64/65

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko

embalaža okolje logistika

december 2011

64/65

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Odpadkarska mafija in sistemska korupcija

Andrej Božič: Takšnih, kot smo mi, ni na svetu

Dr. Milan Medved: Slovenska energetika je že sedaj nizkoogljična (Ne)prevzemanje odpadne embalaže: Sistem je na prepihu

Milka Leskošek: Velika črna pika države je, ker nimamo sežigalnice

Logistična platforma – muha enodnevnica ali koncept, ki obeta

Zelo zeleno 2012 !

V ekipi EOL-a, Zelene Slovenije in Fit medie vam v novem letu želimo obilo dobrih poslovnih zgodb in pozitiven premik v zeleno. Zeleno 2012!

Specialisti za okoljsko komuniciranje in ozaveščanje

Zelena Slovenija^® je registrirana blagovna znamka podjetja Fit media d.o.o.

PromocijaPromocija

U vo d n ik

december 2011 64/65

EOL 3

Papir servis, Slopak, MOP

…. in še enkrat MOP

(ali Odpadkarska mafija in sistemska korupcija)

Z

odpadki se javnost ukvarja le toliko, kot je nujno potrebno. Daleč od njenih oči pa se lahko razraščajo rakaste interesne tvorbe.

Poglejmo zgodbo.

Ali je scenarij s Slopakom spodletel ali pa za- dnji prizor še ni odigran?

V

e se veliko in hkrati še ne vse. A znano je, da je Slopak povsem na začetku, takrat je bila direktorica Barbara Avčin Tržan, sedanja direktorica Direktorata za okolje in prostor na MOP-u, podpisal pogodbo s Papir servisom kot dobaviteljem in izvajalcem storitev. Tako kot z drugimi. No, to ni res. Pogodba je dajala Papir servisu vrsto enostranskih klavzul, ta- kšne, da so Slopaku povzročili poslovno škodo in ga končno pahnili v izgubo. Kajpak ne le zaradi tega. A to še ni vse. Z aneksi so takšno pogodbo Papir servisu podaljšali, podpisal jo je Andrej Sotelšek, kar do leta 2022, čeprav je bilo igralcem v zgodbi znano, da je za Slopak škodljiva. Ne le škodljiva. Pravno je skoraj zacementirana, tako da je Slopak več mesecev iskal izhod iz spretne pravne zanke.

M

artin Odlazek iz družbe Krater, kamor sodi Papir servis, ni želel pojasnjevati zapletov, enako Barbara Avčin Tržan kljub več- kratnim urgencam in obljubam z njene strani.

Druge izjave v reviji objavljamo. Načrtovan je bil prevzem oziroma mrk Slopaka. Papir servis v tem času ni skrival dobrih kontaktov z Direktoratom za okolje in prostor, revizija poslovanja Slopaka pa je odkrila zelo poučen primer, kakšne ne smejo biti pogodbe med dvema poslovnima partnerjema, če hočeta biti pri poslu zmagovalca.

Torej.

A

li je še vedno nedokončana mala drama o Slopaku povezana s poskusi demontaže sistema ravnanja z odpadno embalažo in s poslovnimi ambicijami, kdo si bo v Sloveniji odrezal največji kos pogače pri surovinskih virih odpadne embalaže, je pravzaprav vseeno, saj gre za mnogo več. Režiserjev odpadkarskih in embalažnih zgodb je več. Bistveno je – ali

je točno, da je odpadkarska mafija vse moč- nejša in da ji štango drži sistemska korupcija?

Takšne so ocene poznavalcev, ki so del trga in obenem nemočni, da bi obrzdali prepohle- pne igralce. Potajijo se tudi takrat, ko reagira inšpekcija ali ko se končno z nekaj grožnjami premakne MOP, čeprav v resnici več mesecev daje vtis, kot da v tej državi za odpadno em- balažo ni odgovoren in da se najbolje počuti v vlogi gasilca. Dialoga ne mara preveč.

S

eveda si vseh črnih pik ne zaslužita samo Direktorat za okolje in MOP. Čeprav je kaj- pak res, da se dobro ve, kakšna so bila stališča Računskega in Upravnega sodišča, kdo daje okoljevarstvena dovoljenja in koncesije, kdo je zakonodajalec in kdo je koordinator interesov v sistemu ravnanja z odpadno embalažo. Ali bi moral biti. In če ni koordinator, potem naj postane predvsem kraj pogovorov in dogodkov z vsemi, ki so odgovorni, da bo sistem učin- kovitejši, predvsem pa zelo pregleden. Brez skrivalnic. Kajti interesov, več ekonomskih kot okoljskih, bo pri odpadkih kot surovini vse več. Ne manj.

Č

e ne bo ravnal drugače, se bo MOP še bolj utapljal v vse bolj vrelem loncu upraviče- nih kritik (v reviji objavljamo precej pobud za spremembo odnosov med akterji), da ne igra z odprtimi kartami na mizi in da se nekateri posamezniki, državni uradniki pustijo zvleči v mrežo zasebnih interesov. Včasih celo pre- senetljivo očitno. Če se MOP res želi dokazati kot strokovni servis tistih, ki jim predpisuje pravila igre in ravnanj, potem se mora najprej sam pogledati v zrcalo. Kaj namreč stori za to, da povezuje vse, ki so lahko partnerji in zavezniki za zeleno Slovenijo? Če tega ne bo storil pod novim ministrom, se bodo v njem porazgubili še tisti posamezni uradniki, ki vedo, kaj je treba spremeniti, in ki to hočejo.

B

rez močnega prepiha pa se bodo podobne zgodbe o neprevzemanju odpadne emba- laže ali o Slopaku ponavljale.

P

reveč je besed, ki rastejo le na jeziku.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVOdnik

december 2011 foto: arhiv Fit mediafoto: arhiv Fit mediafoto: arhiv Fit mediafoto: arhiv Fit mediafoto: arhiv Fit mediafoto: arhiv Fit media

Gre go r V es el ko S la vk o R as p ot ni k Jo že C eg lar B oj an Š ta le kar d avi d J ur ko vi č Emi l n an ut

64/65

4 EOL 2012 ^Poslovna pričakovanja

nobena ekonomska prognoza za pri- hodnje leto, tudi napoved OECd je zelo previdna in skromna, kar zadeva oživitev gospodarske rasti, ne sadi rožic. Prej nasprotno. Morda je celo preveč črnogleda, a res je, da je EU še največja neznanka. Tudi scenarijev je več. A kako razmišljajo o prihodnjem letu menedžerji v embalažni panogi, na okoljskem področju in v logistiki?

Postavili smo jim dve vprašanji, pri čemer se je eno nanašalo na novo vlado in njene prednostne ukrepe:

1

. Kako boste končali poslovno leto in kaj je

v letu 2011 najbolj vplivalo na poslovanje (negativno, pozitivno). Kaj pričakujete v letu 2012 glede na trende v povpraševanju in vaše potenciale? Imate kakšne posebne načrte?

2

. Katere prednostne ukrepe ali spodbude

bi morala sprejeti nova vlada, da bi oživila gospodarstvo v Sloveniji? Kaj najbolj pogre- šate od ekonomske politike?

Prednost ima drugi železniški tir

Gregor Veselko, Luka Koper:

1

. Poslovno leto bomo končali nad pričako- vanjem. Presegli bomo namreč letni plan pretovora, medtem ko je za napoved poslovnih rezultatov še prezgodaj. Predvsem smo zado- voljni, da smo v letu 2011 znatno povečali blagovne skupine, ki so za nas strateškega po- mena, kot so kontejnerji, avtomobili in hitro pokvarljivo blago. V negativnem smislu je po- slovno leto 2011 zagotovo najbolj zaznamovala osemdnevna stavka. Še posebej zato, ker je to bila prva stavka v novejši (poosamosvojitveni) zgodovini Luke Koper. V letu 2012 pričakuje- mo nadaljevanje povečanja pretovora na večini terminalov in pri večini blagovnih skupin. Naši načrti za prihodnost, ki torej presegajo zgolj leto 2012, so predvsem usmerjeni k uresni- čevanju državnega prostorskega načrta, se pravi na podaljšanje obeh obstoječih pomolov, gradnjo tretjega in ureditev površin v zaledju pristanišča.

2

. Za koprsko pristanišče je predvsem pomemben začetek gradnje drugega

železniškega tira med Koprom in Divačo ter premostitev kreditnega krča.

Gopodarstvo pričakuje, da vlada ukrepa

Slavko Raspotnik, Rotoprint:

1

. Poslovanje v letu 2011 bo po prometu naj- bolj uspešno leto, odkar obstaja Rotoprint.

Naredili bomo ca 1.7 mio prometa. Pozitiven vpliv na rezultat je imel projekt nove embalaže za sladoled v izvedbi IML. Negativni vpliv pa je bil strahovit skok cen PP-ja na svetovnem trgu kot tudi pomanjkanje barvil in plastičnih ma- terialov. V letu 2012 pričakujemo za spoznanje povečano prodajo. Načrte seveda imamo, ven- dar jih v tem trenutku še ne bomo razkrili.

