovenija že sedaj ponujamo – z izjemo vrečk pri sadju in zelenjavi – kupcem vrečke, ki so plačljive. Prav tako v našem sortimentu ponujamo vrečke, ki so izdelane iz papirja in so celo uporabne za kompostiranje, plastične vrečke pa so proizvedene iz recikli- ranega materiala. Prav tako v naši ponudbi že zdaj najdete trajne vrečke za večkratno uporabo. Na samo poslovanje sprememba uredbe, ki jo omenjate, tako ne bo vplivala. Se pa tudi sami zavedamo problema plastičnih vrečk in kupce spodbujamo, da vrečke uporabijo več- krat. Kot doslej bomo spoštovali vse zakonske predpise, torej tudi morebitne spremembe, ki se bodo nanašale na nas.

nova uredba prinaša stroške, del je

praktično neizvedljiv

lucija kavkler, vodja službe za varstvo okolja, Poslovni sistem mercator d.d.

1 .

Predlagane novosti Osnutka uredbe bi na poslovanje Mercatorja vplivale s prepo- vedjo dajanja brezplačnih plastičnih nosilnih vrečk kupcem, s potrebo po nameščanju ceni- kov za zelo lahke plastične nosilne vrečke na več lokacijah na prodajnem mestu, z zahtevo za zagotavljanje podatkov glede števila pla- stičnih vrečk na računih ter vodenje evidenc in poročanje, z zahtevo za ozaveščanje kupcev, itd. Zagotavljanje podatkov glede števila ''zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki niso izjema'' ter vodenje evidenc in poročanje pomeni za podjetje dodaten in visok strošek, ker bo potrebno zagotoviti oz. nadgraditi IT podpo- ro za beleženje, zbiranje, vodenje in obdelavo teh podatkov (IT programi, ki se uporabljajo za beleženje plastičnih vrečk danih v promet, za beleženje prodaje plačljivih ''zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki niso izjema'', za

poročanje na FURS, …) in dodatno obremeniti kadrovske vire (kot npr. blagajničarke) z nadzorom in beleženjem ''brezplačnih'' zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk in ''zelo lahkih pla- stičnih nosilnih vrečk, ki niso izjema'' (to je na navadnih blagajnah težko izvedljivo, na hitrih blagajnah pa praktično neizvedljivo, saj mora blagajničarka nadzirati večje število blagajn is- točasno) in administrativne delavce (zbiranje, vodenje in obdelava podatkov, ki so potrebni za dodatno poročanje vladnim inštitucijam). Naše predloge sprememb Osnutka uredbe, predvsem predlog kompromisa glede zahteve po zagotavljanju podatkov o številu plastičnih vrečk na računih ter vodenju evidenc in poročanju smo prek Trgovinske zbornice Slovenije posredovali Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Glede na dejstvo, da v Sloveniji ni vzpostavljene evidence o številu porabljenih lahkih plastičnih nosilnih vrečk/prebivalca, žal ne moremo komentirati realnosti ciljev glede znižanja porabe vrečk.

2 .

Evidenco plačljivih lahkih plastičnih nosilnih vrečk vodimo že zdaj, vzpostavitev realne evidence ''zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki niso izjema'' pa je, kot smo navedli že v odgovoru na vaše 1. vprašanje, po našem mnenju praktično neizvedljiva. V Mercatorju je v zadnjem času porasla prodaja velikih trajnih vrečk z dolgo življenjsko dobo in to kar za 20 %, kar kaže na večjo ozaveščenost naših kupcev.

3 .

V Mercatorju pa smo že leta 2008 prvi med domačimi trgovci z veliko akcijo Okolju prijazen sosed podarili trajnejšo na- kupovalno vrečko vsakemu gospodinjstvu v Sloveniji. Ob tem smo kupce spodbujali, naj se obnašajo čim bolj trajnostno. Od takrat se ozaveščenost o uporabi plastičnih vrečk pri nas začela pomembno naraščati. V Mercatorju smo nato tudi močno povečali delež vrečk iz reciklirane plastike, uvedli kartonske zaboje, spodbujali kupce k uporabi lastnih vrečk, zagotovili, da so ločevalne vrečke na voljo le na blagajni pod nadzorom blagajničarke, za tik tak blagajne smo uvedli možnost lastne vrečke, po- nudili plačljive zložljive nosilne vrečke z dolgo življenjsko dobo, ki so majhne in praktične, da jih kupci lahko vedno nosijo s seboj, ipd. Kljub temu, da uradne evidence o številu porabljenih lahkih plastičnih nosilnih vrečk/prebivalca ni, se ocenjuje, da se je potrošnja plastičnih nosilnih vrečk v Sloveniji v preteklih letih zmanjšala in ne ustreza navedbam o porabi plastičnih nosilnih vrečk, kot jo ocenjuje Evropska komisija.

