dr. Miloš Bavec:

Specializirana revija za trajnostni razvoj

131

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

dr. Miloš Bavec:

Slovenija je edina v Evropi brez geološkega modela, ki vodi do potenciala naravnih virov

Mirko Rožanc: Toplotna izolativnost in mehanska trdnost stiropora uporabna v več panogah Alenka Hren: Slovenska podjetja zaostajajo,

trajnostni razvoj še ni vpet v poslovanje

Aleksander Zupančič: Pri komunalnih storitvah je inovativnost ključna za rast podjetja

Alenka Mozetič Zavrl: Največja pekovska skupina na Balkanu strokovno nadzira oskrbno verigo

Dimitrij Zadel: Luka Koper kot tranzitno pristanišče je življenjsko odvisna od železniške povezave

avgust 2018 embalaža okolje logistika

Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Postanite član Zelenega omrežja!

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo!

Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

PRIDRUŽITE SE!

Kontakt:

t: 03 42 66 706

e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

… lahko sledimo trendom in novostim …

… komuniciramo okoljsko pomembne projekte …

… podpiramo izmenjavo dobrih praks …

»Na naši šoli se zavedamo, kako pomembno je slediti trendom na področju trajnostnega razvoja. Dobro razumemo, da je varstvo okolja veliko več kot le skrb za odpadke.

Poglobiti želimo zavedanje, da je treba iskati kompromis med varovanjem okolja in sodobnim tehnološkim napredkom. Ker smo člani Zelenega omrežja Slovenije že od leta 2015, lahko z mreženjem med člani, dobro komunikacijo in prebiranjem člankov v reviji EOL sledimo trendom in novostim, kar je tudi spodbuda za prenovo posameznih delov visokošolskega izobraževalnega programa Varstvo okolja.«

Mag. Maja Zalokar,

direktorica B&B Visoka šola za trajnostni razvoj

»Kot trajnostno naravnano podjetje podpiramo izmenjavo dobrih praks v Zelenem omrežju ter tako prebiramo kot tudi soustvarjamo vsebine v reviji EOL, ki vselej strne zanimive novice o okoljskih projektih in dosežkih.«

Matej Resnik,

direktor podjetja Koto d.o.o.

»Podjetje HOFER deluje trajnostno naravnano in družbeno odgovorno, zato si vsak dan prizadevamo ponujati najvišjo kakovost izdelkov, a hkrati skrbeti za svetlo prihodnost našega planeta. Članstvo v Zelenem omrežju nam omogoča, da obenem komuniciramo okoljsko pomembne projekte, ki jih vse od leta 2014 združujemo v naši trajnostni iniciativi Danes za jutri. Zavedamo se, da lahko le skupaj s partnerji, dobavitelji, kupci, našimi sodelavci, pa tudi s članstvom v tovrstnih združenjih ustvarjamo lepši jutri že danes.«

Bor Trček,

vodja oddelka zagotavljanja kakovosti in odgovornega vodenja podjetja HOFER

Promocija

U vo d n ik

avgust 2018

131 EOL 3

Vsi okoljski ministri, še nekdo in visok dolg Slovenije

M

eteorolog Andrej Velkavrh: Civiliziran je po mojem mnenju tisti človek, ki živi po načelu, da s svojim življenjem ne škoduje drugemu in da ne uničuje svoje okolice. Glede tega niti slučajno nismo civilizirani.

Dejstva.

K

ako je človeštvo pogoltno do naravnih virov, je organizacija Global Footprint Network (GFN) objavila nedavno v sporočilu o ekološkem dolgu. Svet porabi na leto toliko naravnih dobrin, da bi potreboval 1,7 pla- neta. A Slovenija je zares grdi raček, čeprav je navidezni labod. Po podatkih svetovne organizacije za varstvo narave v regiji bi za našo porabo potrebovali celo 2,75 planeta. V celotni regiji, ki vsa živi nad svojimi narav- nimi možnostmi, je Slovenija največ dolžna naravi in prihodnosti. V ekološki dolg vstopi že 12. maja, sledijo pa ji Hrvaška, Črna gora, Bosna in Hercegovina, Makedonija in Srbija.

Zadnja bo v ekološki dolg stopila Albanija, to je 14. oktobra.

M

nogo bolj optimistično zveni poročilo o tem, kako živi v praksi Agenda 2030.

Slovenija se je uvrstila na visoko 8. mesto pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Med 156. državami. Toda med merjenjem 17 ka- zalnikov se je na primer odlično odrezala pri odpravi ekstremnih oblik revščine in pri zago- tavljanju kakovostnega izobraževanja, najbolj pa je pri ciljih trajnostnega razvoja oddaljena pri infrastrukturi in industriji, v proizvodnji in porabi. Ali drugače povedano – Slovenija stopica na poti do nove paradigme razvoja.

T

udi Alenka Hren iz Agencije Spirit Slovenija, ki v reviji predstavlja pilotni program Vzpostavljanje trajnostnih poslov- nih strategij in poslovnih modelov, ocenjuje, da slovenski menedžment površno sprejema ideje trajnostnega razvoja. Zato slovenska podjetja zaostajajo. Slovenski indeks trajno- stnega razvoja je skromen. Med drugim zato Agencija Spirit napoveduje jesenski javni razpis, s katerim bodo 60 podjetij povabili, da se pridružijo projektu trajnostne prenove poslovanja.

Z

elena obarvanost podjetij v Sloveniji je se- veda različna in je zelo odvisna od stopnje ogretosti menedžerjev za trajnostne poteze v poslovanju. Svoje doda naglušnost za krožno gospodarstvo in retorične veščine v slogu, ta pa govori, kot bi rož'ce sadil …

K

do bi torej moral predvsem prebrati od- prto pismo novemu predsedniku sloven- ske vlade? Podpisale so ga civilno družbene organizacije in iniciative s področja varstva okolja in prostora. Na pranger so postavili vse okoljske ministre, ministrice, saj se je »siste- matična razgradnja inštitucij in inštrumentov varstva okolja dogajala v številnih preteklih vladah, vključno z zadnjo«. Okoljski resor, zahteva pismo, naj prevzame stranka, ki ima varovanje okolja med ključnimi programski- mi prioritetami. Katera ga pa ima? Nobena.

Čeprav je večina sodelovala pri programu, kako do zelene rasti gospodarstva ali pri sprejemanju kažipota prehoda v krožno go- spodarstvo. Slovenija se bohoti z dokumenti o trajnostnem razvoju. Akcijskih načrtov s konkretnimi ukrepi ne bi znal nihče več na- šteti, čeprav so v zadnjih dveh letih ministrski resorji vendarle večkrat sedli za isto mizo.

Ali bodo nove/stare vladne ekipe začele od začetka ali bodo umno nadaljevale od danes?

T

udi na okoljskem ministrstvu. Kjer napo- vedujejo novi zakon o varstvu okolja za javno razpravo že jeseni. Moder prvi človek na okoljskem ministrstvu bo z zakonom o varstvu okolja začel graditi hišo trajnostnega razvoja države, vključno s podaljšano odgo- vornostjo proizvajalca. Tako bo na vladnih sejah lažje položil na mizo vse adute, ko bodo v navzkrižju interesov po zraku začele švigati iskre. Pri konkretnih odločitvah pragmatič- na vlada rada podleže. In pozabi na zeleno razvojno rast, ki plete ravnovesje med dobič- kom, naravo in človekom.

P

rvi človek ministrstva za trajnostni razvoj je sicer enak med enakimi. Toda kot poli- tični minister mora med uradniki dokazati menedžersko moč in odločnost pri spreje- manju ukrepov. Znotraj ministrstva, v vladi in v odnosu do vseh javnosti. Tudi za visoko ceno. Če želi biti pravi, si ne sme dovoliti, da nekaj let ne spremeni člena, ki povzroča nered in tveganja pri ravnanju z odpadno em- balažo. Trajnostni razvoj Slovenije potrebuje ministra, ministrico, ki si upa. Seveda ne bo sprememb brez integritete nove vlade, ki v srcu in glavi vendarle ve, da je nova razvojna paradigma ekosistemski razvoj Slovenije. No, če ve. In odprto pismo si enako zasluži tudi menedžment. Za spodbudo.

D

oris Lessing, Nobelova nagrajenka za književnost, se je v avtobiografiji Pod kožo vprašala: Kaj bo z nami, če smo res vrsta, ki se ne zna učiti?