2

. Od nove vlade pričakujemo tisto, kar smo vsa leta pričakovali od vseh vlad, pa se no- bena vlada do sedaj NI odzvala. Samo obljubljali so. Mislim na več stvari:

- Sprememba dohodninskih razredov (iz treh dohodninskih razredov na pet dohodnin- skih razredov);

- Sprememba davka od dohodka pravnih oseb (iz 20 % na 15 %). Pri taki obdavčitvi bi dr- žava več pobrala v svojo malho, ker bi bilo manj davčnih utaj;

- Manjša obdavčenost dela (socialni prispevki);

- Olajšave za investiranje;

- Absolutno zmanjšati papirologijo (razna dovoljenja, potrdila ...), saj končno živimo v dobi računalništva;

- Kreditiranje drobnega gospodarstva ali pa TAKOJŠNJE zaprtje ali prodaja NLB, ki je s tajkunskimi krediti spravila celo državo na kolena. Njeni lastniki (država) pa nima- jo korajže, da bi to agonijo prekinili. Vsak dober gospodar ve, kaj mora narediti, da se bosta povečala proizvodnja in produktiv- nost neke države, kar v končni fazi prinaša nova delovna mesta in boljše življenje za mlade ljudi;

- Podjetjem omogočiti gradnjo proizvodnih prostorov s TAKOJŠNJO izdajo vseh po- trebnih dovoljenj, po potrebi tudi pomagati s financiranjem, ne pa, da nam podjetja, kot na primer Pipistrel, bežijo v tujino zaradi naše neumne birokracije.

december 2011 64/65

EOL 5

Če bi jaz vodil državo bi takim podjetjem iz državnih virov zgradil proizvodne prostore samo zato, da bi ostali v tej lepi Sloveniji in davke plačevali nam, ne pa Italijanom. Ivo Boscarol je požel in dobil vsa možna odliko- vanja in nagrade v Ameriki, vsepovsod po svetu, naš predsednik pa ga odlikuje z "Zlatim redom za zasluge", namesto da bi ga odlikoval z odprtjem novih proizvodnih prostorov, ki mu jih je pomagala postaviti naša država.

Najbolj pa si želim od nove vlade, da bi vsaj en- krat v življenju slišal in doživel, da je tisti, ki je pokradel toliko denarja (razni Šroti, Bavčarji, Hilde in Zidarji), tudi kazensko odgovarjali in da bi se mu vzelo kompletno premoženje. Ne prenesem kot človek in podjetnik, ko vidim delavca, kako joka, ker nima denarja, da kupi kruh. A je delal in bi moral dobiti plačo. Mi pa gledamo Hildo Tovšak, kako se v BMW-ju ali Audiju odpelje brez slabe vesti.

Gospodarstvo želi drugačno zakonodajo

Jože Ceglar, Termoplasti Plama:

1

. Poslovno leto 2011 bomo končali 10 – 15 % boljše kot leto 2010. Rast smo dosegli z uva- janjem novih proizvodov in odpiranjem novih trgov. Na rast proizvodnje je vsekakor delno vplivala oživitev evropskega in svetovnega trga.

Leto 2011 je popolna neznanka in je jasno, da nam bo svetovna situacija rezala debelino rezi- ne. Tudi v črnem scenariju bomo storili vse, da bomo vsaj zadržali količine ali pa jih malenkost povečali glede na letošnje leto.

2

. Glede ekonomske politike in nove vlade pa ponavljam, kar sem že neštetokrat izjavil.

Otresimo se preteklosti, posodobimo sistem- ske zakone, skupaj z delovno zakonodajo, po- stavimo javno upravo v okvir, ki ga je možno financirati brez dodatnega zadolževanja, in pustimo gospodarstvu, da se bori na trgu s primerljivo zakonodajo, ki jo imajo napredne države. Skratka, čas je, da se vsi akterji zavedo, da smo v letu 2011 in ne leta 1980.

Vlada naj podpre izvozna podjetja

Bojan Štalekar, GEP Štalekar:

1

. Poslovanje v letu 2011 je bilo dobro.

Strategija osredotočenja na povečevanje tr- žnega deleža, koncentracija aktivnosti na najdo- nosnejših trgih, razvoj dolgoročnih trženjskih partnerstev, optimiranje surovinskih virov in dvig produktivnosti so se kljub konzervativni (zadržani) politiki financiranja pozitivno po- kazala v pričakovanem donosu. Bruto prodaja in čisti poslovni izid sta podobna lanskemu. V tem obdobju smo se še posebej usmerjali v dvig

produktivnosti. Investicija v nove poslovne objekte (skladišče, proizvodnja, upravna stavba, parkirišče) poteka po načrtu. Obseg prodaje je na področju naših ključnih programov še vedno pod razpoložljivimi proizvodnimi zmogljivost- mi. Prodajne cene so v prvi polovici leta hitro padale, prosti denarni tok se zmanjšuje in one- mogoča nadaljevanje hitrega zniževanja zadol- ženosti. Poslovni sistem je trenutno stabilen in dobičkonosen.

Sliko nekoliko kvari položaj na domačem - slo- venskem trgu. Nizka gospodarska aktivnost, podprta s strukturnimi težavami (krizo grad- benega in finančnega sektorja) in sorazmerno neučinkovitim pravnim okvirom zaostruje pogoje in onemogoča normalno poslovanje.

Likvidnostne težave gospodarstva in s tem povezana plačilna nedisciplina na slovenskem trgu dobivata neželene razsežnosti. Ne glede na omenjene težave bomo cilje, zastavljene s poslovnim načrtom 2011, dosegli. Globalno poslovno okolje je bilo v tem obdobju zadovo- ljivo. Indikatorji stanj in pričakovanj kažejo, da sta gospodarska aktivnost in perspektiva v nosilnih gospodarstvih EU v naši dejavnosti še vedno na sorazmerno visoki ravni. Opazna so precejšnja nihanja in težave posameznih gospo- darstev znotraj EU, vendarle so splošne razmere v povprečju dobre. Razmere na mednarodnem trgu papirne surovine so se v določeni meri stabilizirale, še vedno pa je prisoten precejšen primanjkljaj, kar je v obravnavanem obdobju povzročilo občutno povečanje nabavnih cen. V letu 2012 pričakujemo poslovanje, ki bo dose- galo pričakovano rast.

2

. Vsekakor bo morala nova vlada za dobro stanje v državi spodbuditi in podpreti doma- ča proizvodna in izvozna podjetja. To pa pomeni, da bo morala dejansko podpreti razvojno-in- vesticijske projekte, sofinancirati nakupe nove tehnološke opreme, zvišati olajšave za tehno- loško opremo in olajšati dostop do finančnih sredstev predvsem v proizvodno-izvoznem segmentu gospodarstva.

Govori se o davkih, o razvojni viziji pa ne

David Jurkovič, Svečarstvo Jurkovič:

1

. Poslovno leto bomo končali z manjšo doma- čo realizacijo kot lani.Žal pozitivnih vplivov ne morem našteti, je bil pa poleg upadanja kupne moči glavni negativni vpliv akcija Ministrstva za okolje in prostor »Prižgite svečo manj!«. To se je dogajalo ravno v prodajno najintenzivnejšem času, v obdobju pred 1. novembrom. Ob kopici mnogo bolj perečih okoljevarstvenih problemov je izbralo ravno našo panogo za paradni primer zmanjševanja odpadkov. Mislim, da je prav, da se pokaže na nekompetentnost ministrstva in na stihijsko naravo oblikovanja te akcije, ki je

bila prvotno osnovana na opozorilu porabnikom

»..., da se s sežiganjem odpadnih sveč sproščajo strupeni plini (klor) ...«. Ministrstvo je samo z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami tako ravnanje eksplicitno prepovedalo in se ne izvaja.

Vsekakor mora biti načrt za naslednje leto preventivno obveščanje porabnikov, da je za odpadne nagrobne sveče strokovno poskrbljeno, kar velja tudi skomunicirati. Odpadne nagrobne sveče predstavljajo izredno majhen delež v bilan- ci vseh odpadkov v Sloveniji.

2

. Kljub rednemu spremljanju gospodarske politike se v tem trenutku ne morem spo- mniti niti enega ukrepa, ki bi v zadnjem času učinkoval konkretno stimulativno na delovanje večinskega dela gospodarstva, t.j. malih podjetij.

Vsekakor pogrešamo občutek, da bi na državni ravni obstajala neka razvojna vizija. Večinoma se govori le o novih davkih in drugih restrikcijah.

Pri odpadkih ne bodimo bolj papeški od papeža

Emil Nanut, Kemis:

1

. Poslovno leto bomo zaključili bolje, kot smo načrtovali. Obseg poslovanja bo za nekaj % večji od lanskega, dobiček pa bo na lanskem nivoju. Močno nas bremenijo krediti, povezani z investicijo v Reciklažni center na Vrhniki. Na osnovi pogovorov z večjimi poslovnimi partnerji pričakujemo v letu 2012 nekoliko manjši obseg poslovanja, kar se predvideva na osnovi napo- vedovanega drugega vala recesije. Naša zadolže- nost ne omogoča večjega investiranja. Usmerili se bomo predvsem v racionalizacije v logistiki in obdelavi odpadkov, kar bo prispevalo k večji stroškovni učinkovitosti podjetja.

