UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
TEJA LAZAR
FOTOGRAFIJA V POVEZAVI Z RISBO
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2019
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA LIKOVNO PEDAGOGIKO
TEJA LAZAR
Mentor/ica: doc. mag. Zora Stančič So-mentor/ica: dr. Milena Mileva Blažič
FOTOGRAFIJA V POVEZAVI Z RISBO
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2019
IZJAVA O AVTORSTVU
Spodaj podpisana Teja Lazar, rojena 3. 9. 1995, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer Likovna pedagogika, izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom Fotografija v povezavi z risbo, izdelana pod mentorstvom doc. mag Zore Stančič ter so-mentorice dr.
Milene Mileve Blažič, v celoti avtorsko delo. V diplomski nalogi so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
_______________________
(Podpis študentke)
ZAHVALA
Rada bi se zahvalila vsem, ki so mi stali ob strani pri pisanju diplomske naloge, svoji družini in prijateljem. Hvala, ker ste me spodbujali in bodrili, da sem ohranjala voljo do pisanja in ustvarjanja!
Posebna zahvala gre še moji predragi noni, ki mi je pomagala iskat navdih pri delu, ko sem ga izgubila ter prijatelju Tinetu, ki mi je nudil pomoč pri oblikovanju diplomske naloge, ko se nisem znašla z računalnikom!
Navsezadnje in najbolj pomembno, pa bi se rada zahvalila še svojima mentoricama, ki sta me skozi delo popravljali, svetovali, bodrili in z njuno dobro voljo pripeljali do zaključene zbirke likovnih in literarnih avtorskih del!
HVALA!
POVZETEK
V diplomski nalogi z naslovom »Fotografija v povezavi z risbo,« se ukvarjam s štirimi likovnimi področji: risba, fotografija, kolaž in fotomontaža, ki jih poskušam združiti v zaključno avtorsko delo, ki temelji na fotomontaži ter ekspresivni risbi. Posameznim likovnim delom dodam še avtorske pesmi po zgledu Borisa A. Novaka. Diplomsko delo razdelim na teoretičen ter praktičen del.
V teoretičnem delu, z metodo študije gradiva in zbiranja podatkov, opišem posamezne pojme in predstavim osnovne informacije na podlagi izbranih pojmov. Pri risbi omenim dva pomembna umetnika Henrija Matissa ter Pabla Picassa ter se osredotočim na njuno ekspresivno risbo. Pri fotografiji izpostavim povezavo med fotografijo in umetnostjo, pojasnim možnosti fotografskih posnetkov ter na kratko opišem delo umetnika Man Raya. Pri fotokolažu predstavim kratek zgodovinski razvoj kolaža in se usmerim v obdobje dadaizma, ko se je prvič pojavil pojem fotomontaže. Ob tem predstavim nekaj primerov fotomontaže in izpostavim sledeče umetnike, ki so delovali na tem področju in so bili zame inspiracijski, dadaistka Hannah Höch, Erwin Blumenfeld, Linder Sterling, Jesse Draxler ter John Stezaker.
V praktičnem delu predstavljam avtorska dela fotomontaž, ki sem jih oblikovala s svojimi lastnimi fotografskimi posnetki in jim dodala ekspresivno risbo. Vsakemu likovnemu delu pripada še avtorska pesem, ki jo z likovnim, tematsko povežem v celoto. Posamična dela analiziram ter jih na kratko opišem s formalno ter vsebinsko analizo.
KLJUČNE BESEDE: risba, fotografija, fotomontaža, kolaž, pesmi
ABSTRACT
In the thesis Merging photography and drawing, I connect four art areas: drawing, photography, collage and photomontage, which are also combined in the final artwork, based on photomontage and expressive drawing. I included my own poetry, inspired by the work of the Slovenian poet Boris A. Novak, to the individual artworks. I divide the thesis into the theory and practical art part.
In the theoretical part of the diploma I use the method of literature study and gathering information to describe the art concepts and art techniques with the intention to understand the diploma subject better. In the drawing section I present two important artists, Henri Matisse and Pablo Picasso, highlighting their expressional drawings. In the next section, photography, I present the connection between photography and art, I explain the options of capturing photos and I present the work of the artist Man Ray. The following section, photomontage, starts with a description of the historical development of the art technique. Focusing on dadaism, when photomontage first appeared and became an official artistic technique. In the same section I also highlight some examples from the following photomontage artists, dadaists Hannah Hoch, Erwin Blumenfeld, Linder Sterling, Jesse Draxler and John Stezaker.
In the practical part I present my photomontages, which were created with my own photography, accompanied by expressive drawing. Each artwork has a short poem which I wrote and is united in substance with the artwork. In the end I analyse all the works and describe them with a formal and content analysis.
KEY WORDS: drawing, photography, photomontage, collage, poems
KAZALO VSEBINE
1 RISBA ... 1
1.1 Uvod v risbo ... 1
1.2 Elementi risbe ... 2
1.2.1 Točka ... 2
1.2.2 Linija ... 2
1.3 Risarska orodja in tehnike ... 3
1.3.1 Tuš ... 3
1.4 Vrste risbe ... 4
1.5 Risba po Matissu in Picassu ... 5
1.5.1 Henri Matisse ... 5
1.5.2 Pablo Picasso ... 6
2 FOTOGRAFIJA ... 8
2.1 Fotografija in kratek razvoj ... 8
2.2 Namen fotografije ... 8
2.3 Možnosti fotografskih posnetkov ... 9
2.4 Fotografija in umetnost ... 9
2.5 MAN RAY ... 10
2.5.1 Fotogram ... 11
3 FOTOKOLAŽ ... 12
3.1.1 Kolaž ... 12
3.1.2 Dadaizem ... 13
3.1.3 Fotomontaža ... 14
4 IZBRANI AVTORJI ... 15
4.1 Hannah Höch ... 15
4.2 Linder Sterling ... 17
4.3 Jesse Draxler ... 18
4.4 Erwin Blumenfeld ... 19
4.5 John Stezaker ... 21
5 BORIS A. NOVAK ... 23
6 LASTNO USTVARJANJE ... 24
6.1 Risba ... 24
6.2 Material ter orodje ... 24
6.3 Slikovni material ... 25
6.4 Fotomontaže ... 25
6.5 Združitev fotomontaž z risbo ... 25
6.6 Literarni del ... 25
6.7 Analiza posameznih avtorskih del ... 27
6.7.1 Kapljice ... 27
6.7.2 Tvoja ... 28
6.7.3 Steklen pogled ... 29
6.7.4 Porcelan ... 30
6.7.5 Popisana ... 31
6.7.6 Majhna poteza... 32
6.7.7 Slovar ljubezni ... 33
6.7.8 Perspektiva ... 34
7 SKLEP ... 35
8 LITERATURA IN VIRI ... 36
8.1 SPLETNI VIRI ... 37
8.2 VIRI SLIKOVNEGA GRADIVA ... 38
KAZALO SLIK
Slika 1: Gyula Derkovits, Avtoportret s pipo, 30.9 x 22 cm, 1926, črnilo na papirju ... 3
Slika 2: Henri Matisse, Nude from the back [Akt z zadnje strani], 52 x 40cm, 1950, čopič in črnilo ... 3
Slika 3: Ernst Ludwig Kirchner, [Študija o starem in rdečem], 29.7 x 42 cm, 1914, svinčnik na papir ... 5
Slika 4: Henri Matisse, Akt iz Clevelanda, 1932, jedkanica ... 6
Slika 5: Henri Matisse, Madona in otrok, 50 x 37.5 cm, 1950 -1951, litografija ... 6
Slika 6: Pablo Picasso, Olgin portret, 62.2 x 45.7 cm, 1920, risba s svinčnikom ... 7
Slika 7: Pablo Picasso, Akti v Reverie, 20 x 24 cm, 1920, risba s svinčnikom ... 7
Slika 8: Pablo Picasso, Vojna in mir, ni podatka o velikosti, 1950, risba s svinčnikom ... 7
Slika 9: Man Ray, Črno in belo, 50 x 38.5 cm, 1926, fotografija, MOMA ... 11
Slika 10: Man Ray, Ingresova violina, 29.6 x 22.7 cm, 1924, fotografija, Los Angeles ... 11
Slika 12: Man Ray, Neimenovana, 23.5 x 17.8 cm, 1922, rayogram ... 12
Slika 11: Man Ray, Elektrika, 26 x 20.5 cm, 1931, rayogram ... 12
Slika 13: Pablo Picasso, Kitara, 66.4 x 49.6 cm, 1913, nalepljen papir, kreda, oglje, indijsko črnilo ... 13
Slika 14: Kazimir Malevič, Lady at the poster column, [Gospa na plakatu], 71 x 64 cm, 1914, kolaž in olje na platnu ... 14
Slika 15: George Grosz, John Heartfield, Sončna dežela, 1919, kolaž in fotomontaža ... 15
Slika 17: Hannah Höch, Mischling (Half caste), [Na pol kastni] 11 x 8.2 cm, 1924, fotomontaža, Stuttgart ... 16
Slika 16: Hannah Höch, Viktor, 22.5 x 18 cm, 1927, fotomontaža, Rim... 16
Slika 18: Hannah Höch, Made for a party, [Narejena za zabavo], 36 x 19.8 cm, 1936, fotomontaža, Stuttgart ... 16
Slika 20: Linder Sterling, SheShe, [OnaOna], 1981, fotografija in kolaž ... 17
Slika 22: Jesse Draxler, Brez naslova, Neznana letnica nastanka, fotomontaža ... 18
Slika 24: Jesse Draxler, Radiohead's climbing up the walls for Pitchwork, Neznana letnica nastanka, fotomontaža ... 19
Slika 23: Jesse Draxler, For Ignite modeling, Neznana letnica nastanka, fotomontaža ... 19
Slika 25: Erwin Blumenfeld, Marua Motherwell, 50.5 x 40.5 cm, 1941, fotografija in želatinasti srebrni tisk, New York ... 20
Slika 26: Erwin Blumenfeld, Shadowed Silhouettes, [Senčne silhuete], 32 x 26.3 cm, 1953, fotografija in tisk s srebrno želatino, New York ... 20 Slika 27: Erwin Blumenfeld, Dayton's, 40.6 x 50.8 cm, 1955, fotografija in večkratni tisk, New York ... 21 Slika 28: John Stezaker, Ona (Filmski portret III), 26.1 x 27.5 cm, 2008, kolaž, London ... 22 Slika 29: John Stezaker, Poroka, (Filmski portret XXXI), 28.6 x 23 cm, 2007, kolaž, London ... 22 Slika 30: Teja Lazar, Kapljice, 29.7 x 42 cm, 2018, fotomontaža in risba s tušem, osebni arhiv ... 27 Slika 31: Teja Lazar, Tvoja, 42 x 29.7cm, 2018, fotomontaža in risba s tušem, osebni arhiv . 28 Slika 32: Teja Lazar, Steklen pogled, 42 x 29.7 cm, 2018, risba s tušem in fotografija, osebni arhiv ... 29 Slika 33: Teja Lazar, Porcelan, 42 x 29.7 cm, 2018, fotomontaža, osebni arhiv ... 30 Slika 34: Teja Lazar, Popisana, 42 x 29.7 cm, 2018, risba s tušem in akrilnim flomastrom na fotografiji, osebni arhiv ... 31 Slika 35: Teja Lazar, Majhna poteza, 29.7 x 42 cm, 2018, risba s tušem na fotografiji, osebni arhiv ... 32 Slika 36: Teja Lazar, Slovar ljubezni, 42 x 29.7 cm, 2018, fotomontaža in risba z akrilnim flomastrom, osebni arhiv ... 33 Slika 37: Teja Lazar, Perspektiva, 42 x 29.7 cm, 2018, fotomontaža in risba z akrilnim flomastrom, osebni arhiv ... 34
1
1 RISBA 1.1 Uvod v risbo
Risba sodi med najstarejše načine likovnega izražanja in je osnova za vse vrste likovnega ustvarjanja. Postopek, s katerim ustvarimo risbo, se imenuje risanje. V zgodovini je odigralo zelo pomembno vlogo pri človekovem razvoju. Risanje je pojmovano kot veščina upodabljanja, ki raziskuje in prikazuje stvarnost s svojim sistemom ter naborom znanj. Zaradi težavnosti omenjenega procesa, se je treba risanja tudi učiti. Gre za kreativen proces, v nasprotnem primeru govorimo le o kopiranju ali prerisovanju (Rački, 2010, str. 7-11, Butina, 2011, str. 47).