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

vs eb in a

avgust 2018

131 4 EOL

Vsebina

iMprESUM

5 novosti

8 Toplotna izolativnost in mehanska trdnost stiropora uporabna v več panogah

10 koraki do transnacionalnega centra za pakirne biokompozitne materiale 12 Z novimi reciklažnimi tehnologijami

do boljših reciklatov, tudi iz plastike

20 odpadna procesna toplota je poceni obnovljiv vir 21 Tudi v Sloveniji več povpraševanja po ekostraniščih 22 Les ni edini trajnostni material za gradnjo

24 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja

25 Ali se v Sloveniji zagotavlja trajnostni prostorski razvoj?

26 Upravno sodišče pritrdilo družbi interseroh, da so ukrepi nezakoniti 28 Strategija je preprosta – zniževati in še zniževati vplive na okolje

30 Slovenska podjetja zaostajajo, trajnostni razvoj še ni vpet v poslovanje

32 prvoborka za avtohtone produkte in za lokalno pridelano hrano

34 Butični turist išče zgodbe, ki jih ni v nobenem turističnem vodniku 36 primerjave kažejo napredek Slovenije na poti v krožno gospodarstvo 38 Slovenija je edina v Evropi brez geološkega

modela, ki vodi do potenciala naravnih virov

39 pripravljajo register mineralnih surovin v JV Evropi 40 največja pekovska skupina na Balkanu

strokovno nadzira oskrbno verigo 42 Vse se začne pri gostih, saj je največ bioloških odpadkov

44 pri komunalnih storitvah je inovativnost ključna za rast podjetja

46 papirničarji vemo, kaj okoljsko in finančno pomeni optimizacija porabe vode

48 Trg regije je zainteresiran za specializirane strokovne sejme 50 Luka koper kot tranzitno pristanišče je

življenjsko odvisna od železniške povezave 52 Logisti bodo s tehnologijo blockchain prihranili čas in denar

54 naklonjenost do nove tehnologije raste, a dvomi o varnosti

56 Vsaj drugi avto v družini se splača elektrificirati, subvencije in krediti so

Pokrovitelja 131. številke:

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, avgust 2018 Naklada 2.100 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

pArTnErJA

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko

•

Gorenje Surovina d.o.o.

avgust 2018

131 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Embalaža iz rEciklatov za zahtEvnE aplikacijE kot jE lEpilo

Borealis, vodilni ponudnik inovativnih rešitev na področju poliolefinov, bazičnih kemikalij in gnojil, napoveduje uspešno uvedbo nove embalažne rešitve, ki je v celoti proizvedena iz plastičnega reciklata.

nova embalaža je pomembna za industrijo proizvodov široke potrošnje. robustnost nove rešitve za pakiranje dokazuje, da je plastični reciklat primeren za različno zahtevne aplikacije embalaže, v tem primeru za priljubljeno lepilno znamko, ki jo trži Henkel. podjetja so razvila novo rešitev za embalažo, ki je iz recikliranega materiala, za plastenko in pokrovček za lepilo, ki ga Henkel trži pod blagovno znamko pattex. Cilj je bil zamenjati plastični material, ki je izdelan iz deviškega materiala in se tradicionalno uporablja, s smolo, pridobljeno z recikliranjem. Smola je morala izpolniti različne zahteve za pakiranje lepilnega izdelka. po obsežnem in skupnem razvoju aplikacij je bila izdelana nova plastenka z zaščiteno blagovno znamko podjetja Borealis, purpolen® pE, visokokakovosten polietilenski regranulat.

Za tri ločene komponente prilagodljive aplikacijske šobe, ki se uporablja za filigransko in širokopasovno lepljenje, so uporabili visoko kakovostni polipropilenski purpolen, ki ga proizvaja podjetje mtm. kot proizvajalec deviških poliolefinov je Borealis navdušen, da je med prvimi, ki uporablja plastični reciklat v novih aplikacijah.

»Čeprav se veča želja po kroženju plastike, moramo v industriji brez dvoma dokazati, da je uporaba recikliranih materialov primerna in učinkovita možnost, tudi za zahtevne aplikacije,« so pojasnjevali v družbi Borealis Circular Economy Solutions.

EtikEta pE 65 z manj stroški in manj vplivi na okoljE

podjetje UpM raflatac je kot del svoje zaveze, da bo ustvarjal pametnejšo prihodnost, sporočil, da je na trgu EMEiA predstavil najnovejše etikete pE 65.

najtanjše pE etikete, ki jih je mogoče stiskati, so namenjene izdelkom za osebno nego. Tanjše verzije standardnih etiket pE 85 podjetja UpM raflatac so skladne, imajo

možnost stiskanja embalaže ter omogočajo brezhiben izgled, brez robov. V kombinaciji z odpornostjo na vodo, olja in kemikalije so nove, jasne in bele pE 65 etikete trajnostna alternativa za plastenke in tube.

Čeprav so tanjše, niso nič manj učinkovite in kvalitetne. poleg tega tanjša splošna konstrukcija etiket pomaga tiskarjem in končnim uporabnikom, učinkovitejšo uporabo. ker je materiala manj, pomeni več nalepk na valj in daljše dolžine valja, posledica je manj potrebnih nastavitev na valju in manj porabljenega časa. nižji so tudi transportni stroški ter manj odpadne embalaže v več fazah operativnega procesa. izbira izdelkov z ekodizajnom, kot so materiali pE 65, lahko pripomore k zmanjšanju vpliva etiket na okolje. V skladu s študijo o oceni življenjskega cikla UpM raflatac, ki je bila opravljena z mednarodno priznanimi standardi iSo 14040/44, lahko podjetja s preklopom iz pE 85 v pE 65 zmanjšajo porabo energije (15 %), emisije toplogrednih plinov (14 %) in porabo vode (13 %).

UnikatEn tisk na kartonski Embalaži

Saxon packaging je izdelal darilne pakete za žgane pijače podjetja o'donnell Moonshinecraft in za likerje. drzno umetniško delo pokriva celotno škatlo, darilna embalaža pa hrani vsakega od štirih aromatiziranih likerjev. kot del skupine Smurfit kappa od leta 2016 je Saxon packaging prešel iz litografskega tiskanja v fleksografski tisk, kar je bolj ekonomsko.

končni rezultat je odličen izdelek kakovostnega tiska.

novosti ^{Kratko, zanimivo}

Na 5. reciklažNi koNfereNci o odpadkih v zakoNodaji

»Ravnanje z odpadki v primežu okoljske zakonodaje« - takšen je naslov 5. reciklažne konference, ki jo tradicionalno organizira Sekcija zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov. Morda se bodo na konferenci dogovorili o spremembi zakonodaje vsi ključni akterji, to so MOP, Zbornica komu- nalnega gospodarstva, Združenje centrov za ravnanje z odpadki, sheme in Sekcija, ki je sicer del združenja kovinskih materialov in nekovin na Gospodarski zbornici Slovenije. Dogodek bo v Rimskih termah 18. in 19. oktobra.

koNfereNca o

kakovosti storitev iN poslovNi odličNosti komuNalNih podjetij

Na letošnji, po vrsti že 8. problemski konfe- renci komunalnega gospodarstva, dogodek bo 20. in 21. septembra v kongresnem centru Olimia v Podčetrtku, bo v žarišču kakovost storitev. Uvodni temi za razpravo in okroglo mizo o komunalnem standardu in kakovo- sti bivanja bodo predstavili mag. Stanka Cerkvenik in Sebastijan Zupanc o kakovosti storitev kot dejavniku uspešnega poslovanja komunalnih podjetij ter mag. Uroš Gunčar o modelu poslovne odličnosti EFQM v perspek- tivi komunalnih podjetij. O tem, po kateri poti do kakovosti storitev, pa bosta govorila mag. Sergeja Planko, in sicer o zaposlenih kot ključnem gradniku kakovostnih storitev ter mag. Nastja Mulej o ustvarjalnem vodenju za kakovostno poslovanje.

Drugi dan konference je programsko razno- lik. Razpravljali bodo o petih vsebinskih področjih: o ekonomskih vidikih izvajanja gospodarskih javnih služb, o oskrbi s pitno vodo, o odvajanju in čiščenju odpadnih vod, o ravnanju z odpadki ter o urejanju in čiščenju javnih površin.

vili petrič zapušča ceroz

Vili Petrič, prvi direktor zasavskega centra za ravnanje z odpadki na lokaciji Unično, zapu- šča mesto direktorja. Do zamenjave v vodstvu je prišlo zaradi polmilijonske izgube, ki je nastala zaradi izvoza lahke frakcije mešanih komunalnih odpadkov v termično obdelavo.

Cena obdelave in odlaganja mešanih komu- nalnih odpadkov je bila za ustanoviteljice 99 evrov za tono, za odpadke z Goriškega, od koder so jih vozili v Ceroz, pa 90 evrov. Izvoz odpadkov pa je Ceroz stal 110 evrov na tono.

Stroške bi lahko znižali, če se bodo dogovo- rili za termično obdelavo s podjetjem Salonit Anhovo. V Cerozu so že sprejeli sanacijski program za ureditev poslovanja.

avgust 2018

131 6 EOL

novosti

Embalaža za na pot iz morskih alg namEsto iz plastikE

kot del svoje zaveze, da bi se spoprijeli z vplivi embalaže za na pot (embalaža »take away«), je vodilni spletni svetovni trgovec Just Eat preizkusil vreče ooho! za omake, ki so izdelane iz morskih alg in so v celoti kompostabilne. razpadejo v šestih tednih.