foto: arhiv podjetja

Lu ci ja k av kl er

foto: arhiv podjetja

M ili ca M ako te r

foto: Sherpa

dr . G ašp er G an ta r

(10)

maj 2017

Emb ALA žA 10 11 8

4 .

V Mercatorju presegamo mejno količino 15 ton embalaže dane v promet, kar pomeni, da moramo že danes izpolnjevati obveznosti iz obstoječe Uredbe in jih bomo morali tudi skladno z novim Osnutkom uredbe, če bo sprejet.

Proizvodnjo lahkih plastičnih vrečk bodo zmanjšali

milica makoter, direktorica, makoter d.o.o.

1 .

Glede seznanjenja z novostmi in spremembami Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo že par let sestankujemo s člani GZS-ZKI Sekcije za plastiko in gumo ter z Ministrstvom za okolja in prostor. Podali smo različna stališča do predloga direktive o spremembi Direktive 94/62/ES. Bili smo mnenja, da je treba ravnanje s plastičnimi vrečkami obravnavati v okviru sistema ravnanja z embalažo in ne izpostavljati posebej tovrstne embalaže. Nekako že čutimo, da bomo v prihodnje zmanjšali proizvodnjo pla- stičnih lahkih nosilnih vrečk. Verjetno bomo primorani ukiniti določena delovna mesta in jih prerazporediti na druga. Razmišljamo tudi že o preusmeritvi oz. v povečanje proizvodnih zmogljivostih pri sedanjih kupcih in tudi o in- vestiranju za ta namen. Menimo, da so realni cilji glede znižanja porabe vrečk na osebo pod 90 do leta 2019. Kolikor vemo, bodo cilji lahko doseženi.

2 .

Evidentiranje porabe plastičnih nosilnih vrečk za nas ne predstavlja problema.

Že sedaj plačujemo okoljsko dajatev za one- snaževanje okolja zaradi odpadne embalaže, saj imamo evidentirano porabo plastičnih vrečk, ki so dane na trg v Republiki Sloveniji.

V zadnjih treh letih čutimo zmanjšanje proizvodnje lahkih plastičnih vrečk, kar smo tudi pričakovali.

3 .

Z realno prakso nismo seznanjeni.

Na zadnjem sestanku z GZS in s proizvajalci plastičnih vrečk v okviru sekcije za plastiko in gumo smo med drugim predlagali, da naj nas Ministrstvo za okolje in prostor v izvajanje kampanje za ozaveščanje vključi kot proizvajalce preko GZS- Združenja kemijske industrije oz. naj nas o kampanjah vsaj obve- šča. Prav tako smo mnenja, da kampanja ne sme biti pristranska do plastične embalaže.

Prikazati mora vplive vseh tipov embalaže in potrošnike informirati o pomenu recikliranja in o večkratni uporabi. Plastična vrečka okoljsko ni problematična, če se jo po uporabi zbere in reciklira. V Sloveniji imamo sistem ločenega zbiranja in deluje. Pri tem je ključno pravilno ravnanje uporabnika, ki se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih močno izboljšalo. Kljub temu

je nujno stalno ozaveščanje prebivalstva in še posebej mladih glede pravilnega ravnanja z odpadki nasploh.

4 .

Naše podjetje je že vpisano v evidenco oseb, ki dajejo embalažo v promet.

Za naše podjetje ta novost ne predstavlja spremembe.

Uporabo nosilnih biorazgradljivih vrečk naj država uzakoni

romana Piskar, prokuristka, Piskar d.o.o.

1 .

Pri nas je proizvodnja minimalna in se še zmanjšuje, ukinja.

2 .

Poročanje oz. evidenca porabe PE vrečk pri nas ne predstavlja nikakršne težave.

Če bo v prihodnje potrebno poročanje, bomo to storili.

3 .

Pri uporabi biorazgradljivih vrečk za odpadke je ozaveščenost kar visoka, saj se uporaba teh vrečk veča. Vendar na žalost tega dejstva ne moremo potrditi za uporabo nosilnih biorazgradljivih vrečk. Dokler ne bo zakonsko urejena uporaba teh vrečk, bo njihova uporaba majhna.