Pojem risbe lahko razčlenimo po različnih pomenskih aspektih, ki pa se delijo na risbo kot podobo, tehniko upodabljanja, sestavino slike, samostojno umetniško delo ter muzealsko kategorijo (Rački, 2010).
Ko govorimo o risbi kot o podobi, imamo v mislih predvsem motive iz sveta, ki so upodobljeni s svojimi značilnostmi. Izberemo motive iz realnega sveta, kot so obraz, figura, hiša, žival in upodobimo njihove glavne značilnosti. Od risarja je odvisno, kako natančno bo posnemal izbrano podobo. Pri risbi kot tehniki upodabljanja, gledamo na risbo kot produkt različnih orodji; svinčnik, pero, oglje… Ti puščajo sled v obliki točk, linij, ploskev, odvisno tudi od orodja, ki ga uporabljamo. Risba naj bi bila tudi osnova za dobro sliko, kar pomeni, da za vsako sliko, ki prikazuje očiten in natančno prikazan motiv, se skriva dobro izdelana risba. Ko risbo prekriva barva, ta služi kot skica za nadaljnje delo v drugi likovni tehniki. Kadar risba nima vloge skice, lahko stoji tudi kot samostojno likovno delo in je enakovredna drugim umetniškim praksam. V tem primeru moramo biti še toliko bolj pozorni na slikovni prostor in kompozicijo.
Navsezadnje, pa risbo najdemo še v arhivih muzejev, bodisi v gvaših, akvarelih, kot osnutke ali skice, ki pomagajo zgodovinarjem pri izboru pomembnih podatkov (Rački, 2010, str. 12-13).
2
1.2 Elementi risbe
Točka in linija, drugače imenovani tudi pika in črta, sta osnovni izrazni sredstvi ali kot ju tudi v likovni teoriji imenujemo, osnovni likovni prvini, ki sta skupni vsem likovnim disciplinam.
Druge likovne prvine so še svetlo-temno, barva, oblika, prostor in ploskev (Butina, 2011, str.
17).
1.2.1 Točka
Točka je pojem brez dimenzij, prostor v prostoru, ki ima določeno mesto na risalni površini in ne izraža gibanja. Je osnova vsake linije, saj je ta sestavljena iz zaporednih točk. Označujemo jo s piko, ki je sled risarskega orodja. Lahko se spremeni tudi v črtico. Množica pik lahko poleg linije ustvari tudi kompleksnejše likovne spremenljivke, npr. teksture (Butina, 2011, str. 132).
1.2.2 Linija
Linija je likovna prvina in obenem temelj vsake risbe. Uporabljamo jo lahko v vseh likovnih panogah, slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, itd. Z njo orisujemo oblike (Butina, 2011, str. 135).
Linijo lahko narišemo prostoročno, kar pomeni, da je neponovljiva in je ne moremo posnemati.
Taki liniji pravimo neformalna linija. V nasprotnem primeru, ko je linija načrtovana s pripomočki, jo imenujemo formalna linija (Butina, 2011, str. 135), ki jo je lažje posnemati.
Takšno linijo lahko imenujemo tudi geometrijska linija oziroma osnovnica, diagonala, ipd. Črte lahko posebej poimenujemo po načinu nastanka, glede na to v katero smer se giblje (vodoravnica, navpičnica, poševnica), lahko pa jo razlikujemo tudi glede na obliko (ravna / kriva), dolžino (kratka / dolga) ter debelino (tanka / debela) (Rački, 2010).
Linijo najdemo v različnih oblikah, glede na to kako nastopa v likovnem delu. Lahko je aktivna, pasivna ali medialna, odvisno od njenega gibanja.
Aktivna linija samostojno potuje po formatu. Svoje gibanje začne svobodno in konča nesklenjeno na drugem delu formata. Obratno od aktivne se medialna zaključi v isti točki kot se začne in tako osami izbran del formata. Medialna linija loči notranji prostor od zunanjega, ki ga obdaja, kar pomeni, da jo določata dve ploskvi. Njena funkcija je orisovanje (Rački, 2010, str. 21).
Tretja je pasivna linija, ki jo razpoznamo zgolj po tem, da ni narisana ampak je določena z robom ploskev, z barvnimi, svetlostnimi ali rastrskimi razlikami (Butina, 2011, str. 135).
3
1.3 Risarska orodja in tehnike
Pri risanju uporabljamo različna orodja oziroma karkoli, ki pušča sled. Ker je najpogostejša uporaba podlage papir, je posledično bolj pogosto uporabljeno orodje tisto, ki je primerno za papir. Nekatera izmed orodji s katerimi rišemo so svinčnik, oglje, kreda, tuš, pero, čopič, flomaster, itd. Nekatera sredstva pri tem ponujajo več možnosti modeliranja, druga pa več črtnega risanja, na primer flomaster in trstika. Nekatera omogočajo tudi tehnično risanje.
Začetnikom risanja se najprej priporoča risanje z ogljem na hrapav papir, saj lahko sled oglja brišemo in lažje popravljamo (Rački, 2010, str. 30-33
).
1.3.1 Tuš
Sama sem se odločila za izbiro tuša, ker sem z njim najlažje dosegla izrazito ekspresivno risbo in ker je še najbolj spominjal na risarje, po katerih sem se zgledovala.
Tuš je raztopina črne ali temno rjave barve, ki se na podlagi posuši. Pri risanju s tušem uporabljamo pero, trstiko, tanjšo paličico ali čopič, odvisno tudi od efekta, ki bi ga radi ustvarili v risbi. V primeru, da si zaželimo v risbo dodati več svetlostnih tonov, si lahko pomagamo z redčenjem vode in čopičem (Rački, 2010, str. 32).
1
1 Delovni prevod za potrebe diplomske naloge Slika 2: Henri Matisse, Nude from the back [Akt z zadnje strani], 52 x 40cm, 1950, čopič
in črnilo
Slika 1: Gyula Derkovits, Avtoportret s pipo, 30.9 x 22 cm, 1926, črnilo na papirju
4
1.4 Vrste risbe
Poznamo več vrst risbe, ki se razlikujejo glede na izbrano tehniko ali motiv, ki si ga risar izbere.
Motiv, ki si ga izberemo pri risanju opazujemo, preučujemo njegovo strukturo. Na nekaterih delih se oko večkrat ustavi, na nekaterih, ki jih prej zazna, malo manj. S preučevanjem objekta omogočimo, da možgani sestavijo celotno sliko objekta, ki ga opazujemo in ga pretvorijo v risbo (Rački, 2010).
Pomembno vlogo nosita postopka zaznavanja ter videnja, ko zaznavamo stvarnost in jo razčlenjujemo po stopnji pozornosti. Risar mora zaznati vse dele motiva in določiti kateri so pomembnejši pri zaznavanju in prepoznavanju izbranega objekta.