Več kot 11 milijard plastičnih vrečk se proda po vsem svetu. V želji, da bi našli alternativo za plastično embalažo za enkratno uporabo, se je družba Just Eat združila s trajnostnim embalažnim startupom, Skipping rocks Lab, da bi testirali vrečke iz alg v času šestih tednov. Just Eat sodeluje s 29.000 restavracijami, preizkušanje pa bo ocenilo možnost uporabe vrečke iz morskih alg po njihovi celotni mreži. Vrečke, ki so napolnjene s ketčupom ali česnovo omako, so narejene iz alginatnega materiala.

odpirajo se kot običajne vrečke in se lahko vržejo v domač kompost ali v smetnjak, da se popolnoma razgradijo. Vrečke so 100

% rastlinskega izvora, naravno biološko razgradljive in se razgradijo v šestih tednih, tako da so naravna in trajnostna alternativa za plastično embalažo za enkratno uporabo.

s stEklEnico bo kUpEc rEgUliral količino sladkorja v pijači

proizvajalec pijač kolibri se je odločil za inovativno embalažo, ki bo pomagala v boju proti sladkorju. pri podjetju kolibri so Beatsona Clarka, strokovnjaka za stekleno embalažo iz Yorkshireja v Angliji, pozvali k oblikovanju in izdelavi steklenice, ki potrošnikom omogoča nadzor nad količino sladkorja v pijači. Sladkor se shrani v zgornji del steklenice in ne v tekočino.

ideja edinstvenega dizajna je omogočiti potrošniku, da prilagodi količino sladkorja in okusa v svoji pijači, da ustreže svojemu okusu in željam. Steklenica v obliki stožca je izdelana iz povprečno 30 % recikliranega stekla. Sladkor je v celoti odstranjen

iz pijače v steklenički in je shranjen v elegantni pokrovček, tako da se lahko potrošniki prvič odločijo, koliko sladkobe - če sploh - želijo dodati svoji pijači. Charlotte Taylor, vodja trženja Beatson Clark, je dejala: "Med podjetji, predvsem malimi podjetji, najdemo veliko idej, s katerimi se približujemo edinstvenim modelom steklenic. Trg s pijačami je ogromna industrija in konkurenca je huda, zato vsi iščejo nekaj, da bi njihov izdelek izstopal na polici."

odpad pri procEsU EtikEtiranja grE v novE izdElkE

Avery dennisonov program reciklažnih linij, ki je prvi takšen v južni Aziji in podsaharski regiji, pomaga zmanjšati količino odpadkov, ki nastanejo pri proizvodnji izdelkov.

program bo pomagal blagovnim znamkam preusmeriti odvečen material, ki nastane kot odpadek pri proizvodnji nanosa etiket, tj. z odlagališč v reciklirane izdelke.

S tem programom bo podjetje L'oréal Australia preusmeril več kot šest ton transparentnega papirja v recikliran papir za uporabo v reciklažni papirni industriji.

"kot inovator na področju materialov, ki se zavzema za pomembno razliko, vidimo trajnost kot odgovornost in priložnost za vodenje. Z našim programom reciklažnih linij imajo blagovne znamke rešitev, ki jim bo omogočila zmanjšanje vpliva okolja z odpadnimi etiketami," je povedal Anil k. Sharma, podpredsednik in generalni direktor Label and Graphic Materials.

Kratko, zanimivo

odprto pismo

maNdatarju o izbiri miNistra, miNistrice za okolje

Civilnodružbene organizacije in iniciative s področja varstva okolja in prostora so Marjanu Šarcu, kandidatu za predsednika Vlade RS, poslale odprto pismo, v katerem so pojasnile, zakaj mora mandatar izbrati za prvega človeka na okoljskem ministrstvu kompetentno in odločno osebo. Pismo obja- vljamo v celoti.

»Mi si predstavljamo, da smo zelena Slovenija, ampak tu najbolj zaostajamo. Tam, kjer imamo veliko besed, moramo narediti še veliko dejanj.« S temi besedami se je odzvala ministrica Alenka Smerkolj, ko so jo povpra- šali, na katerem področju najbolj zaostajamo pri doseganju ciljev agende Združenih na- rodov za trajnostni razvoj do 2030. Urad za makroekonomske analize in razvoj v svojem letnem poročilu 2018 navaja, da »naravno okolje v Sloveniji omogoča visoko kakovost življenja, z gospodarskimi dejavnostmi pa ga čezmerno obremenjujemo«. Za doseganje osrednjega cilja Strategije razvoja Slovenije, ki je zagotoviti kakovostno življenje za vse, je nujno nemudoma okrepiti prizadevanja za zmanjšanje obremenjevanja okolja. Teh prizadevanj ob zadnjih nekaj ministrih(-cah) za okolje in prostor nismo zasledili. Še več, sistematična razgradnja institucij in inštru- mentov varstva okolja se je dogajala v šte- vilnih preteklih vladah, vključno z zadnjo.

Negativne posledice tega se odražajo v pred- pisih, ki so bili v zadnjih letih sprejeti in so vodili v nižanje standardov varstva okolja ter narave in deregulaciji ključnih politik, ki nam zagotavljajo kakovostno bivanje v čistem in zdravem okolju (predlagana Uredba o tleh, Uredba o hrupu, Zakon o varstvu okolja, ZejN za javno razsvetljavo

…). Predvsem pa se kažejo v naravi: TEŠ6, Lafarge, Celjska kotlina, Kemis, Ekosistemi, Anhovo, Magna, uničena kulturna dediščina

… Kljub nadpovprečni podnebni ranljivosti Slovenije dopuščamo naraščanje izpustov toplogrednih plinov. To je zgolj nekaj najbolj očitnih primerov posledic sistematičnega slabljenja okoljskega resorja in nedoslednega izvajanja predpisov. Uničujoči dogodki, ki smo jim priča, jasno kažejo, kam vodi zni- ževanje standardov, neizvajanje zakonodaje (Evropska komisija ima zoper Slovenijo s področja okolja odprtih 7 EU Pilotov ter 12 kršitev) in uklanjanje politik varstva okolja ostalim, pogosto zasebnim kapitalskim interesom. In nenazadnje, na slabo stanje opozarjajo tudi številne iniciative, ki se proti degradaciji okolja borijo na lokalnem nivoju in skušajo preprečiti najhujše.

avgust 2018

131 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

novosti

prihranki iz programa so pomembni, vendar z njim želijo izpolniti misijo zero waste na odlagališčih, navajajo v podjetjih L'oréal Avstralija.

Embalaža za parfUm, kjEr lahko vsak najdE svoj vonj

pri podjetju H & M so navdušeni, saj so na trg lansirali novo kolekcijo dišav, ki je sestavljena iz 25 različnih vonjev. razdeljeni so v tri različne skupine. Zbirka je bila ustvarjena v sodelovanju z eno od vodilnih parfumskih hiš na svetu, Givaudan, in je dopolnilo obstoječemu asortimanu H & M Beauty. Ta "garderoba dišav" je na voljo v trgovini in na spletu od 16. avgusta. dišavna kolekcija H & M ima široko paleto različnih vonjev z visoko kakovostnimi in dostopnimi cenami. ponujajo priložnosti, da vsak najde svoj posebni vonj. Vsaka od dišav je bila ustvarjena s sodelovanjem med notranjo ekipo H & M in strokovnjakoma za parfume olivier pescheux in nisrine Grillié iz podjetja Givaudana, ki je ena vodilnih parfumskih hiš na svetu. Temu primerna je tudi embalaža, ki je raznolika, barvita in kar kliče po novem parfumu.

Unikatna Embalaža za šminko z magnEtnim zapiranjEm

rossetto Unico je nova premium šminka Collistar. na voljo je v 16 živahnih odtenkih, njena bogata, kremasta in ultra- udobna tekstura drsi po vaših ustnicah z dolgotrajno barvo, ki obstane. Mascara Unico je leta 2017 uvedla novo, posebno obliko portfelja Collistarja. Znamka je nato začela iskati rešitev za šminko, ki bi imela enako obliko. Ena od ključnih zahtev je bila magnetno zapiralo. Z zbirko Quadpacka kot embalažnega partnerja z bogatimi izkušnjami se je začelo delo za razvoj primerne embalaže. projektna skupina Quadpack je predstavila številne

predloge, medtem ko je skupina za razvoj pripravljala tehnične

specifikacije.