2

. Kar se gospodarske politike tiče, je potrebno poskrbeti za odpravo kreditnega krča, ki duši gospodarstvo in otežkoča delovanje še tistim podjetjem, ki imajo naročila. Manjši obseg pro- izvodnje v lesnopredelovalni in kovinskoprede- lovalni industriji se že naposredno odraža tudi na manjši količini nevarnih odpadkov, ki so naš osnovni posel. Za nas je zelo pomembno, da osta- nejo kemija, farmacija in gumarstvo v čim boljši kondiciji. Poleg zmanjševanja stroškov dela in drugih s strani gospodarstva pričakovanih ukrepov moram izpostaviti področje ravnanje z odpadki. Naša želja je, da država poenostavi predpise, jih naredi bolj pregledne ter s tem pri- speva k njihovi uporabnosti. To bo olajšalo delo v celi verigi (imetniki, predelovaci, inšpekcije, ob- delovalci podatkov ...) in povečalo učinkovitost vseh, kar mora biti prednostni cilj tako podjetij kot državne uprave. Ponovno bi izpostavil, da si slovensko gospodarstvo ne more privoščiti, da bomo na področju ravnanja z odpadki bolj papeški od papeža, kajti to pomembno vpliva na konkurenčno sposobnost našega gospodarstva. 

vs eb in a

december 201164/65

6 EOL

Vsebina

iMPRESUM

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko

Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta) Celje, december 2011

Naklada 3.000 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

PARTnERJi

pri izdajanju revije EOL:

•

Visoka šola za varstvo okolja

•

Gorenje Surovina d.o.o.

4 Poslovna pričakovanja 9 novosti

10 Takšnih, kot smo mi, ni na svetu

13 Obremenjenost gospodarstva je previsoka 14 »V korak z branžo, korak pred branžo«

16 Prehrana bo predvsem v plastični embalaži 18 Omogočajo več prostora za

predstavitev blagovne znamke 21 »Slovenska energetika je že sedaj nizkoogljična«

24 durban je za Slovenijo izziv 26 Sistem na prepihu

31 Praktična rešitev za hrambo in transport nevarnih snovi

32 Sheme v letu 2012: karte se mešajo na novo 38 Velika črna pika države je, ker nimamo sežigalnice 40 na Goriškem pripravljajo razpisno dokumentacijo 41 Okolju prijazne ptičje hišice

42 Čistilna naprava že prihodnje leto 44 korošci bodo plačevali enotno ceno

46 Vsak na svoji strani, stroka predlaga rešitve 48 Samooskrba s hrano nima nič

skupnega z bioplinskimi napravami 52 Ali je papir sploh lahko eko?

54 Okoljska marjetica: V Sloveniji še premalo uveljavljena

56 nepotrebni spori med podjetji in krajani

58 Vsaka vlada spreminja program ravnanja z odpadki 60 kaj je in kaj ni v zeleni obleki

63 Premik k zelenemu tudi pri študentskih domovih 64 Poslovati trajnostno, poslovati uspešno

66 Podpira gradnjo šoštanjskega bloka 68 V proizvodnji vse več prijaznih materialov 70 Z Odprto hišo do metod trajnostne gradnje 73 Tudi fotovoltaika potrebuje varovalne sisteme 74 Ergonomija v procesu paletizacije

76 Logistična platforma – muha enodnevnica ali koncept, ki obeta 79 Standardi visoki, Slovenija ni zamudnica

82 (ne)zelene navade

82 Ekošola sprašuje, stroka odgovarja

vs eb in a

december 2011 64/65

EOL 7 Kratko, zanimivo

MED iz Rož z RazLičNih KoNCEV SVETa

Vsaka kapljica redkega medu De hortus skriva čudovit okus različnih rož z različnih koncev sveta. Zato so ta izjemen izvleček pri podjetju PH Ontwerp želeli ujeti v grafični vizualizaciji kaplji- ce medu. Zunanja oblika se zliva v notranjo, kjer se skriva med v embalaži, ki ima obliko žogice.

Vsako leto se barva in prosojnost medu spremi- njata, zato je embalaža oblikovana tako, da lahko svetloba pronica skozi med z obeh strani.

TuDi PLaSTiKa JE LahKo ELEGaNTNa

Embalaža za dišavo Antonio Banderas Secret podjetja MeadWestvaco je prejela nagrado bralcev revije Formes de Luxe. Njihova črpal- ka MWV Melodie Clikit IP je bila nagrajena kot najboljša inovacija na sejmu Luxe Pack Monaco 2011. Nagrade so podeljevali za najbolj izstopajoče in inovativne embalaže za luksuzne izdelke, ki so bili dani na trg v zadnjih dvanajstih mesecih. Črpalka Melodie Clikit IP je oblikovana tako, da lahko pre- stižnim znamkam ponudi boljšo zmogljivost in stroškovno učinkovit dizajn, ki ohranja videz luksuzne embalaže. Tako predstavlja

prilagodljivo in vsestransko alternativo kovinskim črpalkam brez izgube estetske vrednosti ali tehničnih zmogljivosti.

ŠaMPaNJEC z oSEBNo NoTo

Za konec leta 2011 je proizvajalec šampanjca Moët & Chandon tako kot vsako leto predstavil posebno praznično steklenico Golden Premium Jeroboam. Svojo Imperial Bottle so spremenili v spominek, ki bo na voljo v omeje- ni izdaji in poveličuje dediščino znamke, obenem pa omogoča ljubiteljem šampanjca, da do- dajo embalaži osebno noto. S po-

sebno oblikovanim kemičnim svinčnikom lahko uživalci šampanjca ustvarijo oziroma okrasijo svojo personalizirano steklenico. Tako je vsaka zbirateljska steklenica s posebnim sporočilom unikat.

NoVa STaRa KoLoNJSKa

Obrtniški izdelovalci parfumov Askett & English iz angleškega mesteca Buckinghamshire so pred- stavili izvrstne dišave v duhu klasične kolonjske, tradiciji primerna je tudi embalaža.

Zelo angleški v svoji kreaciji, stilu in izražanju kolonjske Askett & English vsebujejo le najboljše

sestavine, da dišave ostanejo subtilne in hkrati sporočajo kakovost in okus. Dišave za moške in ženske so nastale kot spomin na poletja v Italiji in Franciji in odsevajo dediščino originalnih kolonjskih vodic.

PLaSTičNa aLTERNaTiVa za KoNzERViRaNa žiViLa

Podjetje Weidenhammer Packaging Group (WPG) je prejelo nemško nagrado za embalažo 2011 v kategoriji prodajne embalaže. Podeljuje jih nemški inštitut za embalažo, nagrado pa so si pri WPG zaslužili za svoj izdelek Permasafe, embalažo, ki je bila izdelana za pakiranje morske hrane proizvajalca Appfel Feinkast. Sodniki so embalažo ocenili kot izjemno inovativno, s

NoVoSTi

5. mednarodna Konferenca LogIStIKa v KmetIjStvu

V Novem mestu je oktobra letos potekala že 5. mednarodna konferenca Logistika v kmetijstvu, ki so jo organizirali Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma in Občina Sevnica.

Osrednja tema letošnje konference je bilo grozdenje (panožno povezovanje). Slovensko kmetijstvo namreč plačuje davek nepove- zanosti pridelovalcev s celotno oskrbno verigo, kar se kaže v nizkih prodajnih cenah, neprodanih proizvodih in celo prenehanju s kmetijsko dejavnostjo na marsikateri kmetiji.

Povezovanje pridelovalcev z vsemi deležniki v verigi vrednosti proizvoda lahko prinese tržne prednosti vsem sodelujočim partnerjem kot potrošnikom, ki bodo s slovensko hrano pri- dobili na kakovosti in varnosti.

Udeleženci konference, med njimi je bil dr.

Alfonz Antoni, podpredsednik Evropskega logističnega združenja, so poudarili, da je logistika interdisciplinarna veda. Zato jo je potrebno nenehno raziskovati, razvijati, inte- grirati in implementirati v oskrbne verige. Tudi na področju kmetijstva, embalaže in oskrbe s prehrano je implementacija ter aplikacija logističnih znanj in vedenj zelo pomembna.

Letošnja mednarodna konferenca je imela tudi ogled primera iz prakse – Vinski dvor Deu na Malkovcu.

A.L.

fao opozarja na LaKoto

FAO je predstavil novo poročilo o stanju in razpoložljivosti dveh resursov, ki sta ključnega pomena za pridelavo hrane: voda in prst. V poročilu SOLAW (State of the World's Land and Water Resources ofr Food and Acriculture) navajajo, da je znatno povečevanje proizvodnje hrane pred novimi izzivi. Po projekcijah naj bi se število svetovne populacije do leta 2050 povečalo na 9 milijard. Povečanje pridelave je z intenzivnimi tehnikami pridelave resno ogrozilo vodne sisteme in kakovost prsti.

Dodatno se bo povečalo povpraševanje po vodi in obdelovalni površini. Ustvarjajo se namreč konflikti med urbanimi in industrijskimi porabniki na eni strani in ruralnimi sku- pnostmi na drugi strani, prav tako pa znotraj kmetijskega sektorja (pridelava za prehrano ljudi, živali, energetske rastline za biogoriva).

Klimatske spremembe bodo dodatno vplivale na temperaturna gibanja, padavinske sisteme in vodne tokove.

SOLAW navaja, da so najbolj ranljiva območja zahodna obala ZDA, Sredozemlje, S Afrika in predeli Azije. Tam se pričakuje največja izguba

Fotografije: arhiv proizvajalcev

december 201164/65

8 EOL

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko,

zanimivo NoVoSTi

kakovosti prsti, biodiverzitete in izčrpavanje vodnih virov. Ocenjujejo, da bo do leta 2050 potrebno povečati globalno proizvodnjo hrane za 70 %, kar pomeni dodatno milijardo ton žit in 200 milijonov ton živinorejskih proizvodov vsako leto.

veLenje med prvImI prI trajnoStnI mobILnoStI

Tudi rezultati raziskovalne naloge Identifikacija stanja javnega potniškega prometa in ukrepov trajnostne mobilnosti v slovenskih občinah, nalogo je naročilo Ministrstvo za promet, so Mestno občino Velenje uvrstili med najuspe- šnejše pri približevanju trajnostne mobilnosti.