Poleg skice, oblike risbe, ki jo uporabljamo kot pomoč pri likovnem delu, poznamo tudi druge vrste risbe, ki se razlikujejo po namenu, kot so kroki, študijska risba, ekspresivna risba, prezentacijska risba, ilustracija, strip, satirična risba, karikatura, tehnična risba, stripovska risba, računalniška, abstraktna itd. (Rački, 2010, str. 12-20).
Med drugimi izpostavimo definiciji dveh vrst risbe, ki sem ju tudi sama uporabljala v svojih likovnih delih, kroki ter ekspresivna risba.
Kroki je hitra skica motiva, ki je vedno priporočljiva pri risanju. S hitrimi skicami treniramo koncentracijo ter sproščenost, ki sta pomembna dejavnika pri risanju. Pri krokijih želimo doseči upodobitev figure po modelu v najkrajšem času, s čim manj potezami (Rački, 2010, str. 14).
Ekspresivna risba je risba, ki izpostavlja umetnikovo notranje dogajanje glede izbranega motiva, torej je zelo subjektivna. Je ena izmed redkih stilov risb, kjer lahko motive rišemo na pamet, saj poudarjamo izraz izbranega motiva, ni pa to nujno. Še vedno je veliko umetnikov, ki za ekspresivno risbo potrebujejo modele oziroma pristop risanja po opazovanju. Zelo pogosto rišejo ekspresivne risbe otroci. Ko se ekspresivno izražajo odrasli, je običajno značilno, da morajo kljub ekspresivnosti risbe imeti dobro podlago študijske risbe, da lahko dosežejo dobre rezultate (Rački, 2010, str. 15-16, Butina, 2011, str. 48).
5
1.5 Risba po Matissu in Picassu
Pri poglavju risbe bom izpostavila dva pomembna umetnika, ki sta ustvarjala na področju ekspresivne risbe; Henrija Matissa ter Pabla Picasa. Wassily Kandinsky je leta 1912 v knjigi Concerning the spiritual in Art dejal, da Matisse predstavlja barvo, Picasso pa obliko. Dva umetnika, ki sta sicer delovala na drugačnih likovnih področjih, tokrat združimo v njuni ekspresivnosti, enostavnosti ter lahkotnosti potez v risbi (Essers, 2013).
1.5.1 Henri Matisse
Henri Matisse (1869-1905) je začetnik nove umetniške smeri Fauvizma, ki se je na področju slikarstva posvečal barvi. Pri analizi njegovih del velikokrat poudarjamo način slikanja, ki je bil zanj značilen. Tokrat izpostavimo risbo kot samostojno likovno delo. Matisse je od nekdaj veliko risal, šele po letu 1930 pa se je pojavila nova želja po preprostem. Po stotinah poskusov risb, definicij oblik ter različnih vpogledov v risbo, se je Matisse odločil, da se bo omejil le na svinčnik ali črnilo, ki daje risbi razvidnost ter jasnost. Po tem je poskušal risati tudi z zaprtimi očmi, da je dosegel želen učinek. V njegovi zbirki risb ter grafik zaznamo ekspresivnost in enostavnost linij v kompoziciji, za katerimi pa stoji izredno študijsko poznavanje tehnike risanja. Ker je večina del ustvarjenih s tušem, ki se ga ne da brisati, je Matisse enostavno risbo dokončal v prvem poskusu. Zaradi takšnega načina risanja so njegova dela še toliko bolj vrednotena (Elderfield, 1985 in Essers, 2013).
Slika 3: Ernst Ludwig Kirchner, [Študija o starem in rdečem], 29.7 x 42 cm, 1914, svinčnik na papir
6
Leta 1936 je Matisse izdal zvezek z zbirko risb ženskih figur, pod imenom Cahiers d'Art.
Skupno vsem tem risbam je, da zavzemajo celoten format, ženska figura pa ohranja v risbi čutnost in ženstvenost. Prostor okoli figure je navadno zapolnjen z geometrijskimi oblikami, ki dodatno podkrepijo globino formata ter izpostavijo vlogo ženske figure v kompoziciji (Gowing, 1993, str. 173).
1.5.2 Pablo Picasso
Pablo Picasso (1881-1973) velja za začetnika kubizma in vsestranskega umetnika, njegovo življenje lahko razdelimo na več umetniških obdobij. Picasso je že kot mlad deček začel z risanjem raznolikih motivov, ki so po tehniki že takrat presegala njegova leta. Sledila so leta eksperimentiranja, ko mu je risba služila kot skica za druge tehnike. Dela, ki so nastala v Picassovih poznejših letih so zelo preprosta in spominjajo na otroško risbo. To je bilo obdobje po njegovem surrealističnem ustvarjanju, ko je večinoma risal različne motive z eno samo linijo. Ukvarjal se je predvsem z abstrahiranjem motivov ljudi, živali ali mitoloških bitij, pri čemer je poskušal podobe reducirati na najmanjše število potez, ki povzamejo bistvo. Eno izmed takšnih del je risba z naslovom Vojna in mir (1950). Ne le v njegovih abstrahiranih risbah ampak tudi v skicah, se ob enostavnosti risbe opazi velik talent in sposobnost natančnega opazovanja motivov (Warnacke, 2002).
Slika 4: Henri Matisse, Akt iz Clevelanda, 1932, jedkanica
Slika 5: Henri Matisse, Madona in otrok, 50 x 37.5 cm, 1950 -1951,
litografija
7
Slika 8: Pablo Picasso, Vojna in mir, ni podatka o velikosti, 1950, risba s
svinčnikom
Slika 6: Pablo Picasso, Olgin portret, 62.2 x 45.7 cm, 1920, risba s svinčnikom
Slika 7: Pablo Picasso, Akti v Reverie, 20 x 24 cm, 1920, risba s svinčnikom
8
2 FOTOGRAFIJA
2.1 Fotografija in kratek razvoj
Po Butini (2011) je fotografija »umetnost ustvarjanja podob« s pomočjo svetlobe na določeno površino. Geoffrey Batchen (2010) v svoji razpravi o fotografiji pravi, da lahko definicijo fotografije razumemo bolje, če poznamo nastanek ter razvoj fotografije.
Podlago za delovanje je našla fotografija že v 17. stoletju na principu »Camere obscure«, kar v latinščini pomeni Temna soba. Gre za projekcijsko napravo, sestavljeno iz temnice z manjšo odprtino, ki projicira narobe obrnjeno sliko na nasprotni strani. Edina težava, ki jo je bilo treba še rešiti je, kako ohraniti oziroma zamrzniti sliko na podlagi (Butina, 2011).
Začetki fotografije segajo v 19. stoletje, ko se je zgodilo več zaporednih izumov povezanih s fotografijo. Pri tem naletimo na težavo, saj z gotovostjo ne vemo, kdo bi bil njen pravi iznajditelj. V zgodovini fotografije je namreč več imen, ki jih štejemo za začetnike.
Francoski litograf Joseph Niepce (1765-1833) je leta 1822 ujel sliko na kositrni plošči in prejel zasluge pri prispevanju k izumu (Butina, 2011). Tu so še ostali veliki pionirji fotografije:
Francoz Louis-Jacques-Mande Daguerre (1787-1851), katerega postopek izuma je bil prvič prikazan v javnosti ter še dve pomembni imeni, na kateri vedno znova naletimo, Heinrich Schulze (1687-1744) ter William Henry Fox Talbot (1800-1877) (Batchen, 2010).
Vsako veliko ime je zasluženo za del razvoja fotografije, tako na kemijskem področju kot tudi pri sami ideji fotografije. Ne glede na to, so razprave glede začetnika fotografije še vedno zelo različne (Batchen, 2010).
2.2 Namen fotografije
Ob rojstvu fotografije je prevladala t.i. »Straight photography« ali na nek način »popolna fotografija«, za katero so bile značilne lastnosti kot so preprostost, nekompliciranost, resničnost, nepopačenost, skratka lastnosti, ki so prikazovale tisto kar je »lepo«. Sčasoma so fotografi nehali prikazovati ideale v fotografiji in so se posvetili »manj lepim« motivom. K fotografiji so pristopali drugače, predvsem tako, da so poudarili sporočilnost. Iz tega so se razvili številni različni nameni ustvarjanja fotografije. Omenimo le nekaj najpomembnejših po Butini (2011):
Družinska fotografija je fotografija s katero ohranjamo spomin na družinske člane. Te fotografije so običajno zelo intimne.
9
Umetniška fotografija vsebuje določene likovne lastnosti in jo lahko delimo na različne podkategorije. Glavna značilnost umetniške fotografije je, da ne potrebuje posebnega namena, ampak je svobodno narejena z avtorjevo željo po ustvarjanju.
Reporterska fotografija je vrsta fotografije, katere namen je, da nas informira o aktualnih novicah. Zelo pomembno je, da zna fotoreporter ujeti pravilno sporočilnost fotografije. Že pri sami izbiri motiva, ta lahko spreminja interpretacijo fotografije.
Reklamna oz. oglaševalska fotografija služi grafičnim oblikovalcem pri oglaševanju različnih izdelkov.
Modna fotografija prikazuje ali dokumentira nove modne kreacije.
Znanstveno-dokumentarna fotografija se nanaša na različna znanstvena področja in zato zahteva snemanje v različnih pogojih, glede na področje.
2.3 Možnosti fotografskih posnetkov
Ne glede na namen fotografiranja ima fotograf vedno na izbiro različne možnosti snemanja fotografij, glede na omenjene dejavnike, kot so izbira motiva, osvetlitve, kadra, rakurza ter izbire objektiva. Pri tem se mora avtor sam odločiti, kaj pri trenutnem fotografiranju potrebuje in kaj želi pri fotografiji doseči (Butina, 2011).