Ustvarili so embalažo, ki lepo uokviri šminko.

kovinski valj je anodiziran s sijajnim zlatom, ki uteleša luksuz.

po celi liniji gre horizontalni žleb, ki se podaljša na šminko. kot na metku je na vrhu embaleže vgraviran logotip. Logotip Collistar se pojavi v črnem pasu na vrhu embalaže s pomočjo dvojnega postopka anodizacije. oba, baza in pokrovček, imata magnetni obroč, ki zagotavljata zapiranje z zvočnim klikom. pokrovček odpreš in ko ga ponovno nameščaš, ga magnetizem samodejno potegne v zapiranje.

maslEna kava v

priročni kombinirani Embalaži kartona in stEklEnicE

na podlagi vedno bolj priljubljenega trenda pitja maslene kave so pri podjetju picnik predstavili prvi masleni dodatek za kavo v primernih 750 - mililitrskih kartonskih škatlah podjetja SiG. kmalu bodo na voljo v ZdA. dodatek je mešanica maslene maščobe, beljakovin iz sirotke, pridobljena iz nove Zelandije, in trigliceridov (100

% iz kokosovega olja), ki zagotavljajo koristne zdrave maščobe in trajno energijo.

Trendovski izdelek zahteva posebno embalažo. podjetje picnik podpira zdrav življenjski slog z zdravo hrano, ki je primerna in hranljiva. V sodelovanju s SiGom so našli ponudnika rešitev, ki bo poudarilo ta njihov slog tudi z embalažo.

kombinirana embalaža je primerna za masleni dodatek, saj združuje inovativne značilnosti kartonske škatle z najboljšimi značilnostmi steklenice. Vijačni pokrovček, imenovan domeTwist, je nameščen v središču embalaže in omogoča dostop do vsebine.

Kratko, zanimivo

Slovenska politika je predolgo zanemarjala okoljski resor in ga podrejala ostalim poli- tikam. Čas je, da okoljski resor prevzame stranka, ki ima varovanje okolja med ključni- mi programskimi prioritetami, in ministrski položaj zasede oseba, ki bo imela pokončno držo v varovanju okolja.

V vašem predvolilnem načrtu ste obljubili

»zavzemanje za sodobne in čiste tehnolo- gije ter okoljsko brezhibnost investitorjev in ničelno toleranco do okoljskih onesna- ževalcev.« Prvi korak v uresničevanju te obljube volivkam in volivcem je v imenova- nju kompetentne in odločne osebe, z visoko stopnjo integritete in afinitete do okolja na ministrski položaj. Take osebe že zelo dolgo ni bilo na vodilnem položaju ministrstva za okolje in prostor. Pričakujemo, da jo boste imenovali vi.

v regiji je Največja ekološka dolžNica sloveNija

Od 1. avgusta živimo z ekološkim dolgom.

To sporočilo je objavila organizacija Global Footprint Network (GFN). Dan ekološkega dolga je dan v koledarskem letu, kok člove- štvo za preživetje porabi več naravnih virov, kot so jih ekosistemi sposobni obnoviti v enem letu. Odkar potekajo meritve, se ta dan vse bolj približuje začetku leta. Leta 1997 smo v ekološki dolg kot globalna družba vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar dokazuje močan vpliv člove- kovih dejavnosti na naravo in njene dobrine.

Po poročanju GFN bi za trenutne potrebe človeštva po naravnih virih potrebovali 1,7 planeta. Če pa bi vsi Zemljani imeli tako ve- liko potrebo po naravnih virih kot Slovenci, pa bi potrebovali kar 2,75 planeta!

Glede na WWF Poročilo o stanju planeta vse države v naši regiji živijo nad svojimi naravnimi zmožnostmi. To potrjujejo tudi podatki GFN o ekološkem odtisu, ki se meri v globalnih hektarih. En globalni hektar predstavlja povprečno produktivnost vse biološko produktivne površine (merjene v ha) v enem letu. Torej merska enota, ki meri naše potrebe (ekološki odtis) in sposobnost planeta, da jim ugodi (biokapaciteta). Po teh podatkih je Slovenija vodilna v regiji, saj v ekološki dolg vstopi že 12. maja. Sledi Hrvaška (19. junij), Črna Gora (29. junija), Bosna in Hercegovina (6. julija), Makedonija (19. julija) in Srbija (30. julija). Albanija bo v ekološki dolg stopila zadnja, 14. oktobra.

Em b a la ža iz s ti r op or a

avgust 2018 foto: "IZZIV"Roman Bor s.p.

M ir ko r ož an c

EMBALA žA 8 131

Stiropor je trenutno eden izmed najbolj zaželenih in učinkovitih materialov za zaščito izdelkov, kot so gospodinjski aparati, med transportom. njegova poraba naj bi naraščala. Visoki stroški logistike za dobavo zaščitne embalaže v preteklosti so tudi slovenskega proizvajalca gospodinjskih aparatov Gorenje vodili do ustanovitve podjetja z lastno proizvodnjo stiroporne embalaže. Mirko rožanc, direktor Gorenje i.p.C., d.o.o., pravi, da je v ospredju načrtovanja stiroporne embalaže njena zaščitna uporabna vrednost pred mehanskimi poškodbami naprav pri transportu, zato posebna kreativnost ni možna.

razvoj embalaže poteka sočasno z razvojem izdelkov.

pozornost posvečajo nenehni optimizaciji v proizvodnem procesu pri uporabi virov, ves odpadni stiropor, ki nastane v okviru Gorenja, tudi reciklirajo.

pri novih embalažah pa lahko uporabijo le 10 % recikliranega stiropora.

tanja pangerl

EMBALAžA iZ STiroporA

toplotna izolativnost in mehanska trdnost stiropora uporabna v več panogah

ste 100-odstotni dobavitelj embalaže iz sti- ropora oziroma ekspandiranega polistirena (eps) za vse proizvodne programe gorenja v velenju. v čem je posebnost proizvodnje stiroporne embalaže glede na to, da je v tej plastiki 98 % zraka? kako se prilagajate ra- zvoju gorenjevih izdelkov, na katere lastnosti stiropora morate biti najbolj pozorni?

V Gorenju smo se davnega leta 2003 odločili za lastno proizvodnjo stiroporne embalaže.

K temu so nas napeljevali vse večji stroški logistike, saj smo se z omenjeno embalažo oskrbovali ali iz bivšega Tim Laško, današnji Fragmat, ali pa iz podjetja Okipor Zagreb.

Posebnost proizvodnje stiroporne embalaže je predvsem v nastavitvi pravilnih parametrov na posameznem avtomatu za proizvodnjo EPS embalaže in pa v višini vsebnosti pentana, ki se nahaja v posameznih granulah EPS surovine.

Razvoj embalaže poteka sočasno z razvojem izdelkov, saj je ta proces ključnega pomena za doseganje zahtevane kvalitete transportne embalaže. Vseskozi skrbimo za zagotavljanje stabilnega procesa proizvodnje EPS embalaže in nenehni nadzor parametrov, kot so tlačna trdnost, upogibna trdnost, zvarljivost granul, kar daje potrebno kakovost in uporabnost EPS embalaže.

stiropor se lahko uporablja za različne name- ne. v katerih panogah je najbolj zaželen? ali se ga najbolj uporablja kot izolacijski material,

kot embalažo zamrznjenih izdelkov ali za za- ščito gospodinjskih aparatov?

Velika toplotna izolativnost in mehanska trdnost dajeta stiroporu veliko uporabno vre- dnost. Najdemo ga v skoraj vseh panogah in- dustrije, kot so gradbeništvo, avtomobilska in- dustrija in vse panoge predelovalne industrije.

ali je točna ocena, da se uporaba stiropora kot embalažnega materiala povečuje?

Poraba stiropora kot embalažnega materiala se po mojem mnenju povečuje, saj še ni odkrit alternativni material, ki bi zadostil vsem zahtevam in pogojem, ki jih mora prenesti transportna embalaža.

kakšne so zahteve naročnikov in koliko ste lahko kreativni pri zasnovi embalaže stiro- porja? kaj za vaš razvoj pomeni koncept eko dizajna?

poraba stiropora kot

embalažnega materiala se

po mojem mnenju povečuje,

saj še ni odkrit alternativni

material, ki bi zadostil vsem

zahtevam in pogojem, ki jih

mora prenesti transportna

embalaža.

Promocija avgust 2018

9 131 EMBALA žA

Ključna naloga embalažnega stiropora je za- ščita naših aparatov oziroma izdelkov pred mehanskimi poškodbami, ki bi nastale ob ma- nipulaciji aparatov na poti do končnega kupca.

Ne vem kakšne kreativnosti si pri koncipiranju ne moremo privoščiti, saj moramo poleg zahtev po mehanski zaščiti aparata zadostiti tudi zah- tevam po zunanjih gabaritih aparata, ki ključno vplivajo na naklad posameznega transportne- ga sredstva, kot so kamion, vagon, kontejner.