4 .

Naše podjetje je že v shemi. ...

...

Proizvodnja lahkih vrečk se je zelo znižala

darja Pišek, kontrola izdelkov, Prima plast d.o.o.

Z

aradi predlaganih novosti o zakonskem znižanju uporabe lahkih plastičnih vrečk v našem podjetju pri poslovanju ne bo bistvenih sprememb. Proizvodnja vrečk z debelino 40 – 50 mikronov se je pri nas v zadnjih desetih/

petnajstih letih močno znižala.

G

lede ciljev za znižanje uporabe lahkih vrečk dvomim, ali bomo v tako kratkem času dosegli tako nizko število uporabe vrečk na osebo. V našem asortimaju nimamo lahkih nosilnih vrečk z debelino pod 15 mikronov.

Ljudje so ozaveščeni glede uporabe in porabe plastičnih vrečk, vendar menim, da bi bilo potrebno v praksi storiti še nekaj in mnogo več, če želimo doseči opredeljene cilje. Menim, da je ozaveščenost dobra v teoriji, v praksi pa je to mnogokrat precej težje opaziti.

Cilji za manjšo porabo vrečk so dosegljivi

doc. dr. gašper gantar, direktor, Visoka šola za varstvo okolja Velenje

V

Sloveniji zaenkrat podatkov o potrošnji plastičnih vrečk ne zbiramo. Ocenjuje se, da povprečen Slovenec trenutno porabi okoli 150 plastičnih vrečk na leto in da jih več kot polovico zavrže med mešane komunalne odpadke.

Da bi dolgoročno bistveno zmanjšali porabo lahkih plastičnih vrečk (z debelino stene manj kot 50 mikronov), se je problema potrebno loti- ti celovito. Potrošnike je potrebno ozaveščati, da je njihova odgovornost zavrniti, česar ne potrebujejo. Dokler ne spremenimo vedenjskih vzorcev kupcev, se mi predlagani ekonomski ukrepi (oblikovanje prodajne cene, ki ne sme biti nižja od nabavne, davkov in dajatev) zdijo smiselni. Že minimalni strošek lahkih naku- povalnih vrečk namesto brezplačnih vrečk npr.

na blagajnah, ki jih nekateri kupci jemljejo v pretiranih količinah, bi zmanjšal njihovo porabo. Če želimo zmanjšati količino odpadkov v gospodinjstvih, so prav lahke plastične vrečke tisti izdelek, ki se jim v večini primerov lahko takoj odpovemo brez omembe vrednega truda ali stroškov.

P

oleg trajnih nosilnih vrečk, ki so se že dobro uveljavile (tudi po zaslugi samoiniciativnih akcij večjih trgovcev za ozaveščanje kupcev), lahko po nakupih vzamemo še bombažno ali laneno vrečko za kruh, plastično ali stekleno posodo za ribe, meso in delikatesne izdelke, rabljene vrečke za sadje in zelenjavo itd. ter izdelke v trgovinah ali na tržnicah naložimo vanje.

I

z lastnih izkušenj lahko povem, da je na ta način možno zmanjšati porabo lahkih plastičnih vrečk za več kot polovico. Enako velja za uporabo zelo lahkih plastičnih vrečk (z debelino stene manj kot 15 mikronov), ki so namenjene za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana. Te so izvzete iz vseh navedenih ukrepov, saj so namenjene »zagotavljanju uve- ljavljanja načela varne hrane«. Vprašati pa se moramo, ali bi sadju in zelenjavi res škodilo, če bi pot od nakupovalne police ali stojnice na tržnici do doma preživela v vrečki za ponovno uporabo? Tisti, bolj zavzeti privrženci gibanja za življenje brez odpadkov (Zero waste), ki so se pripravljeni kakšnemu izdelku tudi odpovedati in kupovati v trgovinah, ki prodajajo izdelke in pridelke brez embalaže, se lahko vsem plastič- nim vrečkam skoraj povsem odpovedo. Menim, da je zastavljeni okoljski cilj glede potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk - 90 lahkih plastičnih nosilnih vrečk na osebo do 31. decembra 2019 - dosegljiv. Seveda ga je potrebno doseči na način, ki ne bo povečal porabe drugih vrst embalaže za enkratno uporabo. LCA izračuni okoljskih vplivov namreč kažejo, da druga vrsta embalaže, npr. papirnate vrečke z enakim volumnom in nosilnostjo, v svojem celotnem življenjskem ciklu niso do okolja nič manj prijazne.