Motiv je lahko različen. Izbira se lahko med bolj pripovednim ali manj pripovednim. Pri umetniški fotografiji še posebej odigra veliko vlogo izbira svetlobe in poigravanje s sencami, s katerima lahko dosežemo precej zanimive efekte v kompoziciji, če ju ustrezno obvladujemo.
Kot tretja možnost spreminjanja fotografije je izbira kadra, kar pomeni velikost izbranega prostora v mejah formata. Poznamo več različnih kadrov, kot so daljni, totalni, ameriški, srednji, veliki plan in plan detajla. Pri izbiranju rakurza govorimo o izbiri kota snemanja, ki vpliva na razpoznavnost motiva in posledično na gledalčevo dojemanje.
Navsezadnje, je pomembna še sama izbira objektiva, ki pripomore k izostritvi in razvidnosti ali popačitvi ujete vsebine. Po nastanku posnetka v izbranih pogojih nam še vedno ostane možnost spreminjanja fotografije z obdelavo v različnih računalniških programih (Butina, 2011).
2.4 Fotografija in umetnost
Fotografijo z začetkom industrializacije začnemo umeščati med umetniške panoge. Čeprav lahko trdimo, da je fotografija način potrjevanja realnosti, pa vseeno nosi tudi vlogo interpretacije, zaradi česar jo umeščamo tudi k tradicionalnim tehnikam umetnosti, kot so risba
10
ali slika (Batchen, 2010). V 60. letih se začnejo uporabljati še kombinirane likovne prakse s fotografijo, kot so fotorealizem, fotografija v performansu ali v konceptualni umetnosti (Pojmovnik slovenske umetnosti 1945 - 2005).
Fotografiranje zahteva veliko vloženega truda, da dobimo ustrezen posnetek. V primerjavi s postopkom drugih likovnih panog nastane na zelo enostaven način. Včasih je dovolj le pritisk na gumb, da dobimo posnetek in se še najbolje približamo prikazovanju stvarnosti. Zaradi te lastnosti je fotografija še najbolj primerna disciplina za prikazovanje nadrealnih motivov na precej dramatičen način. Susan Sontag v knjigi O fotografiji (2001) pravi, da le fotografija lahko prikaže dva naključno izbrana predmeta kot »utelešenje lepote«, pri kateri niti ni nujno, da je to odvisno od umetnikovih namenov (Sontag, 2001, str. 51-55).
Fotografije so tako rekoč skoraj kot slovnica brez meja, s katero lahko dokumentiramo oziroma popišemo ves svet: »Zbirati fotografije pomeni zbirati svet« (Sontag, 2001). Kljub temu, pa moramo upoštevati, da je fotografija v resnici slika, pri kateri veljajo enaka kompozicijska pravila kot pri slikarstvu. Pri fotografiji tudi fotografi upoštevajo elemente kompozicije, kot so oblika, ton in barva, tekstura, perspektiva (Rački, 2004).
2.5 MAN RAY
Man Ray je odigral pomembno vlogo v zgodovini fotografije in umetnosti. Tudi meni je služil kot inspiracija za avtorska likovna dela.
Fotograf, umetnik, filmski ustvarjalec, pesnik in surrealist, Man Ray velja za enega izmed najbolj vsestranskih umetniških figur v začetku 20. stoletja. Umetnik, ki ga sicer poznamo kot Man Raya, pa v resnici nosi ime Emmanuel Radnitsky (1890 - 1976). Obiskoval je šolo Ferrer school of Art v New Yorku, kjer se je med drugim seznanil z avantgardno umetnostjo, fotografiranja se je učil pa kar sam. Leta 1913 je spoznal Marcela Duchampa, s katerim je kasneje tudi sodeloval v dadaističnem gibanju v New Yorku. Spoznal je še številne ikone v umetnosti, kot so Francis Picabia, Tristan Tzara, Marcel Duchamp, Pablo Picasso… (Aillagon, 1988).
11
V fotografijah so glavni vir navdiha predstavljale ženske, ki jih je prikazoval na zelo intimen, čustven in erotičen način. S svojimi posnetki ženskih figur je Man Ray znal šokirati občinstvo.
Med drugim je sodeloval tudi z revijami kot so Vanity Fair, Vogue ter Bazaar. Čeprav je bilo njegovo ustvarjanje precej radikalno, so njegova dela občudovali mnogi. Njegove modne fotografije so bile edinstvene predvsem zaradi posebnega efekta, ki ga imenujemo
»photofloods«,v prevodu »fotopoplava«. Pri tem je uporabljal pristop močne, a kratke svetlobe, ki je ustvarila dodatne sence in dodala poseben efekt fotografiji (Aillagon, 1988).
2.5.1 Fotogram
Pri Man Rayu moramo še posebej izpostaviti fotogram. Gre za poseben način ustvarjanja pri čemer ne potrebujemo fotoaparata. Gre za sliko na fotografskem papirju, ki nastane z ustrezno izpostavitvijo svetlobi.
Man Rayevi fotogrami, oziroma drugače imenovani tudi Rayografi, nastanejo z izpostavitvijo papirja svetlobi najmanj trikrat, pri čemer različno postavljeni predmeti delujejo kot šablona.
Lahko bi dejali, da nastanejo z »mehaničnim kopiranjem.« Postopek zahteva delo v temnici. Z vsako izpostavitvijo svetlobi se papir obarva temneje na mestu, kjer ni bil pokrit z izbranim predmetom (Ray, 2005).
Slika 9: Man Ray, Črno in belo, 50 x 38.5 cm, 1926, fotografija, MOMA
Slika 10: Man Ray, Ingresova violina, 29.6 x 22.7 cm, 1924, fotografija, Los Angeles
12
3 FOTOKOLAŽ
3.1.1 Kolaž
V 20. stoletju so številna likovna dela nakazovala na razvoj Kubizma. Poleg izrazito kubističnih Picassovih Avignonskih gospodičen (1907) so tudi nekateri drugi umetniki, kot so Monet, Cezanne in Matisse, v svojih delih začeli uporabljati nove likovne pristope, ki so predstavljali prehodna dela do kubizma (Zalaznik, 2009).
Leto 1912 ima v umetnosti poseben pomen, saj se je takrat v ateljeju Pabla Picassa ter Georgesa Braquea zgodila prelomnica za razumevanje umetnosti. Umetnika sta prilepila na platno dele časopisa ter industrijsko narejene izdelke, s čimer sta takrat zmotila prevladujočo tehniko, tradicionalno slikarstvo. Takšen izdelek, ki sprva ni imel posebne umetniške vrednosti je predstavljal množično potrošnjo. S časom so vrednost našli v nalepljenih industrijskih materialih ter časopisu, ki so prikazovali določen časovni ali zgodovinski okvir. Tako je glavna likovna novost v smeri kubizma postal kolaž (Zalaznik, 2009).
Slika 12: Man Ray, Neimenovana, 23.5 x 17.8 cm, 1922, rayogram
Slika 11: Man Ray, Elektrika, 26 x 20.5 cm, 1931, rayogram
13
Po besedah Janeza Zalaznika v knjigi Kako je umetnost izgubila nedolžnost (2009), se definicija kolaža glasi: »Kolaž je likovna kompozicija, ustvarjena iz različnih materialov- kartona, izrezkov iz časopisnega ali barvnega papirja, tekstila, fotografij itd. Ti izrezki so nalepljeni ali kako drugače pritrjeni na nosilec in lahko nastopajo samostojno ali pa jih ustvarjalec združi v elemente risbe in poslikave.«
Poleg kubistov so se posluževali novih tehnik ter materialov kasneje še dadaisti ter nadrealisti, pri katerih je kolaž postal najpomembnejše izrazno sredstvo. Kmalu zatem so umetniki v obdobju modernizma razvili še podobne oblike kolaža, kot so asemblaž ter fotomontaža, pri katerih so uporabljali nove materiale ter likovne tehnike in jih med seboj združevali. Z vsemi novimi pristopi v likovni umetnosti so ustvarili popolnoma novo likovno govorico (Zalaznik, 2009).
3.1.2 Dadaizem
Dadaizem se je začel razvijati v Švici, kamor so se umetniki zatekli pred 1. svetovno vojno.
Kasneje se je gibanje razširilo še v druga velika mesta kot so Berlin, Hanover, Pariz, New York.
Umetniki so kljub razdalji tesno sodelovali med seboj v dadaističnih aktivnostih. Dadaizem je bil umetniško, literarno, glasbeno gibanje z družbeno kritičnim nabojem, včasih pa je vseboval tudi elemente otročjega, saj so umetniki želeli presenečati in šokirati publiko (Elger, 2016).
Umetniki so črpali ideje iz občutkov do vojne in jih izražali s pomočjo kolaža, asemblaža in fotomontaže. Obdobje je nanje različno vplivalo. Skupno jim je to, da so zavračali tradicionalnost, izražali nestrinjanje s tedanjo družbo in iskali nove tehnike ustvarjanja (Ades, 1986).
Slika 13: Pablo Picasso, Kitara, 66.4 x 49.6 cm, 1913, nalepljen papir, kreda, oglje, indijsko črnilo
14
Prav v dadaizmu je mesto v umetnosti dobila nova tehnika fotomontaže, ki je poleg kolažiranja z novimi materiali, v ospredju Visoke umetnosti uporabljala še prakso manipulacije fotografije.
Fotografija se je že veliko prej pojavila v umetniških kolažih futuristov ter kubistov. To je razvidno na primeru kolaža Carra's French Official observing enemy movements iz leta 1915 ali Malevičeva Lady at the poster column iz leta 1914, pri katerih, pa ju še vedno obravnavamo bolj kot sliko, saj ima fotografija v tem likovnem delu bolj ilustrativno vlogo (Ades, 1986).