Pri razvoju EPS embalaže pa vsekakor, kot družbeno odgovorno podjetje, upoštevamo vse okoljevarstvene zahteve in usmeritve, ki veljajo na tem področju dela.

stiropor je učinkovit zaščitni material za tran- sport izdelkov. katere standarde je potrebno upoštevati in katerim kriterijem mora zadostiti stiropor kot zaščitni material?

Pri razvoju, testiranju in proizvodnji stiropor- ne embalaže se upoštevajo vsi na tem področju znani mednarodni standardi in regulative, kot so ISTA 3A, FEDEX, okoljevarstveni standar- di idr., posamezne zahteve kupcev, mislim na vsebnost kloridov, bromidov in ostalih težkih kovin, ter interni standardi in predpisi, ki jih sami določamo na področju razvoja in proizvo- dnje EPS embalaže. Ti so predvidoma še ostrejši od zahtev mednarodnih standardov.

od kod pridobivate material za proizvodnjo stiropora?

Surovino za proizvodnjo EPS embalaže naba- vljamo izključno od evropskih proizvajalcev ekspandiranega polistirena.

pravite, da je vaša tovarna za proizvodnjo za- ščitne embalaže iz stiropora v velenju ena naj- modernejših v evropi. kaj odlikuje vaš proizvo- dni proces? kakšno tehnologijo uporabljate za proizvodnjo in kako je v proces proizvodnje vključena avtomatizacija, robotizacija?

Naš proizvodni proces odlikuje predvsem ekonomična raba energentov. To so plin, ele- ktrična energija, voda, komprimiran zrak, ki so potrebni pri proizvodnji EPS embalaže. V naši proizvodnji uporabljamo izključno LTH in Eco LTH tehnologijo in orodja, ki omogočajo optimalno rabo energentov. Tako dosegamo najnižji strošek predelave na kilogram osnovne surovine. Proizvodnja je v celoti avtomatizira- na. Od izdelavnega avtomata, robotska strega,

preko skladiščenja, AGV transportni sistem, do vključno odpreme na montažne trakove oziroma do delovnega mesta za embaliranje naših aparatov.

pri proizvodnji stiropor embalaže se porabi tudi precej električne energije in vode. s ka- kšnimi ukrepi optimizirate porabo energije in vode?

Glavni energent za proizvodnjo EPS embalaže je prav gotovo zemeljski plin, ki služi kot ener- gent za pripravo pare v parnem kotlu. Porabo energentov vseskozi sledimo in nadzorujemo ter se na osnovi analiz odločimo za korektivne aktivnosti. Da bi maksimalno optimirali pora- bo zemeljskega plina, smo lani v gorilno komo- ro parnega kotla vgradili posebne keramične vložke, ki zažarijo na temperaturi okrog 1200

°C. S tem ukrepom nam je uspelo znižati pora- bo zemeljskega plina za dobrih 6 %. Investicija v omenjene vložke se nam je povrnila v prej kot enem letu. Tudi stroški ostalih energentov niso zanemarljivi in jih s skrbnim pristopom nenehno optimiramo.

stiropor je material, ki se ga da 100-odstotno reciklirati. v eu se okoli 60 % vsega stiropora, ki se uporablja za embaliranje, reciklira. veliko stiropora, predvsem iz gospodinjstev, pa še vedno konča na odlagališčih odpadkov. kako skrbite za reciklažo stiropora in embalaže iz stiropora po njeni uporabni dobi? koliko recikliranega stiropora lahko uporabite v pro- izvodnji za nove embalažne izdelke?

Lahko povem, da vprašanje reciklaže stiropora po njegovi uporabni dobi ni oziroma je slabo rešeno. V Gorenju IPC – program embalaža recikliramo ves odpadni stiropor, ki nastane v okviru Gorenja pri proizvodnji aparatov ali pri proizvodnji samega stiropora. Poleg tega reci- kliramo tudi ves stiropor, ki prihaja v Gorenje preko dobaviteljev različnih sestavnih delov in ki za embalažo uporabljajo stiropor. Za pro- izvodnjo novih embalažnih izdelkov pa lahko uporabimo do 10 % recikliranega stiropora.

v porastu je tudi upcycling, kjer reciklirani izdelek dobi večjo vrednost, kot jo je imel pred reciklažo. kakšne so priložnosti za upcycling stiropora oziroma kakšne so priložnosti stiro- pora v sistemu krožnega gospodarstva?

O tem bi v bodoče veljalo razmisliti. Možnosti in priložnosti pa prav gotovo so! 

naš proizvodni proces odlikuje predvsem

ekonomična raba energentov.

To so plin, električna energija, voda, komprimiran zrak, ki so potrebni pri proizvodnji EpS embalaže.

V Gorenju ipC – program embalaža recikliramo ves odpadni stiropor, ki nastane v okviru Gorenja pri proizvodnji aparatov ali pri proizvodnji samega stiropora.

Evropski strokovni sejem za pakiranje, procese in tehniko

Prihodnost

ustvarjamo sami

25.–  27.9.2018 /// Nürnberg fachpack.de/become-visitor Vse o logistiki: kompetentno, inovativno, kompaktno

Dobavitelji, ki razumejo vaše potrebe.

Ponudniki, ki govorijo isti jezik kot vi.

Rešitve, ki zagotavljajo napredek.

Najdite pravo inovacijo za svoje potrebe na področju logistike med več kot 1.500 razstavljavci. Na sejmu FachPack.

FP18_60x253_SLO_EOL_LOG.indd 1 19.06.18 12:03

R az is ka ve p la s ti č n e i n pa pi R n e e m b a la že

avgust 2018 foto: www.shutterstock.com

EMBALA žA 10 131

pogosto lahko na spletnih straneh slovenskih ministrstev zasledimo aktualne razpise, ki izbranim organizacijam za izvedbo programov in projektov nudijo popolno ali delno financiranje s strani Evropske unije na podlagi evropske kohezijske politike.

Sredstva so razdeljena med programe in projekte na raznih področjih, vse od izobraževanja, zaposlovanja, raziskovanja in inovacij, tja do novogradenj, prenove, tehnoloških posodobitev, mobilnosti in podobno. V nadaljevanju članka bomo na kratko opisali skupni namen in cilje, do katerih si z omenjenimi programi prizadeva Evropska unija in podrobneje predstavili enega izmed projektov, ki se ukvarja s problematiko kombinirane embalaže.

dominik širovnik mojca zidarič

rAZiSkAVE pLASTiČnE in pApirnE EMBALAžE

koraki do transnacionalnega centra za pakirne biokompozitne materiale

E

vropsko teritorialno sodelovanje (v na- daljevanju ETC - European Territorial Cooperation), bolj poznano pod imenom Interreg, je eden izmed ciljev evropske kohe- zijske politike in zagotavlja vodila za izvajanje skupnih ukrepov ter izmenjavo politik na ni- voju nacionalnih, regionalnih in lokalnih ak- terjev iz različnih držav članic EU. Splošni cilj ETC je spodbujanje skladnega gospodarskega, socialnega in ozemeljskega razvoja unije kot celote, kar uspešno poteka na čezmejnih, transnacionalnih in medregionalnih podro- čjih sodelovanja že vse od leta 1990. Trenutno poteka peto programsko obdobje, ki se je pričelo leta 2014 in bo trajalo do leta 2020, zagotovljeni sklad za izvedbo njegovih aktiv- nosti pa znaša 10,1 milijarde evrov, ki skupno oskrbuje več kot 100 različnih programov so- delovanja, ki so razdeljeni med tri omrežne programe (Urbact III, Interact III in ESPON) in medregionalni program sodelovanja z ime- nom Interreg Europe. Programi vključujejo vseh 28 držav članic EU, a tudi Norveško, Švico, Islandijo in Liechtenstein ("Interreg : European Territorial Co-operation", 2018).

S

kladno s strategijo Evropa 2020, ključni elementi Interregove reforme 2014-2020 temeljijo na enajstih prednostnih naložbah, opredeljenih s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj. Naložbe bodo prispevale k doseganju ciljev strategije za pametno in traj- nostno rast. Vključujejo področja raziskovanja in inovacij, informacijske in komunikacijske tehnologije, nizkoogljičnosti gospodarstva, boja proti podnebnim spremembam, trajno- stnega prometa, okolja in učinkovitosti virov ter še nekatera druga ("Interreg : European Territorial Co-operation", 2018).

E

den izmed programov, ki temelji na medre- gionalnem sodelovanju, je tudi tako imeno- van Interreg Central Europe (v nadaljevanju Interreg-CE). V skladu je 246 milijonov evrov.