Meril za oceno razmer v javnem potniškem prometu je bilo več: raznolikost ponudbe, trend prevozov, cenovna politika, kakovost voznega parka, opremljenost postajališč, intermodalnost in načrtovalski vidik. Mestna občina Velenje ima brezplačen mestni potniški promet in so- deluje v dveh evropskih projektih, povezanih s trajnostno mobilnostjo: Cities and Regions of Bicycles in Green Urban Transport Systems.

V projektu BICY sodeluje 11 mest in regij iz 8 srednjeevropskih držav, v projektu GUTS pa se je združilo 8 znanstvenih inštitucij, lokalnih skupnosti in operaterjev javnega transporta iz 7 srednjeevropskih držav.

LuKa Koper med fInaLIStI za nagrado eSpo

Luka Koper je s projektom Živeti s pristaniščem drugo leto zapored sodelovala na tekmovanju za nagrado Združenja evropskih pomorskih prista- nišč (ESPO) in se ponovno uvrstila med finali- ste. Združenje evropskih pomorskih pristanišč s to nagrado spodbuja pristanišča na stari celini, teh pa je več kot 1200, da postanejo okoljsko bolj prijazna in odprta do lokalnih prebivalcev.

Luka Koper se zadnje desetletje intenzivno odpira navzven in na različne načine povezuje z lokalnim okoljem. Med najvidnejšimi do- godki so tradicionalni Pristaniški dan, spletni portal www.zivetispristaniscem.si; knjižica Luka Koper, okno v svet, zgibanka, za odrasle obiskovalce z zanimivostmi in manj znanimi informacijami o pristanišču, preko facebooka pa lahko ljudje spremljajo pristanišče »na daljavo«.

Finančno podpirajo številne lokalne in regio- nalne projekte, skrbijo za čistost in ozelenitev pristanišča ter proizvajajo lastno oljčno olje.

Investirajo v zelene tehnologije in zmanjšujejo vplive na okolje, poleg španske Valencije pa imajo le še v Kopru evropski okoljski certifikat EMAS.

Tekmovanja za nagrado ESPO se je letos udeleži- lo kar 17 evropskih pristanišč, med finaliste pa so se uvrstila le tri, poleg Kopra še švedsko pri- stanišče Stockholm in grška luka Thessaloniki.

številnimi funkcijskimi prednostmi. Permasafe so razvili izključno za pakiranje sterilizirane in pasterizirane hrane. Plastična »konzerva« prinaša prednosti plastični embalaži na trgu konzervi- ranih živil, kjer prevladujejo steklena embalaža in konzerve.

NaRaVNi NaPiTEK z GiNSENGoM

Znamka The Hain Celestial Group Inc. je pred- stavila naravne napitke z bogatim okusom, ki bodo po njihovem mnenju zapolnili praznino med energijskimi napitki in ostalimi pijačami.

Napitek združuje vitamine B z energijskimi rastlinskimi dodatki, kot sta ginseng in kofein iz guarane z dodanimi revitalizacijskimi učinki črnega čaja. Zapakiran v priročni steklenički, ki vsebuje enojni odmerek, je Celestial Seasonings Kombucha Energy Shot na voljo v treh okusih – agrumi, jagodičevje in granatno jabolko.

NaGRaJENa zBiRaTELJSKa STEKLENičKa

Podjetje Sleever International je že tretje leto zapored oblikovalo zbirateljsko stekleničko za Heineken, tokrat za Jammin' rock festival, ki je potekal letos junija v Benetkah. Steklenica je bila tudi nagrajena. Nagradilo jo je združenje ProHelio, ki podeljuje nagrade za najboljši rotacijski tisk.

Zbirateljska steklenička je doživela velik uspeh med uporabniki in vse tri verzije (črna, zelena in bela) so zelo zaželeni zbirateljski primerki.

DizaJN za SofiSTiCiRaNE žENSKE

Podjetje Axilone je za korektor za kožo Visionnary, blagovne znamke Lancôme, oblikovalo in izdelalo 7,5-mililitrsko in 30-mililitrsko stekleničko s pokrovčkom iz brizganega kopoliestra. Različni odtenki modre barve so doseženi s pomočjo lakiranja. Prenovljen, a sodoben dizajn z dotikom dr- znosti za sofisticirane ženske.

BREzzRačNE STEKLENičKE

Podjetje SKIN All natural je eno izmed prvih, ki je za svojo linijo izdelkov za nego kože uporabi- lo posebno oblikovane brezzračne stekleničke.

Tako so njihove kreme, losjoni, geli in serumi varni pred kontaminacijo z zunanjimi viri.

Glavna razlika je, da ne vsebuje potopne cevke, ampak premično opno, ki omogoča izločanje iz- delka. Vsebino lahko skoraj 100-odstotno pora- bimo, saj se opna pomika

po celotni notranjosti stekleničke. S tem je tudi do okolja prijaznejša, saj ni odpadka, prav tako pa zaradi odso- tnosti zraka niso potrebni dodatni strupeni konzervansi.

iNoVaTiVNo PaKiRaNJE za V MiKRoVaLoVKo

Inovativna, fleksibilna embalaža podjetja Nordenia International omogoča pripravo vsebine v mikrovalovni pečici, ne da bi odstra- nili embalažo, hrana pa ostane hrustljava in okusna. Embalaža med kuhanjem absorbira vlago in maščobo. Ker lahko enostavno damo v mikrovalovko hrano v embalaži, je priprava pri- ročnejša, krajša in z manj umazanije. Inovativna embalaža je bila tudi nominirana za nemško nagrado za embalažo leta 2011.

december 2011 64/65

EOL 9

Kratko, zanimivo

NoVoSTi

marIborSKI oSnovnošoLcI reKordno prI zbIranju odpadne eeo

Kar 41 osnovnih šol iz Maribora in okolice je zbralo 291 ton odpadne električne in elektron- ske opreme, baterij in sijalk v zbiralni akciji, ki sta jo organizirala Gorenje Surovina in Zeos.

Učenci z mariborskega območja so tako samo v enem mesecu zbrali tolikšno količino odpadne opreme, kot jo Zeos kot nacionalna shema za zbiranje in obdelavo odpadne električne in elektronske opreme običajno zbere v 14 dneh na celotnem območju Slovenije. Z akcijo so že- leli ozaveščati najmlajše o pomenu pravilnega ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo tako z vidika varstva okolja kot racio- nalne rabe naravnih virov.

zmagaLI z eKo rapom

Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu je v Bruslju prejela pomembno okoljsko nagrado, saj se je uvrstila med najboljše med udeleženci evropskega projekta za spodbujanje varčne rabe energije v osnovnih in srednjih šolah.

Tekmovanje v okviru pobude U4energy je pote- kalo pod pokroviteljstvom Evropske komisije.

Sodelovalo je 476 šol iz 24 držav, za nagrade se je potegovalo 17 slovenskih projektov. Osnovna šola Šmartno pri Slovenj Gradcu je dobila na- grado v kategoriji za najboljšo kampanjo za osveščanje o energetski učinkovitosti. Žirija je bila najbolj navdušena nad vodilno pesmijo kampanje eko rapom. Kot del projekta so na šoli izvedli anketo o učinkoviti rabi energije, preživeli dan brez elektrike in izdelovali šolsko maskoto Žarkec, ki opozarja na varčno rabo energije.

vIpap naČrtuje

SamooSKrbo z energIjo

Papirniška družba Vipap Videm Krško sama ustvari nekaj več kot četrtino električne ener- gije, ki jo potrebuje za lastno proizvodnjo, v bodoče pa naj bi ta delež povečali. V Vipapu pripravljajo študije za oblikovanje najugodnej- ših rešitev pridobivanja električne energije, v prvem koraku pa predvidevajo vgradnjo turbi- ne na kotlu K6. Doslej so večkrat opozorili, da visoka cena električne energije znižuje njihovo konkurenčnost in so zaradi tega celo razmi- šljali o selitvi proizvodnje iz Slovenije, danes pa o tem vprašanju ne razmišljajo več. To bi lahko postalo aktualno po letu 2020, zlasti če bo takrat cena električne energije v Sloveniji višja od njene povprečne cene v tujini, menijo v družbi. V podjetju pripravljajo projekte za gradnjo novih turbin v več različicah, s kateri- mi bi zagotovili tudi stoodstotno samooskrbo družbe z električno energijo.

RožE za VaLENTiNo

Podjetje MBF Platiques je za dolgo pričako- vano dišavo Valentina modne hiše Valentino izdelala posebno stekleničko. Uporaba posebnih materialov za okrasitev s tremi elegantnimi roža- mi je zahtevala specializiran postopek izde- lave, rezultat pa je steklenička, ki odseva viso- ko modo hiše Valentino.

CoCa-

CoLa REŠuJE PoLaRNE MEDVEDE

Bela je nova rdeča. Coca-Cola je združila moči z organizacijo WWF (World Wildlife Fund) in bo z novo kam-

panjo pomagala pri ohranjanju polarnih med- vedkov. Prvič v zgodovini se bo rdeča pločevin- ka spremenila v polarno belo prav v čast po- larnih medve- dov. Za njihovo ohranjanje bodo organi- zaciji namenili tudi 3 milijone ameriških do- larjev. Poleg tega Coca-Cola poziva uživalce k donacijam preko SMS- sporočil. Skupaj z oskarjevimi nominiranci MacGillivray Freeman Films pa bodo kot producenti sodelovali pri filmu, prav tako o medvedkih, z naslovom To the Arctic 3D, ki naj bi luč sveta ugledal v naslednjem letu.