3.1.3 Fotomontaža
George Grosz ter John Heartfield sta ustvarila novo umetniško delo iz več razrezanih fotografij in iz različnih virov tiskovin. Na ta način sta ustvarila novo podobo, ki so jo kasneje poimenovali fotomontaža.
Pri fotomontaži se uporablja načelo naključja, poleg tega se lahko gledalec poglobi v celotno delo in išče podrobnosti v kompoziciji ter ugotavlja nove pomene izrezanih ter skupaj sestavljenih fotografij. Fotomontaža je še danes zelo razširjena tehnika ustvarjanja, ki je med drugim uporabna tudi za grafično oglaševanje (Zalaznik, 2009).
Slika 14: Kazimir Malevič, Lady at the poster column, [Gospa na plakatu], 71 x 64 cm, 1914, kolaž in olje na platnu
15
Sprva so dadaisti uporabljali fotografijo v kombinaciji z ostalo tiskovino iz časopisov in revij, kasneje pa je fotografija prevladala v kompoziciji. Fotomontaža je pripadala tehnološkemu svetu in se je kot umetniška tehnika bolj skladala s tedanjim časom masovne komunikacije.
Hannah Höch je nekoč o fotomontaži dejala, da so si dadaisti želeli prenesti objekte, ki so jih izdelovali stroji v umetnost in tako presekati s figurativnim slikarstvom (Ades, 1986).
4 IZBRANI AVTORJI 4.1 Hannah Höch
Ena izmed prvih umetnic, ki sem jih želela omeniti kot vir ustvarjanja in zgledovanja je nemška dadaistka Hannah Hoch (1889-1978), znana po fotomontažah s političnim nabojem, narejenih iz časopisov in podobnega gradiva. V zgodovini umetnosti je odigrala pomembno vlogo, saj je bila ena izmed umetnic, ki je s svojimi deli predstavila nov pogled na umetnost dvajsetega stoletja. Študirala je v Nemčiji na Berlinski šoli College of Arts and Crafts, kar je bilo za tisti čas skoraj nedosegljivo za ženske. Bila je tudi velika podpornica žensk v umetnosti, ki so bile takrat še diskriminirane (Artstory, 2018). Kasneje se je preselila na Nizozemsko in delala kot umetnica poleg nekaterih drugih kot je bil tudi Piet Mondrian (Artnet, 2018). Hoch je eksperimentirala s fotomontažami, pri katerih je bilo pomembno vprašanje spolov ter ženske vloge v družbi. Uporabljala je različne materiale in jih kombinirala na zelo surrealističen, dadaističen in celo postmoderen način (Artstory, 2018).
Slika 15: George Grosz, John Heartfield, Sončna dežela, 1919, kolaž in fotomontaža
16 Slika 16: Hannah Höch, Mischling (Half caste),
[Na pol kastni] 11 x 8.2 cm, 1924, fotomontaža, Stuttgart
Slika 17: Hannah Höch, Viktor, 22.5 x 18 cm, 1927, fotomontaža, Rim
Slika 18: Hannah Höch, Made for a party, [Narejena za zabavo], 36 x 19.8 cm, 1936, fotomontaža, Stuttgart
17
4.2 Linder Sterling
Linder Sterling (1954) je angleška umetnica, ki se je pojavila na umetniški sceni v sedemdesetih letih. Najbolj je poznana po svojih kolažih, kjer kombinira ženske figure z objekti iz narave, pri ustvarjanju svojih umetniških del pa izpostavlja vprašanja o spolnosti, kapitalizmu, blagovnih dobrinah, feminizmu, nasilju in upanju (Artdiscover, 2012).
Njene izbire podob so slike iz revij, ki so na meji pornografskih podob. Poleg tega se večkrat pojavijo kot motivi živali in ljudi skupaj, saj želi s tem poudariti teme »življenja v sožitju«.
Svoje kolaže oblikuje tako, da jih ponovno fotografira ter razstavi v osvetljenih škatlah, ki so značilne za trgovine s pomembnejšimi blagovnimi znamkami. Pri izdelovanju kolažev umetnica vedno uporablja lepilo in rezilo, s katerim obudi spomine na dadaistično delovanje in omenjeno umetnico Hanno Höch (Aesthetica, 2018).
Linder Sterling me je navdihnila predvsem zaradi njene uporabe ženskih figur v fotomontaži in poudarjanja ženskega telesa. S tem mi je pomagala pri kombinaciji različnega slikovnega materiala posameznih delov človeških figur, še posebej ženskih. Najbolj sem se zgledovala po spodaj omenjenih delih, ki so mojo pozornost pritegnili tudi zaradi sporočilnosti.
Slika 19: Linder Sterling, Brez naslova, 27.9 x 19.6 cm, 1976,
fotomontaža, Tate Britain, London
Slika 19: Linder Sterling, SheShe, [OnaOna], 1981,
fotografija in kolaž
Slika21: Linder Sterling, The Migration of Symbols, [Migracija simbolov], 26.0 x
21.0 cm, 2012, fotomontaža
18
4.3 Jesse Draxler
Jesse Draxler (1981) je ameriški umetnik iz Los Angelesa. Magistriral je iz umetnosti na College of Visual Arts in St. Paul, Minnesota. Njegovi umetniški pristopi so različni. Poleg kolažev se ukvarja še z uporabo teksta v umetnosti ter z animiranimi portreti v GIF obliki.
Njegovo glavno vodilo v ustvarjanju je, da že obstoječe podobe spremeni v nekaj popolnoma drugačnega, z namenom, da preveri lepotne ideale (Smashbox studios, 2015).
Njegovi kolaži imajo precej erotičnega naboja, poleg tega pa se ukvarja tudi s temami eksistencializma, nihilizma ter lepote. Pri svojih kolažih uporablja črnilo, modne fotografije in dele človeškega telesa.
Z rezanjem in mešanjem različnih materialov, fotografij in barv umetnik dodaja svojo edinstveno ekspresijo v likovna dela. Precej značilno zanj je, da z nanašanjem več različnih materialov papirja ali barve doseže kiparski učinek. Posledično so njegova dela zelo kontrastna zaradi minimalističnih ter preprostih tekstur na eni strani ter dvodimenzionalnih kompozicij na drugi (Bjornsdotter, 2018).
Pri pozicijah človeških figur v kolažu sem se zgledovala predvsem po omenjenem umetniku.
Njegova dela se mi zdijo preprosta in spodbudijo različne vsebinske interpretacije. Zanimive so njegove groteskne in duhovite manipulacije človeških podob.
Slika 20: Jesse Draxler, Brez naslova, Neznana letnica nastanka, fotomontaža
19
4.4 Erwin Blumenfeld
Erwin Blumenfeld (1897-1969) je bil nemški umetnik in fotograf, ki se je ukvarjal z umetniško in modno fotografijo. Večinoma se je ukvarjal s kolaži ter risbami v izrazito dadaističnem stilu, velja pa za enega izmed najbolj vplivnih in inovativnih fotografov 20. stoletja. Leta 1936 se je odselil v Pariz, kjer je deloval kot fotograf, ki je fotografiral portrete znanih umetnikov, kot sta bila Henri Matisse ter Georges Rouault. Aktivno je začel delovati pri reviji Vogue. Povabili so ga tudi k drugim revijam ter k sodelovanju z znanimi blagovnimi znamkami v kozmetični industriji. Zaradi njegovega dela pri revijah je znan večinoma kot modni fotograf, s svojimi fotografskimi pristopi (dvojna ekspozicija, solarizacija…), pa je vplival na pomembne umetnike kot so Man Ray in George Grosz. Po drugi svetovni vojni je bil najbolje plačan fotograf na svetu (Artnet, 2018). Blumenfeld je namreč veliko razstavljal svoje fotografije in obenem zaradi sodelovanja z vplivnimi ljudmi dosegel svetovno slavo.
Večina njegovih del prikazuje življenje med svetovnima vojnama, ki so postavljeni v socialno- politični kontekst tistega časa. Njegov najpogostejši motiv je ženska figura. V prvih letih je ustvarjal le črno-bele fotografije, z napredkom v tehničnem razvoju, pa je nastalo tudi nekaj barvnih (Eskildsen, 2013).
V svoje fotomontaže sem dodala njegov način podvajanja podob in prikazovanja obrazov, pri katerih kljub manipulaciji človeške podobe ohranja lepoto ter elegantnost figure.
Slika 22: Jesse Draxler, For Ignite modeling, Neznana letnica nastanka,
fotomontaža
Slika 21: Jesse Draxler, Radiohead's climbing up the walls for Pitchwork, Neznana letnica nastanka, fotomontaža
20
Slika 24: Erwin Blumenfeld, Shadowed Silhouettes, [Senčne silhuete], 32 x 26.3 cm, 1953, fotografija in tisk s srebrno želatino, New York
Slika 23: Erwin Blumenfeld, Marua Motherwell,50.5 x 40.5 cm, 1941, fotografija in želatinasti srebrni tisk, New York
21
4.5 John Stezaker
John Stezaker (1949) je angleški umetnik, znan predvsem po kolažih iz razglednic, starinskih, filmskih in komercialnih fotografij, ki spominjajo na zgodnje surrealistične in dadaistične kolaže Man Raya ali Hanne Höch. Leta 1973 je diplomiral na Slade school of art v Londonu.
Razstavljal je v številnih muzejih in galerijah, med drugimi tudi v MOMA v New Yorku, Tate Modern v Londonu in muzej umetnosti v Tel Avivu. Njegove fotomontaže so značilne predvsem po minimalnih potezah fotografij, ki združujejo različne podobe (Artnet, 2018). V eni izmed likovnih serij umetnik združuje figuro z motivom pokrajine tako, da se smiselno povezujejo.