Podpira sodelovanje javnih in privatnih orga- nizacij na področju Avstrije, Hrvaške, Češke, Nemčije, Madžarske, Italije, Poljske, Slovaške in Slovenije. Podrobneje bomo v nadaljeva- nju predstavili aktualni projekt z imenom Biocompack-CE, ki se je pričel maja lani in se bo predvidoma zaključil v prvi polovici leta 2020 ("Interreg CENTRAL EUROPE - Home", 2018).

na poti do okolju in potrošniku

prijazne embalaže

P

ojav mikroplastike v recikliranih sekun- darnih papirnatih materialih in kompostu vse bolj skrbi. Zato vidijo snovalci projekta Biocompack-CE velik potencial v vzpostavitvi sinergije med podjetji, raziskovalci in inova- torji na področju oblikovanja, proizvodnje in recikliranja embalaže iz kombiniranega pa- pirja in bioplastike v srednji Evropi. Premalo jo je zaradi pomanjkanja ozaveščenosti o novih materialih bioplastike med proizvajalci papirnate embalaže in zaradi pomanjkanja skupne strategije inovacij v evropskem in nacionalnem pravnem gospodarstvu. Manjka tudi namenskih orodij za podporo majhnim in srednje velikim podjetjem pri uvajanju novih rešitev v zvezi s plastično in papirnato emba- lažo. Glavni cilj projekta je zagotoviti tesnejše povezave med raziskovalnimi in razvojnimi ustanovami ter podjetij, ki delujejo na podro- čju proizvodnje pakirne papirnate in plastične embalaže. Uvesti želijo tudi nove rešitve v proizvodnji papirnate in plastične embalaže, ki bodo prispevale h krožnemu gospodarstvu na podlagi višje kakovosti sekundarnih mate- rialov z nižjo vsebnostjo mikroplastike. Med

Avtorja: Dominik Širovnik in Mojca Zidarič; mentor:

dr. Barbara Bradač Hojnik (Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor)

avgust 2018

11 131 EMBALA žA

izvajanjem projekta bi radi snovalci podjetjem nudili pomoč pri implementaciji proizvodnje in uporabe embalaže iz preverjenih biološko razgradljivih in kompostibilnih materialov ter hkrati pospešili predvsem prenos znanja in tehnologije. Prav tako snovalci projekta te- žijo k spodbujanju razmišljanja o trajnostnem razvoju na podlagi ozaveščanja tako projektnih partnerjev kot tudi širše javnosti o življenjskem ciklu ter okoljskem odtisu embalaže, ločeva- nju odpadkov, zmanjšanju količine mešanih odpadkov ter učinkovitosti kompostiranja ("BIOCOMPACK-CE", 2018).

V

projektu sodeluje deset partnerjev iz še- stih držav (Hrvaška, Madžarska, Poljska, Slovaška, Slovenija in Italija), med katerimi sta tudi dva inštituta, Poljska zbornica za recikliranje in predelavo embalaže, Slovaška Univerza za tehnologijo v Bratislavi ter sloven- sko podjetje Papirol d.o.o., ki se ukvarja s proi- zvodnjo in prodajo papirnatih vrečk, ovojnih, pekovskih, aranžerskih in nekaterih drugih vrst papirja ter celofana. Slovenijo v projektu poleg podjetja Papirol zastopa tudi Kemijski inštitut iz Ljubljane, odsek za polimerno ke- mijo in tehnologijo, ki je pod vodstvom dr.

Andreja Kržana tudi vodilni projektni partner ("BIOCOMPACK-CE", 2018).

ž

eleni rezultati projekta (European Union, European Regional Development Fund, 2017, strani 26-29):

1. Vzpostaviti Transnacionalni center za pakir- ne biokompozitne materiale (v nadaljevanju TBPC) ter vanj vključiti čim več zunanjih partnerjev. TBPC bo podjetjem in organiza- cijam nudil strokovno svetovanje in pomoč pri iskanju rešitev v zvezi z vsemi stopnjami življenjskega cikla embalaže in pri iskanju izvajalcev na področju embaliranja.

2. Definirati srednjeevropsko strategijo traj- nostne embalaže iz papirja in plastike, ki bo postavila cilje za obdobje 3-5 let in se osredotočila predvsem na vzpostavitev sis- tema proizvodnje in uporabe embalaže ter ravnanja z odpadno embalažo.

3. Izdati priročnik z naslovom Trajnostni di- zajn papirnate in plastične embalaže. Z njim želijo spodbuditi podjetja in organizacije, da vstopijo v stik s partnerji TBPC in da pri proizvodnji, nakupu ali uporabi embalaže upoštevajo inovativne rešitve na obravna- vanem področju.

4. Informirati in usposabljati majhna in srednje velika podjetja o ponudbi in inovacijah na področju rešitev pakiranja predvsem v zvezi z novimi plastičnimi masami ter spodbuditi njihovo sodelovanje z raziskovalnimi in ra- zvojnimi institucijami ter podjetji.

V

okviru projekta bosta v vsaki sodelujoči državi potekali vsaj dve delavnici o oza- veščanju nacionalnih akterjev, ki sodelujejo v vrednostni verigi papirnato-plastične

embalaže. V enega izmed ciljev projekta sodi tudi razvoj dveh novih proizvodov (European Union, European Regional Development Fund, 2017, stran 44):

1. Kompostibilna in posledično tudi bioraz- gradljiva vrečka za živila, izdelana iz kom- binacije papirja in prosojne plastike, ki bi jo potrošnik lahko odvrgel kar med biološke odpadke. Takšne vrečke bi nadomestile se- danje vrečke iz kombiniranih materialov, ki bi jih moral potrošnik po pravilih ravnanja z odpadno embalažo pred zavrženjem najprej ločiti na papir in plastiko in šele nato oboje odvreči v primeren zabojnik.

2. Prav tako kompostibilna papirnata vrečka, ki bi imela na notranji strani nanešen premaz s čimer bi preprečilo pronicanje tekočin in maščobe, tako da bi bile vrečke primerne za shranjevanje bioloških odpadkov.

Projekt Biocompack-CE izhaja iz združitve dveh že zaključenih Interregovih projektov:

Ecopaperloop, katerega koordinator je bil eden izmed sedanjih projektnih partnerjev, javni raziskovalni center Innovahub SSI iz Italije in Plastice-CE pod vodstvom ljubljanskega Kemijskega inštituta. Partnerje usmerja k skupnemu doseganju ciljev, predvsem pa želijo na inštitutu med sodelujočimi organizacijami vzpostaviti trajno navezo ter prenos tehnologije in znanja. Projekt je trenutno v fazi intenzivne priprave za izdelavo pilotov modela TBPC novih proizvodov, za katere je v veliki meri odgovor- no slovensko podjetje Papirol d.o.o. Naslednji sestanek partnerjev bo potekal v drugi polovici septembra v Debrecenu na Madžarskem. Glede na načrt projekta lahko prototipe proizvodov pričakujemo v prvi polovici naslednjega leta.

("BIOCOMPACK-CE", 2018) To pa še ne pomeni, da bodo takrat dostopni tudi na trgu, saj mora- jo, po besedah Graziana Elegirja, vodje enote za kemijo in okolje v italijanskem raziskovalnem centru Innovahub SSI, prototipi prestati tudi laboratorijski test razgradnje. Ta je odvisna od zapletene sestave posameznega materiala, iz katerega je vrečka izdelana (med drugim vključuje tudi uporabljena lepila in barve) in načina oblikovanja vrečke. Veliko vlogo pri razgradnji igra tudi potrošnikov način uporabe in zavrženja vrečke ("Biocompack CE European Project - Paper Industry World", 2018). 

literatura

• Biocompack CE European Project - Paper Industry World. (2018). Retrieved from http://www.paperin- dustryworld.com/biocompack-ce-european-project/

• BIOCOMPACK-CE. (2018). Retrieved from https://www.interreg-central.eu/Content.Node/

BIOCOMPACK-CE.html

• European Union, European Regional Development Fund. (2017). CE1237 Biocompack-CE Version: 2, Application Form. Interreg Central Europe.

• Interreg : European Territorial Co-operation. (2018).

Retrieved from http://ec.europa.eu/regional_policy/

en/policy/cooperation/european-territorial/

• Interreg CENTRAL EUROPE - Home. (2018). Retrieved from https://www.interreg-central.eu/Content.Node/

home.html

krmilni ventil s

tehnologijo Eko stich™

Proizvajalci različnih izdelkov pri pakiranju sekundarne embalaže uporabljajo talilno lepilo. Lepilo se v dozirni napravi stali in v tekočem stanju nanese na mesto lepljenja. Z uporabo električnega ventila s tehnologijo Eko stich™ je zagotovljena manjša poraba lepila in z ustrezno napravo (KUBE) tudi manjša poraba energije. Valco Melton´s EcoStich™ električni ventil deluje pri eks- tremnih hitrostih in dosega 15.000 ciklov na minuto. Njegova življenjska doba je 109 ciklov oziroma nanosov, odvisno od načina nanašanja in ima skoraj 20-krat daljšo ži- vljenjsko dobo kot standardni pnevmatski ventil. Natančnost ventila Eko stich™ lahko zmanjša porabo lepila do 75 %. Preprečuje zamašitev šob in s tem povezano vzdrževa- nje. Z uporabo nizkega tlaka in večjih šob lažje razprši lepilo. V primerjavi s pnevmat- skimi črpalkami in ventili električni sistemi potrebujejo 90 % manj rezervnih delov za delovanje kot pnevmatski, kar zmanjša možnost odpovedi ventila in tudi izpadov, povezanih s popravili. Zaradi posebnega kapljičnega nanosa lahko električni ventil doseže do 15.000 ciklov na minuto, aktivira se v dveh mili-sekundah. Potrebna je mini- malna zaloga rezervnih delov, s čimer se zmanjšajo skupni stroški, stroški potrošnih delov in stroški skladiščenja.