Pri Coca-Coli še nikoli niso spremenili korpo- rativne barve pločevinke, tudi v dobrodelne namene ne. »Želimo pomagati polarnim med-

vedkom, priljubljeni Coca-Colini ikoni že od leta 1922, prav z ohranja- njem habitata,« je povedal

direktor podjetja The Coca Cola Company,

Muhtar Kent.

BožičNa EMBaLaža

Proizvajalec piva Stella Artois je lansiral omejeno serijo prazničnih pakiranj, predvsem da bi uživalce piva spomnil na nastanek piva znamke Stella Artois, ki je bilo izdelano posebej za božični čas. Poleg pakiranj bo prvič na voljo tudi 440-mililitrska zbirateljska pločevinka.

EMBaLaža S KiSiKoVo PREGRaDo

Skupaj z naročnikom Carl Kühne KG je pod- jetje RPC Kutenholz oblikovalo 2-litrsko embalažo za živila, narejeno iz večplastnega polipropilena in opremljeno s posebno kisiko- vo pregrado, ki ohranja izdelkom visoko kva- liteto brez dodanih konzervansov. Čeprav je embalaža velika, je ravnanje z njo enostavno.

Nove embalaže so na trgu od letošnje pomladi, v njih pa so štirje različni solatni prelivi.

P o lo ža j P a n o g e

december 2011

A nd re j B ož ič

foto: arhiv podjetja

EMBALA žA 10

64/65

POLOžAJ PAnOGE

Hrastniška Steklarna je v zadnjih letih doživljala precejšnja poslovna nihanja.

S prihodom Andreja Božiča, zdajšnjega predsednika uprave, kaže prodaja možnosti za stabilnejšo rast, še posebej ugodni pa so rezultati pri specialni stekleni embalaži.

kakšne so zahteve trga? Ali tudi pri stekleni embalaži velja, da je najboljša tista, ki je najcenejša? Prihranek – da, a svež dizajn, nenavadnost oblik, visoka kakovost, to je odgovor.

in v letu 2012 naj bi bilo še boljše, meni Andrej Božič.

Takšnih, kot smo mi, ni na svetu

v proizvodnem in prodajnem programu Steklarne je letos tržno najprodornejši program specialne embalaže. zakaj? večje povpraševanje, novi trgi, vaše konkurenčne prednosti?

Uspešnost je vedno posledica več različnih de- javnikov. Dejstvo je, da raste poraba luksuznih dobrin v svetu na trgih, ki se trenutno gospo- darsko krepijo, od Kitajske, Vietnama do Indije.

Ker so naši tehnično zahtevni izdelki vrhunske kakovosti, se odlikujemo po fleksibilnosti, raz- mere na trgu pa so ugodne, na tem programu lahko še naprej računamo na uspeh. Smo pa za takšen položaj trdo garali. Imamo močno, sa- mozavestno ekipo. Sistematično se v prodajni politiki usmerjamo tudi h končnemu potrošni- ku, ne več samo k distributerjem. Stalno iščemo nove trge. Seveda pa brez odličnih proizvodov v tako zahtevni niši, kot so luksuzne dobrine, nimaš kaj početi.

brez novosti v programih specialne steklene embalaže zagotovo ne gre. Katere novosti ste ponudili?

Na programu specialne embalaže se gibamo, če lahko tako rečem, v dveh razredih, tako imenovanih premium in super premium kate- gorijah. Predvsem v slednji, kjer gre za stekleno embalažo za vrhunske pijače, najboljša oljčna olja in balzamične kise, trende tudi soustvarja- mo. Na tem področju ne prodajamo le izdelka,

temveč tudi znanje! To so izdelki z višjo dodano vrednostjo in za izjemno zahtevno klientelo. Ni dovolj nuditi le servis izdelave.

Zato smo letos pričeli tudi s ponudbo lastnih steklenic – z orodjem v naši lasti in z zaščitenim dizajnom. Tako še gradimo na prepoznavnosti za prihodnost, v pripravi je katalog te embalaže.

To je naša naložba v prihodnost tega programa.

Za Steklarno Hrastnik, ki je bila do sedaj izraziti izvajalec na tem področju, je to novost in izje- men kreativni premik. Delni učinki so vidni že letos, bolj poglobljene analize nove usmeritve pa bomo lahko spremljali v letu 2012.

S katerimi konkurenti na področju specialne embalaže se srečujete na trgu eu in kateri trendi, ko gre za dizajn, volumen, materiale, so modni?

Prav povsem primerljiva ni nobena steklarna na svetu. Premalokrat poudarimo – takšnih, kot smo mi, ni na svetu. Predvsem na področju specialne steklene embalaže in tudi na podro- čju ročne izdelave opalnega stekla za svetila smo v nekaterih segmentih vodilni proizvajalec na svetu! V svoji tržni niši dosegamo najvišje tržne deleže, vendar o konkretnih številkah še težko govorim, saj smo ravno v fazi izdelave natančne analize. Lahko pa povem, da imamo v EU, ko govorimo o specialni stekleni embalaži, morda tri konkurente, nikogar pa v celoti pri- merljivega, še posebej po kvaliteti ne.

Jože Volfand

20 12

december 2011

S aš o S tr op ni k

foto: arhiv Fit media

11

64/65

EMBALA žA

Trende pa lahko damo na skupni imenovalec – prihranek. Tanjši volumen, lažje steklenice, manj stekla, nižji stroški transporta. Poleg tega prednjači nenavadnost oblik, čedalje zahtev- nejše so osnove, primerne za zahteven dekor.

To je v porastu že kar nekaj časa.

Kaj Steklarni Hrastnik poleg cene energentov zbija konkurenčnost na zunanjih trgih?

Bom navedel kar konkretno številko, kaj za nas pomeni cena plina. Za Steklarno Hrastnik je cena plina višja za 15 odstotkov v primerjavi z našimi konkurenti iz EU, ki so tudi veliki od- jemalci. Za naš promet to pomeni več kot 1,5 mio evrov višji strošek na letni ravni. Ali po- vedano drugače – 18 odstotkov vseh stroškov pade na strošek tega energenta. In če povem še, da je cena plina od januarja 2010 do oktobra 2011 narasla za več kot 50 odstotkov, potem si lahko sami ustvarite sliko o tem, da je to eden izmed elementov, ki nam niža konkurenčnost na zunanjih trgih.

Druga velika težava je obdavčitev plač. Naj navedem konkreten primer. Dogovorili smo se za zaposlitev tržne strokovnjakinje iz EU, konkretno iz Francije. K nam bi prišla od naše- ga konkurenta, bruto plača je bila dogovorjena.

Toda ko je naredila izračun, koliko to znese neto, nam je ta zaposlitev padla v vodo! V go- spodarstvu te obdavčitve neposredno vplivajo na delovanje in prodajo.

Tudi naši zaposleni nas prosijo, naj dvigujemo bruto plače premišljeno, saj se pri takšnem na- predovanju lahko zgodi, da jih bo država tako udarila po žepu na popolnoma vseh področjih (višja davčna stopnja, odvzem ostalih dodat- kov), da bodo v resnici na slabšem.

Tretji dejavnik je socialna kapica, četrti pa delovno pravna zakonodaja oziroma bolje re- čeno – njeno neizvajanje. V državi je popolni pravni kaos in predvsem preko medicine dela se motivira tiste, ki ne želijo delati. Kaj naj potem rečem pridnemu delavcu, ki se čuti izi- granega, postaja nemotiviran, če je zmagovalec sodelavec, ki je vseskozi na bolniških. Da ne bo pomote – razumem, kaj je biti hudo bolan.

Govorim o tistih, ki izigravajo sistem, ker sis- tem to dovoljuje.

Kaj želite doseči z novo naložbo v strojno opremo na področju specialne embalaže?

Višjo produktivnost. Še boljšo kvaliteto.

Računalniško vodenje bo še zmanjšalo čas odprave drobnih napak, ki se lahko pojavljajo v steklu. Predvsem pa se bodo ob teh nalož- bah izboljšali tudi delovni pogoji za zaposlene

neposredno v proizvodnji. To je zelo pomemben dejavnik pri odločitvah za vse investicije, ki jih imamo ali pa so še v načrtu. A tudi olajšanje dela za zaposlene ter večja skrb za zdravje in varnost pri delu.

Kakšne rezerve imate pri namiznem programu in s kakšnim darilnim programom vstopate v praznični december?

To je program, kjer imamo tudi največ rezerv, tako pri kakovosti kot tudi pri oblikovanju. Na tem programu se moramo bolj posvetiti temu, da bo naša prednost, to je fleksibilnost, tudi strokovno učinkovita. Tudi tukaj je težnja za prihodnost prodajati znanje in razvoj, ne pa servis. Na tem programu imamo tudi večjo mo- žnost gradnje lastne blagovne znamke Vitrum.

praznični december?

Praznični december … Bi rajši rekel, da so prak- tično vsi naši izdelki zelo primerni za darilo. V letošnjem letu smo naše izdelke tudi "preoble- kli" in jih najdete v novi prodajni embalaži. Če iz povprečja izstopajo izdelki, potem mora tudi embalaža, kajne? Ta zdaj odseva briljantnost stekla, elegantnost linij in svežino dizajna.

Smo pa pripravili seveda tudi posebne darilne serije, kot sta recimo Winter dreams in Vintage.