(11)

maj 2017

11 11 8 Emb ALA žA

Lesena transportna emBaLaža

tanja pangerl

Les je večstransko uporaben material.

tudi pri transportu. kot pravi direktor podjetja Comark Branko Butala je za transportno embalažo izjemno primeren mehkejši les iglavcev. največ povpraševanja je po lesenih zabojih za prekomorski transport, kar napoveduje še več možnosti v izvozu. Sušilnica lesa, v katero so v podjetju investirali v preteklem letu in zanjo pridobili sredstva za sofinanciranje, jim omogoča hitrejšo odzivnost na potrebe trga. Poleg tega odpadni les, ki jim ostane pri proizvodnji transportne embalaže, z lastnim mlinom meljejo v sekance in to uporabijo za ogrevanje. po besedah Branka Butale bo les v transportni embalaži kraljeval tudi v prihodnosti.

Proizvajate leseno transportno embalažo, ki jo izdelate tudi po meri. od kod dobivate les in katere vrste lesa uporabljate za izdelavo transportne embalaže?

Les pridobivamo iz lokalnih žag, saj je druga- če strošek transporta previsok, kar lahko na koncu pomeni nekonkurenčnost. Vemo, da so cene na področju lesene transportne embalaže izjemno razdelane in že centi lahko odločajo o uspehu ali še eni zamujeni priložnosti. Pri leseni transportni embalaži so zaslužki izjemno nizki, zato so potrebne količine. Dodatne storitve v naši ponudbi so tiste, ki projektu prinesejo dodano vrednost. Za izdelavo embalaže običajno uporabimo smreko, jelko, rdeči in zeleni bor. Uporabljamo tudi OSB in vezane plošče.

Smreka zato, ker velja za hitro rastoče drevo, kar omogoča regeneracijo gozdov. Mehkejši les iglavcev je izjemno primeren za obdelavo, kljub temu pa je dovolj trden in žilav, da nudi vso potrebno zaščito zapakiranega tovora v času transporta.

ali so se po ustanovitvi družbe slovenski državni gozdovi izboljšale možnosti nakupa domačega lesa?

Zaenkrat se še nismo odločili za storitve, ki jih ponuja SiDG.

katere vrste lesene embalaže za transport največ izdelate oziroma po kateri leseni emba- laži je največ povpraševanja? kakšne so letos razmere na trgu, bo rast?

Za nami je uspešno poslovno leto 2016. Želimo si, da bi se trend zmerne, a stabilne rasti na- daljeval tudi v tem letu. Proizvodnja lesene transportne embalaže je močno povezana z aktivnostmi na izvoznem trgu in napovedi so trenutno ugodne. Vendar dandanes nikoli ne veš, kdaj se bo premica prelomila in prekrižala investicijske načrte. Največ povpraševanja je po lesenih zabojih za potrebe prekomorskega transporta. Tako da po navadi za kupca izvede- mo še prekomorsko pakiranje, ko tovor ovijemo v aluminijasto folijo, vstavimo absorberje vlage in izsesamo zrak, kolikor je pač mogoče, da ustvarimo mikro vakuum.

V tujino izvozimo večje količine lesenih kletk, ki se prav tako uporabljajo za potrebe prekomorskega transporta. Pakiranje pa opravi kupec sam ali ga prepusti zunanjim izvajalcem v svojem okolju.

katere standarde morate upoštevati pri izde- lavi transportne lesene embalaže?

Upoštevati je potrebno Mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe št. 15 (ISPM – 15). To pomeni posebno obdelavo oziroma postopek, s katerim se lesen pakirni material ustrezno ob- dela na način, ki zagotavlja uničenje škodljivih organizmov. Izvedbo posebne obdelave potrju- je uradna oznaka v obliki žiga ali enakovredne trajne oznake na lesenem pakirnem materialu, ki zagotavlja ustreznost njegovega zdravstve- nega stanja. Tako mora lesena transportna embalaža vsebovati viden žig na več mestih.

V primeru fiksiranja zabojev v kontejner je potrebno žigosati vsako zagozdo ali upora- bljeno desko. V nasprotnem primeru se lahko ustvarijo ogromne časovne in denarne izgube zaradi zadržanja kontejnerja. Tako da smo pri tem opravilu izjemno natančni in vestni!