Embalažna novica

Zelenega omrežja

Ema d.o.o.

www.ema.si

K r ož n o go sp o d a r s tv o v Ev r o pi

avgust 2018 foto: arhiv podjetja

G ün te r S te p ha n

EMBALA žA 12 131

po kateri poti do trajnostnega pakiranja? kje so omejitve? V tehnologijah ali v materialih?

podjetje Borealis, ki ima sedež na dunaju, proizvaja poliolefinske izdelke. Ti so osnova številnih plastičnih aplikacij, ki so bistveni del našega vsakdanjega življenja.

področja uporabe poliolefinov so široka in raznolika.

pri Borealisu pokrivajo s poliolefini področja energije, avtomobilske industrije, potrošniških izdelkov in cevi. Günter Stephan, vodja krožnega gospodarstva pri podjetju Borealis, je pojasnjeval, kako uresničiti krožno gospodarstvo plastike.

po njegovem je ključno, da svet sprejme miselnost, kako je plastika preveč dragocen vir, da bi z njo ravnali kot z odpadkom. Borealis posluje v 120. državah po svetu.

Urška košenina

krožno GoSpodArSTVo V EVropi

z novimi reciklažnimi tehnologijami do boljših reciklatov, tudi iz plastike

kako vidite jedro trajnostnih izzivov s katerimi se sooča plastična embalaža?

Ko govorimo o trajnostnem pakiranju obsta- jata dva večja izziva. Prvi izziv so omejitve pri reciklažnih tehnologijah za embalažo, ki je izdelana iz poliolefina. Na primer, če je em- balaža uporabljena za pakiranje živil, v tem trenutku ne moremo reciklirati poliolefinskih materialov v novo embalažo za hrano. Drugi izziv je ta, da reciklaža poliolefinov in plastike na splošno ni zelo profitabilno v primerjavi z deviškimi polimeri. Premagati moramo teh- nološke in nedobičkonosne izzive, da lahko stopimo korak naprej k trajnostnem razvoju pri pakiranju. Svet se mora zavedati, da je plastika dragocen vir. Žal percepcija, da so poliolefini surov material, ki morajo romati v reciklažno kanto, kot steklo, aluminij, PET plastenke, še ni razširjena. V tem trenutku gre preveč plastike v druge odpadne tokove, tako da ima linearno življenje, ne krožnega. Spremeniti moramo miselnost. Naša vizija je, da postane plastični odpad surovina za proizvodnjo poliolefinov.

to je večplastna naloga. ali verjamete, da bomo skupne trajnostne cilje dosegli le, če bomo delovali povezovalno med industrijami in med družbami?

To je področje, na katerega lahko pri našem podjetju najbolj vplivamo, saj smo ravno na sre- dini vrednostne verige. Pri industrijskem pove- zovanju že leta sodelujemo z lastniki blagovnih znamk in velikimi reciklažerji. Vzpostavili smo dobro platformo za nadaljnje sodelovanje, ki jo je mogoče uporabiti, da zadostimo zahtevam recikliranja.

kje je glavni izziv?

Ključno je sodelovanje z lastniki blagovnih znamk, ko pride do oblikovanja z rešitvami za reciklabilnost. Gre za dva aspekta. Prvi je, da mora biti embalaža oblikovana tako, da je 100

% prazna, ko gre v odpadni tok. Če je na primer v tubi od zobne paste vedno še nekaj ostanka zobne paste, to zmanjša kvaliteto reciklata, vpliva na vonj in podobno. Če sodelujemo z lastniki blagovnih znamk, imamo vsa orodja, da dosežemo ta cilj. Drugi vidik je sprememba materiala, to je iz večplastnih filmov v enopla- stne, ki jih je laže reciklirati.

Po drugi strani, če gledamo odpadkovni tok navzgor, je sodelovanje nujno potrebno med zbiralci odpadkov, sortirnicami in tudi z ob- činami. To so deležniki, ki dobesedno »sedijo

na odpadkih«. Z njimi je potrebno delati, da dobimo dostop do plastičnih odpadkov v pravih količinah in pravi kvaliteti. Kar se tiče družbenega sodelovanja, menim, da se moramo povezati z občinami. Pomagati jim moramo, da bodo lahko izvlekli dragoceno plastiko iz odpadnega toka. Poleg tega ne smemo pozabiti na spreminjanje percepcije ljudi, da plastika ni namenjena reciklažnem toku. Podjetje Borealis je zelo aktivno pri promociji sodelovanja v or- ganizaciji kot je PCEP (Poliolefinova platforma krožnega gospodarstva) in Ellen MacArthur fundacija. Poleg tega sodelujemo v diskusijah na nivoju EU.

je del izziva negovanje novih poslovnih modelov?

Da, ustvariti moramo nov poslovni model in nove dobavne verige. Na primer, transporti- ramo bale odpadkov iz enega konca Evrope na drugega, kar pomeni, da transportiramo veli- ko zraka. Obstaja priložnost, da spremenimo poslovni model. Če bi sortirnica za plastiko zmanjšala količino materiala na kosmiče blizu točke zbiranja, bi bilo to stroškovno učinko- vitejše in transport bolj trajnosten. To je eno izmed področij, kjer lahko oblikujemo bolj trajnostni poslovni model. Vendar moramo, če želimo podpreti to idejo, ustvariti povpraše- vanje po reciklažnem materialu. To je področje, kjer je veliko priložnosti za spremembo.

vir: Packaging Europe

Promocija avgust 2018

Mehanična reciklaža v podjetju mtm, Niedergebr, Nemčija.

13 131 EMBALA žA

kje so potemtakem priložnosti za gospodar- sko rast pri transformaciji podjetij?

Trajnostni razvoj je naša odgovornost.

Podjetje Borealis in vsi drugi v industriji moramo sprejeti to odgovornost. To je začetna točka. Nato lahko identificira- mo poslovno priložnost, da izdelujemo izdelke iz reciklažnih materialov, iz plastičnih odpadkov, ki so boljše kvalitete. Morda res ne potrebujemo več klopi v parkih iz reciklažnih ma- terialov, lahko pa izdelamo aplikacije z visoko vrednostjo. Naj povem, da ima Borealis dolgo zgodovino dosežkov raz- vijanja plastike z vedno bolj uporabnimi lastnostmi. To smo dosegli z deviškimi mate- riali. Prepričani smo, da lahko to storimo tudi z reciklažnimi. Cilj je, da se znajdemo v situaciji, ko ne bo več nobene razlike med deviškimi in reciklabilnimi materiali. Obema bo skupno le, da zadovoljujeta potrebe potrošnikov.

plastika, ki kroži.

Tako. Poslovna priložnost je, da se v razvoju premaknemo na naslednjo raven aplikacij in naredimo plastiko resnično krožno. To pomeni, da ustvarimo reciklabilne surovine, ki jih je mogoče uporabiti za embalažo za hrano. Zdaj so še neprimerne zaradi vonja, barve ali meha- ničnih lastnosti. Trg potrebuje tehnologije, ki bodo kos tem izzivom.

kaj lahko v prihodnje razvije borealis?

Leta 2016 smo prevzeli podjetje mtm plastics iz Niedergebra v Nemčiji. Je vodilni v tehnologiji pri reciklaži popotrošnega plastičnega odpada in velik mehanični reciklažer PE in PP plasti- ke. Fokus razvoja, ki ga izvajamo, je izboljšava portfolija izdelka z novimi aplikacijami, mislim na mešanje z deviškimi materiali, razvoj novih spojin, boljše mehanične lastnosti. Vizija je do- seči »Reciklažo 2.0«. Mehanično recikliranje

je hrbtenica, vendar si vseeno želimo razviti komplementarne tehnologije, da izboljšamo lastnosti reciklatov. Zelo smo zaposleni z ino- vacijami pri kemični reciklaži, ki jo vidimo kot dopolnilo k obstoječim metodam. Centralni izziv je prenos tehnologij, ki dokazano delujejo v laboratoriju, v industrijo. Plastični odpadki po odločitvi Kitajske, da jih neha uvažati, sedaj ostajajo v Evropi. Nujen je prenos reciklažnih tehnologij v industrijsko proizvodnjo.

kako boste to dosegli?