Vsaka je namenjena drugačnemu slogu in tipu kupca. Izpostavil pa bi tudi serijo Dalia, ki je kupce po svetu že prepričala s svojim retro dizajnom ter dovršenostjo izdelave.

ali so novosti povezane tudi z vašimi novimi projekti, kot je razvojni center novi materiali.

Kakšna bo vloga centra, kaj načrtujete?

Razvojni center eNeM, d. o. o., je usmerjen v spodbujanje podjetniškega in gospodarskega razvoja znotraj družbe ter zunanjega okolja.

Deluje kot koordinator interesov regije na lokalni, pa tudi na državni ravni. Razvoj in raziskava novih materialov bo izvor novih znanj in priložnosti.

Steklarna Hrastnik je skrbnik podružnice Nano materiali v steklarstvu. Ta pomeni 19,6-odstotni poslovni delež, v sredstvih to pomeni 2,1 mio evrov nepovratnih sredstev. Ta bodo namenjena predvsem za razvoj in raziska- ve ekološko neoporečnih materialov ter novih premazov na steklo na bazi nanotehnologije. V fazi investicij v razvojno dejavnost bomo razvi- jali celice za vzorčno proizvodnjo, v smeri pro- totipov robotskih celic za enakomeren nanos nanomaterialov, celic za odkrivanje napak v steklu in podobno. Po vpeljavi prototipov pa bomo nov sistem razširili na vse proizvodne linije v fazi proizvodne dejavnosti.

Končujete novo okoljsko naložbo, montažo zračnega filtra. Kaj pomeni zračni filter za okolje in zakaj ste se odločili za to naložbo?

Za to naložbo smo se morali odločiti, čeprav menim, da so promet ter privatna kurišča večji onesnaževalci zraka, kot je Steklarna Hrastnik.

Poskusni zagon filtra za zrak je predviden v decembru. Pri gradnji smo dodatno vgradili tudi regeneracijo odpadne toplote, s čimer bomo okolje še manj obremenjevali, hkrati pa energijo vračali v tehnološki proces in s tem privarčevali energijo – konkretno pomeni to kar 5-odstotno znižanje stroškov plina.

Za Steklarno Hrastnik je cena plina višja za 15 odstotkov v primerjavi z našimi konkurenti iz EU.

Problem je slabša plačilna disciplina

Sašo Stropnik, Koding:

1

. Poslovno leto bomo končali z mini- malno rastjo prometa. To bo enomestna številka, kar je praksa že dve leti. Leta 2008 smo zadnjič dosegli dvomestno rast. Kot najbolj negativno v letu 2010 lahko ocenim poslabšanje plačilne nediscipline, še pose- bej v poletnih mesecih. Kot pozitivno pre- magovanje krize v določenih industrijskih panogah, predvsem avtomobilski industriji.

Verjetno ima pri tem velik vpliv navezava na Nemčijo in ostale EU države. V letu 2012 pričakujemo povečanje prodaje industrij- skih YAG laserskih sistemov in povečanje prodaje ink jet tiskalnikov, ki so cenejši za obratovanje in servisiranje in hkrati tudi bolj ekološki ob uporabi črnil na bazi alko- hola. Potenciale vidimo predvsem v more- bitnem povezovanju s sorodnimi podjetji in z začetkom proizvodnje določenih izdelkov.

2

. Od nove vlade pričakujem predvsem ureditev plačilne nediscipline. Predvsem pa, da naredil državo bolj konkurenčno in privlačno za tuje in domače investitorje (Slovaška, Češka, Poljska se razvijajo veliko hitreje v zadnjih letih). Potrebna je davčna razbremenitev podjetij, zmanjšanje davka na dobiček, več spodbud in olajšav za ra- stoča podjetja in omogočiti lažje krediti- ranje podjetij. Hkrati moramo motivirati mlade že v šolah in univerzah. Mislim, da je v Sloveniji veliko znanja za tako majhno državo in po nepotrebnem uhaja v tujino. 

POSLOVnA PRiČAkOVAnJA 2012

Glasneje govorimo

gospodarstveniki, manj se

nas sliši.

december 2011

EMBALA žA 12

64/65

Kaj bi lahko še izpostavili pri okoljski sanaciji podjetja?

Kakšni sanaciji? Pri vseh investicijah gre za odnos do okolja, in ne sanacijo. Steklarna Hrastnik ni prav noben bavbav. Že drži, da smo energetsko potratna proizvodnja, nismo pa onesnaževalci. Poleg tega izdelujemo eko- loško najbolj čisto tvarino na svetu – steklo.

Letos smo investirali v filtracijo odpadnih voda. Naprava nemoteno obratuje od meseca marca 2011. Želimo, da bi v prihodnosti vso tehnološko vodo vrnili v proces ter tako občutno zmanjšali porabo pitne vode in po- sledično obremenjenost okolja. Naj še dodam, da stremimo k energetski varčnosti.

Kakšen poslovni rezultat pričakujete v tem letu in kako bo negotovost na evrskem območju vplivala na vaše podjetje?

Pričakujemo rezultat nekje okrog pozitivne ničle, plus nekje dober milijon evrov dobička iz naslova izrednih prihodkov. Leto 2012 se kaže še bolje, čeprav smo vedno stisnjeni v kot. Konec leta namreč postavljamo cene za naslednje leto in vračunati moramo pravilna razmerja za vse dvige energentov in embalaže, kar je že skoraj podobno vedeževanju. Pridobili smo tudi nekaj novih kupcev, za katere bomo

delali še zahtevnejše proizvode, z višjo dodano vrednostjo, toda tudi z večjo možnostjo stro- škovne neučinkovitosti.

Kaj pričakujete od nove vlade?

Glasneje govorimo gospodarstveniki, manj se nas sliši. Ali pa imam sam takšen občutek. Ne rečem, da je bilo do sedaj vse slabo. Kar je država ponujala, smo izkoristili. Lahko pa rečem, da NE pričakujem, da se bo zadolžila in potem ta denar neracionalno porabljala. To bi bilo nekaj, kar je sprto z zdravo pametjo. Pričakujem učinkovito javno upravo in PRAVNO DRŽAVO ter dobro plačane profesionalne menedžerje v državnih podjetjih, da bodo profesionalno vodena! Nujni so profesionalni nadzorni sveti. To bi bilo za za- četek čisto dovolj. V vsakem podjetju bomo že naredili svojo domačo nalogo in počistili vsak pred svojim pragom. Toda brez pravne države ter malo več možnosti za konkurenčnost lahko

garamo kot nori, pa težko ostajamo pri vrhu.

na kateri poslovni dosežek v letu 2011 ste najbolj ponosni?

Ko se je podjetje borilo za obstoj na trgu, sem kot predsednik uprave verjetno najbolj ponosen na to, da smo z ekipo uspeli ohraniti delovna mesta. Da ni bilo odpuščanj in smo reorgani- zacijo speljali zelo mehko. Steklarna Hrastnik je največji delodajalec v občini Hrastnik in ohranitev delovnih mest je zato verjetno tudi najpomembnejši dosežek.

Za uspeh štejem tudi sanacijo proizvodnje em- balažnega stekla, obnovitev peči ter tehnološke novosti, ki omogočajo izdelavo kvalitete, za katero konkurenca še išče rešitve.

Vsega tega ne bi bilo brez dialoga. V podjetju se pogovarjamo. Uvedli smo izjemno veliko pozitivnih sprememb, imamo velik potencial, bazen znanja, rezultati so, še posebej primer- jalno s preteklimi obdobji, dobri. Poslovanje imamo pod kontrolo, banke nam zaupajo in so nas podprle v načrtovanih investicijah.

Osebno sem zelo ponosen na nagrado, ki sem jo kot edini delodajalec do sedaj prejel od sin- dikata KNG. Dialog, dialog, dialog. In temu sledi zaupanje. 

Stalno iščemo nove trge.

Seveda pa brez odličnih proizvodov v tako zahtevni niši, kot so luksuzne dobrine, nimaš kaj početi.

Promocija

Ko n K u r en č n o s t v p a pirn iš tv u

december 2011

foto: arhiv podjetja

M ar ko J ag od ič 13

64/65

EMBALA žA

kaj se dogaja v slovenskem papirništvu? Vsakoletno panožno srečanje na Bledu je zbralo 250 udeležencev iz dvanajstih držav, na tradicionalnem dnevu papirništva in mednarodnem simpoziju društva inženirjev in tehnikov papirništva pa se je predstavilo med drugim 18 razstavljavcev. Marko Jagodič, direktor Papirnice Vevče in predsednik društva inženirjev in tehnikov papirništva, je eden neposrednih organizatorjev panožnega strokovnega srečanja, položaj panoge pa ocenjuje tudi z vidika pretirane obremenjenosti gospodarstva v Sloveniji.

kOnkUREnČnOST V PAPiRniŠTVU

obremenjenost

gospodarstva je previsoka

zakaj ste papirničarji za nosilno temo letošnje- ga dneva papirništva izbrali doseganje večje konkurenčnosti?

Nosilna tema letošnjega dneva papirništva, ki je potekal konec novembra na Bledu, je bila S proaktivnim sodelovanjem do večje konkurenč- nosti. Zakaj taka tema? Cilj v svetu gospodarstva je znan: konkurenčnost. Veliko je dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost. Nekatere smo sami v svojih okoljih, s sodelavci, z znanjem, s spre- membami, investicijami, aktivnostmi že dodobra obdelali in jih obdelujemo vedno znova – spet in spet. Obstajajo pa področja, ki jih lahko izboljša- mo le skupaj z angažiranjem, s proaktivnostjo, s skupnim nastopom. In posebej v zahtevnih časih, kot jih živimo, jadikovanje ne pomaga, potrebno se je angažirati, biti proaktiven – posebno do ustvarjalcev našega (ne)konkurenčnega okolja.