V preteklem letu ste investirali v postavitev lastne sušilnice lesa. kaj ste z njo pridobili?

Investirali smo z mislijo na prihodnost in širitev naših storitev. Pri investiciji smo si pomagali s takrat aktualnimi razpisi za sofinanciranje. Sredstva so bila brez zadržkov odobrena. Sušilnica nam omogoča boljši nadzor nad dobavno verigo lesa, večjo neodvisnost pri nabavi lesa in hitrejšo odzivnost na potrebe trga. Občasno jo uporabimo tudi za suho skla- diščenje, ko pride do pomanjkanja prostora v sami hali. Tako da so sušilnice resnično večnamenske.

Pri proizvodnji lesene embalaže se srečujete z odpadnim lesom. kaj storite z odpadkom in kako poskrbite, da se vaša lesena embalaža, v kateri se tovor transportira, ustrezno predela?

Kljub natančnim skicam in projektom se je nemogoče izogniti odpadkom. Odpadke nekaj časa obdržimo v proizvodnji za primer, da pride do projekta, kjer bi jih lahko uporabili. Tako skušamo zmanjšati odpadek na minimum.

Tisto, kar ga ostane, pa meljemo v sekance z lastnim mlinom, ki je povezan s kotlom.

Energijo uporabljamo za ogrevanje sanitarne vode, vode za potrebe delovanja sušilnic lesa in proizvodne hale.

kaj se zgodi z leseno embalažo po njeni opra- vljeni funkciji varovanja tovora?

Kaj se zgodi z leseno embalažo, ko odsluži, lahko samo ugibamo. Želimo si, da je prejemnik trajnostno naravnam in da poskrbi za ustrezno predelavo ali potencialno sekundarno uporabo.

kakšna je prihodnost lesa kot materiala za transport tovora in katera vrsta transportne embalaže iz lesa bo tržno najbolj iskana?

Les kot obnovljiv vir bo vedno zanimiv za predelavo v najširšem smislu. Energetsko gledano se priljubljenost lesa skozi obdobja menja. V transportni embalaži bo les kraljeval tudi v prihodnosti. Zakaj? Enkratni in neponovljivi tovori zahtevajo tudi takšno embalažo. Izdelati namensko embalažo iz umetnih materialov za enkratno uporabo ni ekonomično, predelava je zahtevna in draga. Les ima številne lastnosti, ki jih ne moremo ustvariti z umetnimi materiali, vsaj ne tako, da bi bili ekonomsko upravičeni. S pametnim in nadzorovanim sekanjem gozdov bomo lahko še dolgo uživali v tem neverje- tnem materialu. Kar se tiče tržne napovedi, pa bi lahko rekli, da bo prevladovala potreba po prekomorski leseni transportni embalaži.

Globalizacija je neverjetna. Vse je dosegljivo le z nekaj kliki!

»v transportni embalaži bo les kraljeval tudi v prihodnosti«

foto: Matej Kolaković

B ran ko B ut ala

(12)

maj 2017

Emb ALA žA 12 11 8

Kategorija pijača

Kategorija trajnostna embalaža

Že od leta 1970 Svetovna embalažna organizacija (World packaging organisation) podeljuje nagrade novim embalažam na globalnem trgu. nagrada Worldstar je dokaz nenehnega napredka v oblikovanju embalaže in v razvoju tehnologij. Za leto 2017 je organizator prejel 410 prijav iz 35 držav sveta.

191 je bilo nagrajenih. Te je izbralo 25 sodnikov iz različnih držav, podelili so 130 nagrad.

V posameznih kategorijah je več prejemnikov nagrad.

izbrali smo jih nekaj, zagotovo pa bomo o tistih, ki smo jih izpustili, pisali v prihodnjih številkah revije eoL. največ nagrad je prejela Japonska, 20, sledi ji nemčija z 18.

urška košenina

svetovne emBaLažne naGrade WorLdstar 2017

unikatne, a enostavne rešitve s trajnostnimi elementi

je revolucionarna ^Ecodraft

embalaža za industrijo pijač.

Izdelalo jo je podjetje Cardiff Group iz Belgije. Embalaža je sestavljena iz patentiranega sistema dvojnih vrečk, ki ločuje tlačno sredstvo od pijače. Takšna embalaža omogoča obstojnost na polici do dve leti. Sodčki so izjemno lahki, močni

in varni, poleg tega imajo vgrajene standardne priključke za upo-

rabo v industriji pijač.