V njegovih delih iz serije »Marriage« (Poroka) uporablja fotografije znanih obrazov, moških in žensk, ki jih združi v kolaž in tako ustvarja neharmonično razdvojenost osebnosti. Združene fotografije obrazov iz Hollywooda iščejo novo osebo v podobi, zaradi česar je likovno delo precej groteskno in surrealistično.
Slika 25: Erwin Blumenfeld, Dayton's, 40.6 x 50.8 cm, 1955, fotografija in večkratni tisk, New York
22
Slika 26: John Stezaker, Ona (Filmski portret III), 26.1 x 27.5 cm, 2008, kolaž, London
Slika 27: John Stezaker, Poroka, (Filmski portret XXXI), 28.6 x 23 cm, 2007, kolaž, London
23
5 BORIS A. NOVAK
Boris A. Novak se je rodil leta 1953 v Beogradu in danes velja za enega izmed postmodernističnih pesnikov. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti. Še predem je študij končal, je izdal svojo prvo zbirko Stihožitje. Zaposlil se je kot dramaturg v Ljubljanski drami, kasneje je bil še urednik, danes deluje kot profesor. Leta 1981 je izšla njegova prva pesniška zbirka za otroke z naslovom »Prebesedimo besede!«. Leta 1984 prejme nagrado Prešernovega sklada, med leti 1981 ter 1999 izidejo še zbirke Hči spomina, 1001 stih, Kronanje, Vrtnar tišine, Stihija, Mojster Nespečnosti ter Alba (Kos, 2006, str. 66).
Kasneje izda še zbirke Mala osebna mitologija, Satje, Definicije (A. Novak, 2018) ter zbirka Vrata Nepovrata; trilogija knjig Zemljevidi domotožja (2014), Čas Očetov (2015) in Bivališče duš (2017). Zadnje pomembnejše delo je knjiga Oblike duha (2017), ki vsebuje več kot dvestodvajset pesniških oblik. Med njimi je nekaj tudi takih, ki si jih je izmislil kar sam (A.J., 2016 in Švabič, 2018).
Njegovo delo odlikuje specifični literarni pristop, pri katerem se poslužuje tradicionalnih pesniških oblik in verzov, vsebinsko pa obravnava sodobne tematike. Prav zaradi tega ga obravnavamo kot postmodernističnega ustvarjalca, ki ohranja zgodovinski slog in vanj vnaša značilnosti simbolizma. Vrh ustvarjanja v njegovem spektru literarnih del je predstavljala pesniška zbirka Mojster nespečnosti (1995), v katerem obravnava aktualna dogajanja tistega časa in jih predstavi na izrazito osebno-refleksiven način. Njegova dela so bila prevedena v številne jezike, med drugimi tudi v angleščino, hrvaščino, francoščino (A. Novak, 2018 in Kos, 2006, str. 66).
Definicije so pesniška zbirka avtorja, ki je izšla leta 2014 in govori o avtorjevih osebnih definicijah o vsakdanjih motivih. Pesmi so večinoma aforizmi, zgoščeno izražene globoke misli (Slovar Slovenskega knjižnega jezika) ali haikuji, japonske pesniške oblike iz treh verzov (Kos, 2006), skratka kratke oblike pesnitev. Njegove pesmi so duhovite glede vsakdanjih stvari, ob katerih se čudi, kot se otrok čudi svetu.
Primeri pesmi iz pesniške zbirke Definicije (2014):
Pesem 1: Koraki so budni, ko pot zaspi.
Pesem 2: Ptice so pozobale tišino.
Pesem 3: Pogled je utonil v solzi.
Pesem 4: Ko vodo zebe, si ogrne led.
Pesem 5: Rjuham se vsako noč sanja, da nekdo na njih leži.
24
6 LASTNO USTVARJANJE
Avtorski cilj likovne naloge je bil, da združim tradicionalno likovno tehniko risbe s fotografijo oziroma s fotomontažo. Pri tem sem se soočala s štirimi pomembnimi področji, ki sem jih skrbno preučila. Lastno risbo, fotografijo in kolaž sem skušala povezati v celoto in obogatiti z avtorskimi besedili. Tema mojih del je ljubezen in medčloveški odnosi. Večinoma sem uporabila podobe človeškega telesa in obraz, s čimer sem želela vzpostaviti odnos med podobo in tekstom.
6.1 Risba
Kot vir navdiha sem si izbrala dva pomembna umetnika, ki sta med drugim ustvarjala tudi ekspresivne risbe: Henrija Matissa ter Pabla Picassa. Pri risbi sem se soočala s pojmi kot so ekspresivna risba, kroki, portret ter figura, dotaknila, pa sem se tudi risbe po fotografiji, s katero sem si pomagala pri dopolnjevanju kolažev.
Gre za preproste oblike, ki nakazujejo večinoma človeške figure ali posamezne elemente človeških figur. Risba je enostavna, včasih sta bili potrebni le ena ali dve potezi, ki označita želeno. Pri tem sem se dotaknila osrednjega vprašanja likovne naloge, kdaj združiti linijo s fotomontažo in kdaj jo raje spustiti. Včasih se pri fotomontaži linija popolno spoji v kompoziciji in služi kot zapolnitev slike, ko se poudari določene poteze s fotografij.
6.2 Material ter orodje
Pri iskanju primernega materiala in risala sem poskušala z različnimi kombinacijami, ki bi se med seboj uspešno dopolnjevale. Odločila sem se za različne oblike črnila (flomastri, tekoče črnilo), v določenih temnejših primerih podlage bel akrilni flomaster, pri skicah, pa sem včasih uporabila tudi oglje in črn akrilni flomaster. Pri orodju sem predvsem poskušala doseči poteze, ki so značilne pri risbi Picassa in Matissa, zato sem omejila izbor na krede, oglje ter črnilo. Ker sem kot podlago izbrala tudi fotopapir, iz katerega sem sestavljala fotomontaže, je veliko risarskih pripomočkov odpadlo iz izbora, ker se niso prijela na papir.
Kot podlago sem si izbrala eko karton, ki je nekoliko temnejši od navadnega papirja in tako doprinese k izrazu črno-belega kontrasta. Obenem je eko karton tudi trši, kar pomeni, da služi kot dobra podlaga za nekoliko težji foto papir.
Navsezadnje sem se morala še odločiti, kako bom tiskala fotografije, da bodo tudi fotomontaže prišle do izraza. Z običajnim papirjem sem bila nezadovoljna, saj je pobral vso nasičenost
25
fotografij. Posledično sem se odločila za tisk na fotopapir iz tiskarne na A4 format, ki je primeren za risbo s tušem.
Kot pripomočke sem uporabila še škarje in lepilo, ki sta mi služila pri lepljenju fotografij na papir.
6.3 Slikovni material
Ob snovanju likovnega dela sem načrtovala katero slikovno gradivo bom uporabljala. Moji začetni kolaži. Ko sem še eksperimentirala in ustvarjala skice, so moji začetni kolaži bili sestavljeni iz revij, včasih tudi časopisov. Kasneje, ob razvoju skic, sem se poglobila v fotografijo in se odločila, da bom kolaže izpeljala iz svojih lastnih fotografij in dodala nov likovni pojem fotomontaže. Fotografiranje sem izpeljala s prostovoljnimi kandidati in tako posnela okrog 100 fotografij figur, portretov in posameznih delov teles.
6.4 Fotomontaže
Fotomontaže sem sestavljala na zelo enostaven način. Uporabila sem le tehniko rezanja in lepljenja ter tako združila različne dele fotografij. Ustvarjati sem želela predvsem ročno in se izogniti digitalnemu urejanju, ki dandanes prevladuje. Tudi sama tehnika uporabe risbe me je spodbudila, da likovne izdelke dokončam ročno.
6.5 Združitev fotomontaž z risbo
Ustvarjanje v različnih mešanih tehnikah je precej bolj kompleksno kot deluje na prvi pogled.
Ugotovila sem, da je pri združevanju več tehnik treba biti pozoren in skrbno operirati z vsako tehniko posebej. Kaj lahko se zgodi, da ena tehnika začne prevladovati in izrine drugo iz kompozicije ali pa si tehniki povsem nasprotujeta. Tudi v mojih primerih se je zgodilo, da sem risbo uporabila tako, da je ostala fotografija razvrednotena ali brez pomena v likovnem delu.
6.6 Literarni del
Dela Borisa A. Novaka sem si vzela za inspiracijo, ker z malo besedami veliko pove. Njegova dela so mi bila zanimiva tako z vsebinskega kot tudi likovnega vidika.
Izhajala sem iz njegovih pesniških oblik, ki so v pesniški zbirki Definicije (2014) in želela ustvariti zbirko pesmi z naslovom Slovar ljubezni. Zgledovala sem se po njegovem skromnem izboru besed z zgoščeno sporočilnostjo ter osebno-izpovednostjo. Čeprav sem se precej zgledovala po avtorju, pa sem v svoje pesmi poskušala vnesti kar se da svoje osebnosti ter
26
izbora svojih lastnih motivov. Na koncu sem jih še prilagodila na temo, ki bi ustrezala motivu izbranih fotokolažev.
Kot temo avtorskih literarnih del sem si izbrala pojem ljubezni, kar sem poskušala prikazati tudi v naslovu zbirke, saj se le-ta venomer pojavlja v literarnem ustvarjanju. Tema ljubezni je široko razširjen pojem, s katerim ne želim poudarjati zgolj romantične ljubezni, ampak želim vključiti različne oblike ljubezni, tudi take, o katerih v vsakdanjem življenju premalo govorimo.