In tema mednarodnega simpozija?

Mednarodni letni simpozij DITP z naslovom Izzivi in priložnosti v papirništvu, ki je sledil Dnevu papirništva, je v ospredje postavil ino- vativne rešitve s področja tehnologij, merjenja, ekoloških rešitev in donosnosti. Največja doda- na vrednost strokovnih srečanj pa je zagotovo v srečevanju ljudi iz panoge in izmenjavanju informacij.

Kako bo papirnica vevče končala leto 2011 in kakšna poslovna pričakovanja imate za leto 2012?

Papirnica Vevče načrtuje prihodke na lanskem nivoju, to je približno 90 milijonov evrov. V leto 2012 gledamo z negotovostjo. Glede na trenutno gospodarsko situacijo bomo zadovoljni, če bo leto 2012 vsaj malo boljše kot leto 2011. V veliki meri smo se specializirali za proizvodnjo etiketnih papirjev in papirjev za gibko embalažo. Svoj pro- izvodno-prodajni program zaokrožujemo tudi s ponudbo premazanih grafičnih papirjev. Naše etiketne papirje in papirje za gibko embalažo do- bavljamo tehnološko dobro opremljenim tiskar- jem za znane multinacionalke, kot so Unilever, Nestlé, Masterfoods, P&G in druga podjetja, ki so vse bolj odgovorna pri izbiri okolju prijaznih embalažnih materialov za svoje izdelke.

v koliki meri je papirnica vevče letos realizirala proizvodne zmogljivosti in kaj je za vašo tehno- loško opremo najpomembnejše?

V Papirnici Vevče vsako leto samo za posoda- bljanje opreme namenimo več kot 2,5 milijo- nov evrov. Pri tem je pozornost usmerjena v

avtomatizacijo in robotizacijo procesov, zmanj- ševanje specifične porabe električne energije in vode (poraba energije in vode na tono proizve- denega papirja), v »on line« nadzor kvalitete.

Poleg tega pa vsakih nekaj let za večje investicije namenimo najmanj 5-10 milijonov evrov za vzdrževanje svetovnega tehnološkega nivoja v papirništvu. Tehnološki razvoj papirnih strojev je usmerjen predvsem v nadgradnjo premaznih agregatov, kjer nove tehnologije omogočajo do- seganje boljših potiskovnih lastnosti ob nižjih stroških. Na kratko: naša stalna prizadevanja bodo tudi v prihodnje usmerjena v ohranjanje visokega tehnološkega nivoja ter v visoko uspo- sobljene kadre. V okviru svoje strateške usmeri- tve razvijamo izdelke z višjo dodano vrednostjo.

za vašo proizvodnjo je zelo pomembno upo- števati okoljske standarde in trajnostno načelo zlasti pri izbiri surovin. ali vam uspe zmanjše- vati uporabo kemikalij?

Zmanjševanje vplivov na okolje, ne samo pri upo- rabi kemikalij, je vedno bila naša naloga in tako ostaja tudi v prihodnje. Že leta namenjamo veliko pozornost zapiranju krogotokov in zmanjševanju izgub v proizvodnem procesu. Tako smo dosegli zavidljiv nivo na tem področju in smo s primer- ljivimi tovarnami v evropskem vrhu.

In kaj bi morala prednostno storiti nova vlada?

Nerazumljivo je, da je obremenjenost gospodar- stva v Sloveniji višja kot v Evropi ob tem, da vsi nastopamo na istem trgu. Smo panoga trajno- stnega značaja, velike kapitalske intenzivnosti in s strani naših ministrstev pričakujemo različne spodbude na istem nivoju, kot so jih deležni naši konkurenti v Evropi. Naša vlada, katerakoli stara ali nova, bi se morala zavedati, da brez uspešnega gospodarstva ni uspešne družbe, države. 

Sp o m ini

december 2011 foto: arhiv podjetja

Fr an c Je ri na

EMBALA žA 14

64/65

Skorajda dvajset let, v letih med 1987 in 2006, je Franc Jerina, sedaj v pokoju, vodil logaški Valkarton.

najbrž odločilno obdobje, saj je podjetje skočilo iz samoupravljanja v kapitalizem in denacionalizacijske poravnave. Ob 40-letnici Valkartona je Franc Jerina žlahtni sogovornik, ki lahko najbolj prepričljivo pripoveduje življenjsko zgodbo Valkartona.

in še nekaj – Franc Jerina je prvi podprl ustanovitev revije EOL, takrat Embalaže.

SPOMini

»V korak z branžo, korak pred branžo«

eden najtrših orehov iz vaše direktorske zgo- dovine je zagotovo denacionalizacija.

Denacionalizacija in poravnave z bivšimi lastniki. Naši začetki so namreč segali še v obdobje samoupravljanja, zakonodajo na tem področju pa so uredili leta 1993. Medtem smo morali direktorji za normalno poslova- nje podjetij sami urediti pogoje za delovanje.

Preoblikovanje podjetja v delniško družbo je bilo izpeljano, lastninjene tudi. Spoznali smo se z neoliberalizmom, veliko smo se naučili, iz- boljšali organizacijo in produktivnost podjetja.

Izvedli smo največje investicije v Valkartonu in tudi pomembne akvizicije. Podjetje sem vodil tako, da smo razvijali, širili obseg poslovanja in pridobivali nove firme.

Zavlačevanje lastninjenja in dolgoletna agoni- ja brez lastnika je pokopala velike slovenske gospodarske družbe. Mi smo lastninjenje zaključili med prvimi v Sloveniji in bili tudi prvi prodani.

Valkartonova delnica je bila razglašena za del- nico leta na slovenski borzi leta 2002 in tako je tudi ostalo. Lahko rečem, da sem zelo zadovo- ljen, saj tistih, ki so nam zaupali in so zamenjali svoj lastninski certifikat za delnice Valkartona, nismo razočarali in tudi ne ogoljufali.

takih izjav v današnjih časih ni veliko. a tudi valkartonu ni bilo lahko.

Seveda ni bilo. Zaradi odcepitve Slovenije in vojnih razmer v republikah bivše države smo v slovenskih podjetjih čez noč izgubili 40 odstot- kov trga. Ker je Valkarton vezan na poslovanje ostale industrije, je to neposredno vplivalo na poslovanje Valkartona. Jugoslavija je vodila gospodarsko politiko tako, da je zaščitila go- spodarstvo v okviru Jugoslavije in carinske stopnje za uvoz iz drugih delov sveta so bile tako visoke, da smo bili popolnoma odvisni od jugoslovanskega trga. Tudi v tem primeru smo nemudoma morali preiti na evropski oziroma svetovni nabavni trg. Valkarton je prebrodil hudo krizo, nastalo leta 1991, se dokaj hitro prilagodil novi poslovni situaciji in vzpostavil tako gospodarsko stanje, da je postal korpora- cija, ki je bila zanimiva, kjerkoli na trgu smo se pojavili. Tudi na Borzi.

Kdaj je bilo najtežje?

Veliko je bilo težkih dni. V okviru programa

V meni je bil močan občutek

odgovornosti do dela, do

zaposlenih, skupnosti in do

poslovnih partnerjev.

20 12 Jo rg H oda lič

foto: arhiv Fit media

Poenostaviti

upravne postopke

Jorg hodalič, E-net okolje:

1

. Leto 2011 bomo končali pozitivno, vsaj na papirju. Na poslovanje je v negativ- nem smislu delovala finančna nedisciplina, tudi s strani sicer solidnih privatnih in jav- nih naročnikov, ter »dumping« cene konku- rence, ki je uspela preživeti. Pozitivno pa se odraža dolgoletno trdo in pošteno delo in to na način, da imamo stalne in zanesljive na- ročnike ter da je nekoliko manj konkurence.

Na negativne trende je dodatno vplivalo še počasno in po našem velikokrat nepravilno delovanje upravnih organov, v našem pri- meru predvsem ARSO in delno MOP. Za leto 2012 imamo dogovorjenega oziroma podpisanega dela za cca slabo polovico leta, načrti pa so enaki kot vsako leto: trdo in pošteno delo.

2

. Od nove vlade pričakujemo predvsem ureditev celotnega sektorja varovanja okolja in prostora ter uskladitev zakonodaj- nih zahtev v tem segmentu s primerljivimi državami (npr. Avstrija itd.), kar pomeni v mnogih primerih tudi ZMANJŠANJE (sedaj prekomernih!) zahtev v sektorju varstva okolja. Predvsem pa bi bilo potrebno poe- notenje in poenostavitev relevantnih uprav- nih postopkov, vendar ne na škodo okolja.

Cilj je vsekakor dosegljiv, vendar zahteva kar precej naporov in znanja. Od ekonom- ske politike pričakujmo transparentnost v plačilno – davčni sferi (predvsem plačevanje DDV po prejemu plačil!), razvojne spodbude in iskanje rešitev, ne pa problemov v celotni shemi javne uprave. 