Kupec je zahteval elegan- tno embalažo za šampanjec, ki bi jo lahko uporabil tudi kot vedro za led. Tehnologi podjetja Grupo Miralles iz Španije so z inovativnim postopkom za tisk na obeh straneh embalaže in nanosom metalik ustvarili embalažo,

ki je odporna na vlago. Izdelali so tudi optimalni kroj kartona, ki omogoča

embalaži, da se jo zloži v škatlo in potem spremeni v vedro za led

z minimalnim številom pregibov.

Vir: 99designs

Embalaža EcoFishBox je dobila zlato nagrado za trajnostno usmerjenost. Izdelali so jo v podjetju Stora Enso Packaging Oy na Finskem. Embalaža je vodoodporna in tesni. Namenjena je pakiranju rib. Izdelana je iz materialov iz obnovljivih virov (karton), poleg tega pa vsebuje bariero za vlago in je

reciklabilna. Ko jo dostavijo, je zložena v polo, kar pomeni manjše stroške med

transportom in skladiščenjem.

Možno jo je tudi poti- skati.

(13)

maj 2017

13 11 8 Emb ALA žA

Kategorija hrana

Kategorija zdravje in

lepota Kategorija

elektronika

Univerzalna škatla, ki so jo izdelali pri DS Smith packaging Madrid v Španiji, je enostavna, prilagodljiva škatla z več zavihki, da je v njo mogoče spakirati razne digitalne TV sprejemnike. 12 različnih sprejemnikov, ki jih potrošniki uporabljajo, je zreduciranih na dva tipa, manjši in večji. Škatla ima izbolj- šano varnost na najbolj občutljivih delih, na dnu, kjer je trdi disk, in na ozadju,

kjer so priključki. Zunanje dimenzije omogočajo paletno optimiza-

cijo med transportom.

Unikaten dizajn embalaže je zasnovan kot tradicionalna lončena posoda za sir. Karton je izdelan iz fluting papirja. Visoko kvaliteten offset tisk na zunanji strani zgleda skrivnostno, s ključnimi infor- macijami o izdelku postreže na notranji površini, tudi potiskani z offsetom.

Majhen izrez zagotavlja pogled na izdelek v notranjosti. Embalažo so

izdelali v Avstriji pri podjetju Steirerpack GmbH.

Steklenička podjetja The Vic- torinox Swiss Army za parfume presega prejšnje obli- kovalske koncepte, saj uporablja naravni kamen kot element pri pakiranju kozmetike. Inspiracijo so našli v švicarskih Alpah. Emblem podje-

tja, križ in oklep, ki je pritrjen na stekleničko, je izdelan iz

naravnega skrilavca.

Italijansko podjetje Tube- ttificio M. Favia je razvilo ToBeUnique sistem, unikaten sistem digitalnega tiska. V nasprotju s tradicionalnim digitalnim tiskom pri tej me-

todi nismo omejeni le na tubo, temveč lahko potiskamo tudi

pokrovček, vse skupaj v zanimiv unikat.

Škatla za baterije podjetja Varta, ki so jo izdelali pri podjetju Fr. Schiettinger KG (Göppingen) iz Nemčije je funkci- onalna in marketinško zanimiva embalaža. Zavarovana je s posebnim zapiralnim sistemom. Udarna oblika embalaže se sklada z logotipom

podjetja (trikotnik v obliki sve- tlobnega žarka) in s pozici-

oniranjem blagovne znamke.

Embalaža kombinira folijo, ki jo je mogoče odlepiti s funk- cijo zapiranja pokrova. Embalažo lahko odpreš in zapreš večkrat, a izdelek ostaja svež kot po prvem od- piranju. Manjša je poraba plastike in prostora za skladiščenje. Izdelana je iz monomateriala (100 % PET), ki je 100

% reciklabilen. Embalažo so izdelali v sodelovanju s podjetji Smilesys

S.p.A., Besana S.p.A., Bioplast s.r.l. in Ritrama S.p.A.,

v Italiji.

(14)

maj 2017

Emb ALA žA 14 11 8

Kategorija gospodinjstvo

Kategorija luksuz

Kategorija embalaža za farmacevtske

izdelke

Prašek Ariel podjetja P&G je dober primer prehoda iz trde v fleksibilno embalažo.