V prvi vrsti je zelo pomembna ljubezen do sebe, do družine, do partnerja ali ljubimca, prijateljev, ostalih bližnjih, ljubezen do narave, življenja, svojih lastnih strasti, hrepenenja, ljubezen do neznanega, nepričakovanega, čudnega in še bi lahko naštevala. Tako se tudi sami motivi spreminjajo od pesmi do pesmi, skupna jim je le tematika. Snov je izrazito osebno- izpovedna in se pogostoma poslužuje elementov simbolizma (Blažič, 2013).
Motivi se razlikujejo od posamezne pesmi, večinoma se jih tudi težko izloči zaradi same oblike pesmi. Moje pesmi so namreč kratke in obsegajo kitico ali dve. V strnjeno obliko pesmi se trudim vnesti kar se da sporočilnosti oziroma vsebine z izbranim motivom, ki bi najbolje opisal likovno obliko fotokolažev. Moje pesmi so nastale v letu 2018, z namenom, da jih združim z likovnim delom in predstavim končen izdelek v obliki zbirke.
Naslov zbirke Slovar ljubezni sem si izbrala predvsem zato, ker sem želela, da celotna avtorska zbirka asocira na slovar s pojmi in definicijami. Želela sem predstaviti svojo osebno zbirko ključnih besed, ki izhajajo iz mojega razumevanja ljubezni in jim dodati kratek simboličen opis.
Z melodičnostjo in metaforičnostjo pojmov dodam kot pesnik besedam in besednim zvezam popolnoma nove asociacije.
27
6.7 Analiza posameznih avtorskih del
6.7.1 Kapljice
V likovnem delu Kapljice sem prilepila fotografijo ženske figure, ki v rokah drži glavo iz kolaža in risbe. Obraz glave, ki jo drži v roki sem narisala s črnilom v zelo enostavni ekspresivni risbi.
Upodobila sem jo le z nekaj potezami z različno debelimi nanosi črnila. Postavitev fotokolaža in globoka likovna sporočilnost sta predvsem značilni za umetnico Hanno Höch, ki je prav tako v fotomontaže postavljala slikovno gradivo ženskih figur in njihovih delov telesa. Fotokolaž je v celoti zelo preprost, saj je sestavljen le iz dveh delov fotografij ter preproste risbe na obrazu, še bolj preprostega pa ga naredijo črno-bele fotografije, ki sem jih povzela po omenjenih zgledih umetnikov.
Interakcijo med risbo in fotografijo sem v tem primeru ustvarila s tem, ko sem risbo nanesla v obrezan obraz na fotografiji in posledično dosegla ravnovesje med risbo in fotografijo, glede na postavitev. Z motivom na fotografiji ter izbranimi potezami na avtorskem delu sem dosegla sporočilnost, ki se povezuje z izrazito ljubezensko pesmijo. Motiv pesmi so kapljice.
Orosile so se moje oči, navlažile so se moje ustnice,
spotile so se moje roke.
Ni dvoma, da kapljice, o ljubezni govore.
Kapljice
Slika 28: Teja Lazar, Kapljice, 29.7 x 42 cm, 2018, fotomontaža in risba s tušem, osebni arhiv
28 6.7.2 Tvoja
Kompozicija v delu Tvoja je navpično postavljena kompozicija in ima še manj risbe kot prva.
Likovno delo predstavlja figuro dekleta, ki se je ravnokar zbudila. Upodobila sem jo s povečano glavo in pomanjšanim telesom. Fotografije sem razdelila na tri dele, risbo pa sem umestila le ob strani. Z likovnim delom sem predstavila, da je že minimalna poteza risbe lahko ključna pri vsebinskem delu. Literarni del govori o ljubezni med žensko in dvema moškima. Govori o spoznanju na katerega dekle pomisli neko jutro, ko se zbudi. Vsebino, ki se nanaša na posesivnost enega od vpletenih sem poudarila s svojilnimi zaimki njegov, moj in tvoj.
Zbudila sem se v postelji, njegovi,
zbudila ob topli sapi, njegovi.
zbudila sem se ob misli svoji,
da raje prebujam se ob sapi, tvoji.
Tvoja
Slika 29: Teja Lazar, Tvoja, 42 x 29.7cm, 2018, fotomontaža in risba s tušem, osebni arhiv
29 6.7.3 Steklen pogled
Zopet se srečamo z risbo, ki ustvari obraz upodobljene figure. Večji del telesa je upodobljen s fotografijo, obraz pa je iztrgan in namesto njega je vanj dodana risba. Sledi fotomontaže tukaj skorajda ni, saj sem uporabila eno fotografijo, v katero sem minimalno posredovala. Tokrat so poteze v risbi povzete po Matissu, kot je tudi sam risal ženske figure. Likovnost in literarnost se najbolje povezujeta v tem delu Steklen pogled, saj oba izpostavljata pojem pogleda. V likovnosti sem ga izpostavila tako, da sem ga upodobila kot risbo, medtem ko je vse ostalo fotografija. Pesem ima zelo natančno določen motiv že v naslovu, ki se obenem nadaljuje v pesnitev. Gre za ulovljen pogled med moškim in žensko, ki sem ga literarno simbolizirala z razbitim steklom. Uporabila sem motiv, ki ga imenujemo »motiv fraktalov«, zasledimo pa ga tudi v literarnem delu Hansa Christiana Andersena Snežna kraljica (1845) ali v delu Mihaela
Slika 30: Teja Lazar, Steklen pogled, 42 x 29.7 cm, 2018, risba s tušem in fotografija, osebni arhiv
Se je razbil.
odleteli koščki, pa odleteli so v tvoje oko.
Tako ujel si moj pogled.
Steklen pogled
30
Endeja z naslovom Momo (1984). Motiv fraktalov najdemo celo v orientalski liriki v Hafisovih pesnitvah.
6.7.4 Porcelan
V delu Porcelan se podoba razbije na likovno-formalnem delu in vsebinskem pri literarnem.
Celota opisuje tradicionalno žensko figuro, ki se zaradi moškega v prispodobi razleti na koščke.
V likovnem delu sem želela to oblikovati tako, da sem eno podobo razstavila na različne kose in jih potem znova sestavila. Tako figuro sestavlja njen sprednji del z obrazom, zadnji del ter praznina njene oblike. Izključno pri tem delu nisem vnesla risbe v kompozicijo, saj sem ustrezno formalno kot tudi vsebinsko obliko dosegla brez nje. Pri tem delu v ospredje postavljam fotomontažo kot samostojno delo, za katero me je posebej navdihnil eden izmed predstavljenih umetnikov Jesse Draxler, ki se je v svojih fotomontažah ukvarjal s podobnimi manipulacijami oziroma deformacijami ženskih figur.
Že iz naslova avtorskega dela lahko zaznamo krhkost motiva. Tudi porcelan je zelo simbolično uporabljen kot simbol za žensko, ki se občutljivo obnaša v bližini človeka, ki ga ljubi. Vsebina pesmi spet nakazuje na ljubezen med dvema, ki se obenem ljubezni tudi bojita. Glede oblike je ta pesem najdaljša od vseh, saj ima dve kitici, najdemo pa tudi ponavljanje besed: »Tam, tam, tam«, kar si lahko razlagamo kot še en element razbitega.
Porcelan Tam tam tam sem ga spoznala.
Tam tam tam sva se smejala.
Tam tam tam sva se dotaknila.
Tam sem se zdrobila.
Slika 31: Teja Lazar, Porcelan, 42 x 29.7 cm, 2018, fotomontaža, osebni arhiv
31 6.7.5 Popisana
Naslednje likovno delo Popisana je zopet sestavljeno iz fotografije z manjšim izrezom in vnesenimi elementi enostavne ekspresivne risbe. Uporabila sem le eno fotografijo in nanjo narisala človeško figuro. Večji del kompozicije je zelo temen, medtem, ko je človeško telo z risbo svetel format, kar ustvari črno - bel kontrast, veliko bolj kot pri ostalih delih. Risbo sem v uporabila v nekoliko večjem obsegu zaradi vsebine pesmi, ki govori o porisani ženski figuri in jo primerja s stranjo v knjigi.
Delo Popisana predstavlja motiv knjige, ki vsebinsko govori o izrabljenem dekletu s strani moškega.
Slika 32: Teja Lazar, Popisana, 42 x 29.7 cm, 2018, risba s tušem in akrilnim flomastrom na fotografiji, osebni arhiv
Obrnil me je tako lahkotno kot še eno navadno stran v knjigi.
Ko je zaprl knjigo, sem le postala ena izmed sto popisanih strani.
Popisana
32 6.7.6 Majhna poteza
V tem likovnem delu je predstavljen portret ženske, ki povezuje figuro na fotografiji in risbi.
Črnilo pokriva prazen del formata, ki se v liniji nadaljuje v vrat ter ramena na fotografiji. Risba je zelo ekspresivna in poenostavljena, zanjo bi lahko tudi rekli, da se ne preveč ozira na fotografijo, kljub temu, da vse obrazne poteze stojijo na pravem mestu. Tudi v tem primeru ne moremo govoriti o fotomontaži ampak zgolj o uporabi ene fotografije. Razen belega formata ob robovih ter na sredini je ta kompozicija zelo temna, ustvarja rahel črno-beli kontrast.
Po principu enostavnosti, sem na likovnem kot tudi literarnem delu dosegla novo podobo.
Narisal mi je smeh na obraz, ko sem se jokala, s tem nasmehom, ustvaril novo je umetnino.