POSLOVnA PRiČAkOVAnJA 2012

december 2011

15

64/65

EMBALA žA

potiskane embalaže je bil uveljavljen program purepack embalaže. To je embalaža za krat- kotrajno uporabno mleko. To embalažo smo, razen za Ljubljanske mlekarne, ki uporablja tetrapack embalažo, prodajali vsem ostalim slovenskim mlekarnam. Mleko se kot masovni prehrambni izdelek kakovostno kontrolira in ugotovilo se je, da vsebuje snov heksaklor- benzen, ki je kancerogen. V Sloveniji je nastal strah, med kupci, potrošniki in v mlekarnah je zavladala panika. Vprašanja in napadi medijev in novinarjev so bili neizprosni. Razmere so se medijsko stopnjevale in pod vprašaj je prišel ugled Valkartona. Ugotovilo se je, da nam je nemški proizvajalec barv, ki smo jih uporabljali za tisk te embalaže, preko njihovega posredni- ka iz Nizozemske, dobavljal barve, okužene s to snovjo. Seveda smo takoj prekinili s proi- zvodnjo te embalaže, potiskane s to barvo.

Končni epilog teh dogodkov je bil, da smo prenehali izdelovati purepack embalažo, saj so kljub priznanju poslovodstva nizozemske in nemške firme o vsebnosti nevarne snovi v barvi njihovi pravniki na sodišču zadevo zavlačevali več let. Na koncu smo s poravnavo dosegli re- lativno majhno odškodnino. To je bila velika preizkušnja v smislu, da je treba stvari preve- riti, opravljati ustrezne preizkuse in nikomur verjeti, čeprav so to podjetja iz Nizozemske ali Nemčije. V Sloveniji so veljali strožji standardi in kriteriji za varstvo potrošnika kot v državah EU, kjer so mleko v embalaži, potiskani z isto barvo, nemoteno prodajali dalje.

vendar ste v valkarton dolgo vztrajali.

Če si v podjetju pravnik ali računovodja, je dokaj enostavno zamenjati podjetje. Če pa si v upravi podjetja in odgovorno jemlješ svojo vlogo, je to drugače. V meni je bil močan ob- čutek odgovornosti do dela, do zaposlenih, skupnosti in do poslovnih partnerjev. Izredno so pomembni osebni kontakti z dobavitelji.

Papir pomeni v realizaciji Valkartona med 45 in 55 odstotki. To pomeni, da je nepoznavanje razmer lahko usodno za obvladovanje podjetja.

A kupci, največji kupci, pričakujejo, da jih bo vsaj enkrat letno obiskal tudi direktor podjetja.

Direktor mora obvladovati odnose s sodelav- ci, sindikati in s skupnostjo, v kateri podjetje živi in deluje. Seveda se taki odnosi ne rodijo v enem letu ali dveh. Za to je potreben čas, so po- trebne izkušnje. Stabilno poslovodenje se kaže na koncu tudi v uspešnih bilancah podjetja, v zaupanju poslovnih partnerjev in v zadovolj- stvu lastnikov podjetja, tako da postaneš član ene večje družine, ne le v Sloveniji, ampak širše, v Evropi, kjer se na nabavnem, prodajnem ali razvojnem področju redno srečuješ. Valkarton

je bil tako veliko, ugledno in uspešno podjetje, da sem bil kot direktor podjetja enakopraven sogovornik partnerjev iz Evrope.

Če primerjate takratne in današnje poslov- ne odločitve direktorjev, v čem so razlike ali podobnosti?

Vedno je bilo zmanjševanje stroškov in s tem tudi število zaposlenih temeljna naloga po- slovodstva. Naš cilj je vseskozi bil, da smo bili konkurenčni trgu. To pa pomeni, da smo morali biti primerljivi z mednarodno konkurenco v produktivnosti in stroških. Ko danes dnevno poslušam o velikem številu brezposelnih, se spominjam časov, ko v Logatcu praktično nismo mogli dobiti delavke ali delavca za potrebe poslovanja. Tako smo že načrtovali, kako bi delavce pridobili iz našega podjetja v Makedoniji. Želim reči, da se razmere na trgu dela izredno hitro spreminjajo in zahtevajo od poslovodstva, da je na te spremembe pripravlje- no in sposobno čim prej najti najbolj optimalne rešitve. Ni pa prijetno delo ugotavljanje viškov zaposlenih in odpuščanje delavcev.

začeli ste že v časih, ko še ni bilo računalnikov in telefaksov, kaj šele interneta, elektronske pošte in mobilnih telefonov. Kako ste spre- mljali dogajanje doma in v svetu?

KTL kot tipična mestna firma je veliko vlagala v informacijski razvoj podjetja. Tako mi je bila to dobra osnova za delo v nadaljevanju.

Organizacijo smo dovolj hitro prilagodili siste- mu ISO 9001 in pridobili ekološke standarde. S tem je rasel nivo informacijske razvitosti, ker brez spremljanja razvoja in novosti na podro- čju informatike in komunikacijskih tehnologij ni šlo. Če govorimo o strokovnih medijih, pa lahko rečem, da smo bili zelo odprti in smo spodbujali predvsem strokovni kader, da je spremljal razvoj v svetu in prenašal znanje v domače dogajanje.

»V korak z branžo, korak pred branžo« – je bil moj direktorski moto. Osebni odnosi so bili pomembni, če si hotel biti na tekočem z do- gajanjem in razmerami na tržišču in s trendi v panogi, z novicami. Direktor ne more sedeti v pisarni in čakati, kdaj ti bo kdo kaj sporo- čil, pomagal. Iskreni osebni stiki so vedno pomembni.

Katere so bile vaše besede ob predaji posla sedanjemu direktorju radetu mijatoviću?

Posel sem predal po bolezni, ki me je doletela in ki mi je preprečila, da bi še naprej lahko opra- vljal tako odgovorno delo. Vodenje uprave je prevzel kolega Rade Mijatović, ki je praktično dvajset let delal v moji ožji ekipi in je opravljal zahtevnejše posle.

Zapustil sem urejeno podjetje, sodobno postro- jeno za nekaj prihodnjih let. Investirali smo v razvoj v letih pred lastninjenjem, ker smo vedeli, kaj hočemo in s kakšno opremo lahko

zagotovimo kvaliteto proizvodov ter olajšamo delo zaposlenim. Kdor ni dovolj posodobil proi- zvodnje in ni dovolj kadrovsko močan vstopil v lastninsko preoblikovanje podjetij, ni vzdržal, je omagal, propadel. Bojazen, da bodo lastniki bolj skrbeli zase, za svoj dobiček kot razvoj in zaposlene, je bila pri nas v Valkartonu prisotna.

Danes vidimo, da smo pravilno razmišljali. Od starih srednjih in velikih podjetij še danes ob- staja in uspešno posluje Valkarton, velikane naokoli sta pogoltnila in uničila pohlep kapi- tala ter slab in omahljiv vodilni kader. 

naš cilj je vseskozi bil, da smo

bili konkurenčni trgu.

Em b a la ža za ž iv il a

december 2011 foto: www.shutterstock.com

EMBALA žA 16

64/65

industrija prehrane je največji porabnik embalaže, saj zajema kar 40 odstotkov celotnega embalažnega trga. Zaradi te soodvisnosti imajo trendi v prehrambni industriji velik vpliv na stanje in tehnološki razvoj celotne pakirne industrije.

Svetovne potrebe po embalaži za živila naj bi po pričakovanjih zrasle za 3,9 odstotka in dosegle skoraj 92 milijard evrov do leta 2013.

Nina Semolič

EMBALAžA ZA žiViLA

Prehrana bo predvsem v plastični embalaži

M

ed dejavnike, ki vplivajo na takšno rast, štejemo rastočo globalno proizvodnjo hrane in trende priročnega pakiranja kot rezultat hitrega načina življenja. Rastoči od- stotek mestnega prebivalstva in zaposlenih žensk skupaj z rastjo števila gospodinjstev z enim članom posledično zahteva več pakirane in predelane hrane.

V

elik napredek bo viden pri izdelkih iz bio- razgradljivega materiala, kar je posledica nenehnega pritiska na proizvajalce embalaže k znižanju okoljskega odtisa predvsem v raz- vitih državah z bolj uveljavljenimi okoljskimi pravilniki.

največji porabnik so ZdA

M

edtem ko so največji uporabnik embalaže za živila ZDA, je pričakovati najhitrejšo rast v razvijajočih se regijah, kot so Azija, Latinska Amerika, Vzhodna Evropa in Afrika/

Srednji vzhod. Višanje števila prebivalstva, urbanizacija, trendi v industrializaciji in

porast mednarodnega trgovanja – vse to bo vplivalo na napredke v še nerazvitih pakirnih sektorjih. Prav tako bo na večanje potreb po predelani hrani posledica širjenja srednjega ra- zreda. Največ dobička naj bi pakirni industriji prinesle Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska.

Predvsem slednja naj bi bila po pričakovanjih odgovorna za kar četrtino globalnega dobička na trgu embalaže za živila v letih od 2008 do 2013. Potreba po embalažah za živila pa bo rasla tudi zaradi nenehne ekspanzije v proi- zvodnji hrane. Vseeno lahko pričakujemo, da bo velika razlika v intenzivnosti uporabe med različnimi regijami ostala. Največji potencial rasti ostaja v razvitejših regijah. Na potrebo po živilski embalaži vplivajo tudi kulturne razli- ke, saj se načini shranjevanja hrane, priprave, potrošniške navade in infrastruktura živilske- ga trga prodaje na drobno med posameznimi državami zelo razlikujejo. Glede na tip izdelka bodo še naprej prednjačile torbe in vrečke, predvsem zaradi nenehnega razvoja, tudi na področju smol visokih zdržljivosti in dodane vrednosti, ki jih prinašajo možnosti uporabe, na primer v mikrovalovki (inovativne, kot so samostoječe vrečke, ki omogočajo ponovno za- piranje embalaže). Poleg tega bo na potrebe po torbah in vrečkah ugodno vplivalo še dejstvo,