Pri podjetju Fol-mex S.A. de C.V.

iz Mehike so izdelali atraktivno in praktično PE/PE laminirano vrečo, ki je popolnoma reciklabilna. Tehta 85

% manj od kartonske škatle, kar je 1.230 ton letno neporabljenega

materiala, kar posledično zmanjša CO₂ za 10.9

ton.

Embalažo The Finest Easter Egg (najboljše velikonočno jajce) so izdelali pri podjetju MM Brown Group na Poljskem. Nagrado je prejela zaradi luksuznega izgleda, uporabljenih materialov, dodatnih dekoracij (dvobarvno vroče žigosanje).

Vse skupaj ustvarja izjemen učinek, poleg tega z izgledom jajca pred-

stavlja odlično darilo za veliko noč.

V

podjetju Hoff- mann Neopac AG v Švici so izdelali Spin'n'dose™ tubo, ki omogoča natančno odmerja- nje zdravil na recept. Inovativni kolešček odmerja 0,5 ali 1 g doze

iz tube, ko ga zavrtiš za 180°, brez stiskanja. Embalaža

je primerna za kreme in gele.

Embalažo Pharma Compliance Pack za tablete so izdelali pri podjetju August Faller GmbH

& Co. KG v Nemčiji. Njena prednost je v integriranem drsnem mehaniz-

mu s perforiranimi zavihki, ki se od- stranijo, preden se tableta zaužije.

Jemanje tablet iz embalaže je možno le po dozah.

Škatla je izdelana v Španiji pri podjetju Al mar- gen comunicación. Posebnost embalaže je v tem, da je izdelana iz različnih kosov kartona, ki so povezani skupaj v reciklabilno in socialno zgodbo.

Sestavlja jih skupina invalidnih oseb kot del njihovega integracijskega pro-

cesa. Kartonska škatla je predstav- nostna in transportna emba-

laža, izdelana iz kraft papirja.

Kartonska embalaža za varen tranzit keramičnih izdelkov z vgrajenim gumiranim držalom iz lateksa. Embalaža je

zmanjšala možnost poškodb za 100 %. Embalažo so izdelali

pri podjetju DS Smith iz Velike Britanije.

svetovne emBaLažne

naGrade WorLdstar 2017

(15)

Proizvodnja kartona d.o.o.

Vir, Papirniška 1, p.p. 114, 1230 Domžale, Slovenija

EXCELLENT TOP KRAFT

NOVOST MED KARTONI IZ SVEŽIH VLAKEN ZA NARAVEN, KRAFT IZGLED EMBALAŽE PRODUKTNA NOVOST IZ KOLIČEVO KARTONA

• Bela zgornja, kraft rjava spodnja stran

• Visoka opaciteta in sijaj (88 % Elrepho)

• Visoka stabilnost in togost

• Odlične cobb vrednosti < 30 gsm (60 sec)

• Certifi ciran za neposreden suh, masten in vlažen kontakt s hrano

• Na voljo z FSC in PEFC certifi kati

maj 2017

15 11 8 Emb ALA žA

Kategorija mesto nakupa

Kategorija tranzit

V podjetju DS Smith Packaging Deutschland Stiftung & Co. KG v Nemčiji so razvili kartonski displej, ki je prava paša za oči s svojim svežim di- zajnom in enostavnim rokovanjem.

Ima del, ki je namenjen sadju, in del za zelenjavo. Vabi družine

h kuhi enostavne in zdrave hrane. Izdelan je iz

kartona.

Pri podjetju Smur-fit Kappa Interwell GmbH &

Co KG iz Avstrije so izdelali fleksibilno embalažo za knjige iz kartona, ki prihrani kupcu 60

% proizvodnih stroškov za ponovno proizvodnjo zaradi

poškodovanih knjig.

Embalažna novica Zelenega omrežja

Polnilni kosmiči pelaspan Bio in še s prihranki

Spletna trgovina Pakiraj-pametno.si ponuja vse za pakiranje na enem mestu. Odlična alternativa za plastična in papirna polnila so polnilni kosmiči Pelaspan BIO. Narejeni so iz povsem naravnih in obnovljivih virov, in sicer iz koruznega škroba. Ekološko prednostno noto nosijo zaradi svoje 100 % biorazgra- dljivosti in kompostabilnosti. Za optimalno zaščito izdelka v paketu so Pelaspan BIO polnilni kosmiči tudi protiprašni, antistatični in izdelek ščitijo pred abrazijo in praskami.