Majhna poteza
Slika 33: Teja Lazar, Majhna poteza, 29.7 x 42 cm, 2018, risba s tušem na fotografiji, osebni arhiv
33 6.7.7 Slovar ljubezni
Slovar ljubezni v fotomontaži predstavlja dve različni figuri, ženskega ter moškega spola, ki se spajata skupaj v eno podobo. Iz dveh popolnoma različnih podob nastane ena. To poudarim še z enostavno linijo, ki se vleče okoli obraza obeh in nakazuje na združitev. Ozadje v kompoziciji je zaradi izbrane fotografije precej temno, zato bela linija toliko bolj izstopa. Z uporabo dveh barv v fotografiji in liniji sem ustvarila kontrast črno-belega ter obenem dosegla ravnovesje v kompoziciji z uporabo svetlo - temnega. Fotomontaža je precej preprosta in zopet sem predstavila, da so dovolj le minimalne poteze risbe v fotomontaži, da dosežejo želen efekt v formalni, kot tudi vsebinski plati končnega dela. Tako kot formalno tudi vsebinsko fotomontaža prikazuje motiv združitve, enakosti ali ljubezni. Govori nam, da včasih ni potreben skupen jezik, da se dva človeka razumeta in shajata v sožitju.
Nisva govorila enakega jezika ampak v slovarju ljubezni
sva se še najbolj ulovila.
Slika 34: Teja Lazar, Slovar ljubezni, 42 x 29.7 cm, 2018, fotomontaža in risba z akrilnim flomastrom, osebni arhiv
Slovar ljubezni
34 6.7.8 Perspektiva
Pri likovnem delu Perspektiva sem ustvarila fotomontažo iz dveh različnih obrazov, ki sem ju prilepila skupaj. Nato sem dodala še enostavno risbo, s katero sem ju povezala. Risba stoji tako, da spodnjemu obrazu doda nos ter obrvi, zgornjemu pa veke. Obema so skupne tudi oči.
Zanimivo pri tem delu je, da se lahko dojema oba obraza skupaj ter vsakega posebej, ki simbolično predstavljata tudi vsebino pesmi, na katero se navezuje. Okoli fotomontaže je format prazen, kar toliko bolj poudari figuro. Vsebinsko predstavlja fotomontaža skupaj s pesmijo motiv perspektive ali glave. Pesem vsebuje dve kitici po tri verze; skupaj ima torej šest verzov. Rime v pesmi ne najdemo.
Postavi se na glavo, da vidiš svet iz drugačne perspektive.
Včasih ko držiš noge v zrak, je še sonce pod tabo.
Perspektiva
Slika 35: Teja Lazar, Perspektiva, 42 x 29.7 cm, 2018, fotomontaža in risba z akrilnim flomastrom, osebni arhiv
35
7 SKLEP
V zadnjem letniku študijskega programa likovne pedagogike smo se posvetili razvijanju ter raziskovanju lastnih likovnih pristopov. Odločila sem se za ustvarjanje kolažev, pri katerih sem gradivo črpala iz revij in časopisov. Postopoma sem začela vnašati v likovna dela še enostavno risbo, ki je pripomogla k oblikovanju vsebine v likovnih delih. Kmalu sem ugotovila, da mi takšna kombinacija ustreza, zato sem v svoja likovna dela dodala avtorsko fotografijo, s katero sem se ob študiju občasno ukvarjala. Tako sem se seznanila s področjem fotomontaže, ki jo je spremljala še enostavna risba.
Iz zbranih likovnih del sem si odgovorila na vprašanja, ki so me ob tem zanimala. Ugotovila sem, da se je pri fotomontaži treba pomikati počasi in postopoma iskati ravnovesje med fotografijami. V vsaki fotomontaži je pomembno, da se poleg formalne oblike išče tudi načine, kako predstaviti izbrano vsebino. Ob tem mi je dobro služila tudi tehnika risanja, ki je pripomogla k zaključitvi likovnega dela v celoto. Likovni disciplini je potrebno prilagajati druga drugi, med njima iskati povezave z linijami, točkami ali oblikami in ju kombinirati, dokler ne najdemo ustrezne kompozicije. Ne glede na to kakšno fotomontažo ustvarimo, ekspresivna risba zelo dobro sodeluje na formatu s fotografijami. Pogostoma je že majhna ekspresivna poteza dovolj za zaključitev likovnega dela. Ob ustvarjanju sem sledila pravilu
»manj je več« in skrbela, da bi bila nova podoba čim bolj enostavna, obenem pa ohranjala preudarnost in sporočilnost.
Z vnosom teksta v ustvarjanje sem spoznala pomen likovnega dela z ali brez teksta. S pesmimi vizualna podoba odpre čisto drugačne možnosti interpretacij in splošnega razumevanja. Včasih si s pomočjo besedila lahko odgovorimo na vprašanja, ki jih ponuja vizualna podoba, včasih pa se nam porodi še več vprašanj kot prej. Tako kot se je tudi Boris A. Novak ukvarjal z avtorskimi definicijami, ki jih je iskal v besednih igrah, tako sem se tudi sama poigrala z izbiro metaforičnih besed in pojmov v svojih osebnih ljubezensko- izpovednih pesmih in tako ustvarila svoj osebni ljubezenski slovarček.
36
8 LITERATURA IN VIRI
• Ades, D. (1986). Photomontage. London: Thames and Hudson Ltd. (reprinted 1992)
• Aillagon, J.J. (1988). Man Ray: photography and its double. Corte Madera CA, cop 1998
• A. Novak, B. (2013). Definicije. Ljubljana: Goga
• Batchen, G. (2010). Goreč od želje, Zasnovanje fotografije. Ljubljana: Studia Humanitatis
• Blažič, M.M. (2013). Zven in pomen v mladinski poeziji Borisa A. Novaka. Aktualna vprašanja slovanske fonetike (str. 111-123). Ljubljana: Znanstvena založba filozofske fakultete
• Butina, M. (2011). Likovna teorija, Učbenik za umetniške gimnazije likovne smeri od prvega do četrtega letnika. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana: Založba Debora
• Elger, D. (2016). Dadaism. Köln: Taschen
• Essers, V. (2013). Matisse. Köln: Taschen
• Gowing, L. (1979). Matisse. Pariz: S.P.A.D.E.M.
• Kos, J. (1981). Morfologija literarnega dela. Ljubljana: Državna založba Slovenije
• Kos, J. (2006). Svet književnosti 4. Sodobna Slovenska književnost. Maribor: Založba Pivec
• Ray, M. (2005). Man Ray. London: Grange Books
• Rački, T. (2007). Veščina risanja 2. Človeška figura. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica
• Rački, T. (2010). Veščina risanja 3. Majhne skrivnosti velikih mojstrov. Ljubljana:
Narodna in univerzitetna knjižnica
• Rački, T. (2004). Veščine likovne kompozciije, v slikarstvu, oblikovanju, fotografiji, filmu, kiparstvu, arhitekturi in gledališču. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjižnica
• Sontag, S. (2001). O fotografiji. Ljubljana: Študentska založba
• Zalaznik, J.(2009). Kako je umetnost izgubila nedolžnost: Kolaž, asemblaž in fotomontaža v umetnosti 20. stoletja. Ljubljana: Javni sklad za kulturne dejavnosti
• Warnacke C.P. (2002). Pablo Picasso, 1881-1973. Köln: Taschen
37
8.1 SPLETNI VIRI
• Aesthetica. (2018). Linder Sterling. Povzeto po:
http://www.aestheticamagazine.com/linder-sterling/
• A.J.(2016). Oblike duha: ko pesniške oblike vsega sveta zaživijo v pesniški obliki.
MMC RTV SLO. Povzeto po: https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/oblike-duha-ko- pesniske-oblike-vsega-sveta-zazivijo-v-slovenscini/409477
• Artdiscover. (2012). Linder Sterling. Povzeto po:
http://www.artdiscover.com/en/artists/linder-sterling-id826
• Artnet. (2018). Erwin Blumendeld. Povzeto po: http://www.artnet.com/artists/erwin- blumenfeld/
• Bjornsdotter, M. (2018). Jesse Draxler. Coeval. Povzeto po: https://www.coeval- magazine.com/coeval/2015/6/25/jesse-draxler
• Boris A. Novak (2018). Društvo slovenskih pisateljev. Povzeto po:
https://www.drustvo-dsp.si/en/writers/boris-a-novak/
• Elderfield, J. (1985). The drawings of Henri Matisse. Moma. Povzeto po:
https://www.moma.org/documents/moma_catalogue_2011_300299031.pdf
• Erwin Blumenfeld (2018). Artwork. Povzeto po: https://erwinblumenfeld.com/work/
• Ewing A., W. (2018). John Stezaker. SAATCHI GALLERY, WORLD'S No 1 MUSEUM ON SOCIAL MEDIA. Povzeto po:
https://www.saatchigallery.com/artists/john_stezaker.htm
• Famous photographers (2018). Erwin Blumenfeld. Povzeto po:
http://www.famousphotographers.net/erwin-blumenfeld
• Hannah Höch. Artnet. Povzeto po: http://www.artnet.com/artists/hannah-h%C3%B6ch
• Hans Christian Andersen. Fairytales and stories. Povzeto po: http://hca.gilead.org.il/
• Jesse Draxler. Artsper. Povzeto po: https://www.artsper.com/en/contemporary- artists/united-states/4156/jesse-draxler
• Jesse Draxler portfolio. Povzeto po: http://jessedraxler.com/
• Eskildsen, U. (2013). Erwin Blumenfeld (1897- 1969). Photographs, drawings and photomontages. Petit Journal. Jeue de Paume. Pariz. Povzeto po:
http://www.jeudepaume.org/index.php?page=article&idArt=1838).
• John Stezaker. The approach. Povzeto po: https://theapproach.co.uk/artists/john- stezaker/images/