Zaradi majhne teže kosmiči pripomorejo k prihranku pri stroških transporta.

Siscor, d.o.o.

http://siscor.si

Promocija

(16)

maj 2017

11 8 16 OKOLJE

Doma smo

disciplinirani, na delovnem mestu pa nemotivirani

Raziskava študenta B&B Visoke šole za trajnostni razvoj Kranj Denisa Oblaka je pokazala zanimive rezultate, povezane z ločevanjem odpadkov v domačem in delovnem okolju. V anketi sta sodelovala 102 anketiranca, med katerimi je bilo 4 % več moških kot žensk. Po starosti je prevladovala struktura od 21 do 40 let (79 %), sledila je starost od 41 do 60 let (18 %), ostali delež pa so predstavljale osebe, stare do 20 let. Po izobrazbi so prevladovali anketiranci s srednjo šolo (60 %), nato tisti z več kot srednjo šolo (38 %), ostali del je predsta- vljal osebe z manj kot srednjo šolo (2 %). Med drugim nas je zanimalo, kolikšna je razlika pri pozornosti, ko gre za povzročanje odpadkov, med domačim gospodinjstvom in delovnim okoljem, pri čemer je bila razlika med vsemi vprašanji najvišja. V domačem gospodinjstvu je 81 % oseb pozornih na to, ali povzročajo odpadke, medtem ko na delovnem mestu na to pazi le 68 % vprašanih. 32 % anketirancev na delovnem mestu ni pozornih na to, koliko odpadkov povzročijo. Rezultat je še pokazal, da v domačem gospodinjstvu 70 % anketirancev ločuje odpadke iz lastnih interesov, medtem ko na delovnem mestu le 57 % vprašanih.

Da upoštevajo pravila na delovnem mestu, je odgovorilo 11 % anketirancev. Stanje na delovnem mestu je bilo v večini pogledov slabše, torej je smiselno, da podjetja za svoje zaposlene pripravijo razne programe ali delavnice, da bi se to izboljšalo. Boljša seznanjenost z odpadki pripomore k zmanjševanju nastanka odpadkov in poveča motivacijo za ločevanje, kar podjetju prinese tudi zmanjšanje stroškov.

Zapisal: Denis Oblak

B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o.

www.bb.si

V Sloveniji na voljo nov produkt Co

₂

neUtraL

V družbi Belektron, ki je eno izmed mednaro- dno vodilnih neodvisnih podjetij na področju trgovanja z emisijskimi kuponi, so razvili nov produkt CO2 Neutral. S tem želijo podjetjem ponuditi možnost preboja na okoljevarstve- nem področju, tako da z njihovo pomočjo podjetja, produkti ali storitve, postanejo ogljično nevtralni. Način pridobitve certifikata CO2

Neutral je preprost, saj v imenu stranke vse postopke za dosego ogljične nevtralnosti vodi Belektron. Za stranko opravi izračun ogljič- nega odtisa, ki ga na osnovi posredovanih podatkov verificira neodvisen verifikacijski organ SIQ. Na podlagi izračunanega ogljičnega odtisa Belektron za podjetje oziroma organi- zacijo izvede izravnavo ogljičnega odtisa ter izda ustrezno poročilo o uničenju dogovorje- ne količine kuponov. Po uspešno končanem postopku doseganja ogljične nevtralnosti za ugotovljen obseg ogljičnega odtisa podjetje prejme Potrdilo o doseganju ogljične nevtralnosti, družba Belektron pa mu podeli pravico do uporabe znamke CO2 Neutral.

Belektron d.o.o.

https://belektron.eu/sl/

Telefonska linija za svetovanje kupcem

Osnovna dejavnost podjetja Belinka Belles je razvoj, proizvodnja in trženje premazov za za- ščito lesa. Uporabnikom najbolj znani izdelki za vremensko zaščito in dekoracijo lesa sta Belton in Beltop, ter Interier, Exterier in Tophyibrid.

Izkušnje o trajnosti premazanih izdelkov smo pridobivali iz lastne vremenske izpostave, iz eksternih testiranj na neodvisnih inštitutih ter preko sodelovanja z naročniki. Prizadevamo si, da bi se uporabniki pravilno odločali pri izbiri premaznih sistemov, prav tako pa lastnikom

Novice Zelenega

omrežja

med člani zelenega omrežja:

Fotografije: arhiv članov