Če imaš drugačno reciklažno tehnologijo, po- trebuješ dober koncept za surovino. Trenutno delamo z mešanico PE/ PP odpadkov, ki pridejo v balah v Niedergeber na procesiranje. To zah- teva spremembo pri nastavitvi surovin. Znova se vrnemo k vprašanju dobičkonosnosti. To je odvisno od možnosti ali lahko spremenimo surovino v srednje ali visoke aplikacije, ki so enake lastnostim deviških materialov. 

PAPIR V DIGITALNI DOBI

14.-

15. november 2018 | Hotel Rikli Ba lance

, Ble d, Slo

nij ve a

Kratko, zanimivo

sloveNija Na visokem mestu pri realizaciji ciljev trajNostNega razvoja

Kot navaja poročilo o doseganju ciljev traj- nostnega razvoja Agende 2030 za leto 2018 z naslovom Globalna odgovornost, Slovenija dosega 8. mesto med 156 državami. Merili so indeks doseganja 17 ciljev agende. Slovenija je bila najuspešnejša pri odpravi ekstremnih oblik revščine, zagotavljanju kakovostnega izobraže- vanja in dostopnosti do virov energije. Vendar pa služba vlade za regionalni razvoj dodaja, kje je Slovenija najmanj uspešna pri doseganju ciljev n področjih infrastrukture in industrije, zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in porabe, ukrepih za boj proti posledicam pod- nebnih sprememb ter pri uporabi in ohranjanju morja in morskih virov za trajnostni razvoj.

Torej pri tistih ciljih, kjer izvajanje najbolj po- kaže, kako država uveljavlja novo paradigmo razvoja. Strategija ravnanja Slovenije 2030 sicer daje prednost nekaterim področjem, ki so ključna za trajnostni razvoj države.

Poročilo opozarja, da bodo med večjimi izzivi do leta 2030 uspešna implementacija podneb- nih ukrepov, izboljšanje vodnih ekosistemov ter življenja na kopnem. Treba bo pospešiti in okrepiti prizadevanja držav, predvsem pri ohranjanju biodiverzitete. Napredek pri traj- nostnih oblikah proizvodnje in potrošnje je prepočasen. Najslabše rezultate pa dosegajo države z najvišjimi prihodki, ki obenem pov- zročajo negativne učinke drugim državam pri njihovem doseganju ciljev. Poročilo sta že tretje leto zapored pripravila združenje Sustainable Development Solutions Network (SDSN) pod okriljem ZN ter fundacije Bertelsmann Stiftung.

avgust 2018

Mestna občina Nova Gorica

Občina Hrastnik

Občina Rače-Fram

Občina Vrhnika

131 14 OKOL jE

na trgu z novim čistilom, ki ima ECo marjetico

V podjetju Bent nam je mar za okolje in vedno stremimo k varovanju našega planeta, zato so naša čistila narejena v skladu z evropsko Uredbo (ES) št. 648/2004 o detergentih. V skladu z Uredbo lahko čistila vsebujejo le površinsko aktivne snovi, ki ustrezajo pred- pisanim pogojem biološke razgradljivosti.

To pomeni, da se najmanj 60 % površinsko aktivnih snovi čistila v 28 dneh razgradi na ogljikov dioksid, vodo in mineralne soli. V takšni obliki ne škodijo vodnim organizmom in ne povzročajo razraščanja alg. Med ponud- bo izdelkov vključujemo vedno več čistil, ki imajo ekološko oznako in so do okolja še bolj prijazna v celotnem procesu od proizvodnje do uporabe. V poletnem obdobju smo pro- gram izdelkov posodobili s čistilom Blue star Ocean, ki ima Eco marjetico. Z njim se lahko zelo učinkovito očistijo različni prostori in površine.

Bent excellent d.o.o. Domžale https://bent.si

izjemne zgodbe med zemljo in nebom

Vodilo dolgoročnega uspeha je: Bodi blizu ljudem in naravi. V družbi BTC to vodilo uresničujemo v inovativnih trajnostnih pro- jektih, ki so odgovor na okoljske in družbene izzive današnjega časa. Napredek iz leta v leto tudi izmerimo. Pridevnik, ki najbolje opisuje leto 2017, je: izjemno. Pod okriljem poslovne enote Misija: Zeleno v družbi BTC izvajamo vrsto aktivnosti, ki smo jih strnili v sedmih misijah: Energetska učinkovitost, Varčno z vodo, Odpadki za surovine, Zeleni promet, Varnost za vse, Družbeno odgovorni in Inovativnost za napredek. Zadnjo misijo smo dodali v letošnjem letu. Z naraščanjem preboj- nih dejavnosti in projektov ta zaokroža našo podporo razvoju inovativnih idej in rešitev.

V Trajnostnem poročilu 2017 predstavljamo zgodbe, za katere želimo, da navdihnejo tudi vas. Vsako zeleno dejanje ima namreč težo in v skupnem seštevku ustvarja neprecenljivo

vrednost. Skupaj imamo moč, da zagotovimo okolju in ljudem prijazno prihodnost. Naj opi- sani utrinki tudi vas navdihnejo za zelene korake. Več na www.

misijazeleno.si.

BTC d.d.

www.btc.si

Zeleni informacijski sistemi trkajo na kulturo menedžerjev

Zeleni informacijski sistemi (IS) so ena od aktualnih tem, ki jih v okviru Katedre za informacijske sisteme raziskujemo in pou- čujemo na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Informacijski sistem ponuja veliko priložnosti pri preoblikovanju organizacije v trajnostno naravnano, saj poleg informacijske tehnologije zajema tudi ljudi in procese v organizaciji. Zeleni IS podpirajo različne vidike trajnostnega razvoja, kot na primer preprečevanje onesnaževanja, delo na daljavo ali okolju prijazen razvoj izdelkov in storitev. Rezultati raziskave med vodilnimi managerji slovenskih podjetij kažejo, da so slovenska podjetja, ki so tudi sicer trajnostno naravnana, pripravljena na uporabo zelenih IS. Pomembno vlogo pri uvajanju zelenih IS igra kultura menedžerjev in osebno dojemanje problematike trajnostnega razvoja. Podjetja, ki zelene IS uvedejo le zaradi prepoznavnosti ali zunanjega vpliva, pri uvedbi niso tako uspešna ter ne prepoznajo koristi uporabe zelenih IS.

Univerza v Mariboru, Fakulteta za organi- zacijske vede

www.fov.um.si

Goodyearovi

prostovoljci kar s tremi projekti prostovoljstva

V Goodyear Dunlop Sava Tires junija še po- seben poudarek namenjamo prostovoljstvu

Novice Zelenega

omrežja

med člani zelenega omrežja:

Fotografije: arhiv članov

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

Zeleno omreŽje www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

avgust 2018

131 OKOL jE 15

zaposlenih v okviru globalnega programa Goodyear Boljša prihodnost. Naši zaposleni so junija izvedli kar tri projekte prostovoljstva na področju Gorenjske. V začetku junija je ekipa zaposlenih priskočila na pomoč vodstvu VDC Kranj pri ureditvi vrta za možnost izvajanja zelenega programa hortikulturne terapije uporabnikov. Projekt je obsegal postavitev dvignjenih gredic za gojenje zelišč, zelenjave in jagodičevja ter zasaditev dreves in grmov- nic z namenom ustvarjanja okolja, ki blago- dejno vpliva na počutje in delo uporabnikov centra. V okviru globalnega junijskega tedna prostovoljstva smo Goodyearovci z delovno akcijo med drugim obnovili tudi prostore ko- njeniškega centra, kjer so dom našli številni upokojeni tekmovalni konji. Prostovoljci so oskrbeli dotrajane staje, uredili pasaže in obnovili ograjo. Goodyearovi zaposleni smo prepoznali tudi potrebo po ureditvi igrišča lo- kalnega vrtca, na katerem smo z odstranitvijo propadajočih dreves in zavarovanjem igral z gumijastimi tlakovci prispevali k varnosti pri igri otrok na zunanjih površinah. Prostovoljci so obnovili tudi prostor za druženje in s svežo barvo poskrbeli za poživitev hiške.

Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o.

https://goodyear-slovenija.si

SpEkTrA Termo Top in Termo kit kot cenejši rešitvi

Nezadostna toplotna izolacija objekta pri- vede do velikih toplotnih izgub skozi zidne površine, kar vodi v večje stroške ogrevanja pozimi in tudi hlajenja poleti. Pogosto sanacija z vgradnjo ali popravili toplotne izolacije iz različnih vzrokov ni možna, zato v takih pri- merih Helios ponuja enostavnejšo in cenejšo rešitev. Notranje stene se lahko obdelajo s termoizolacijsko izravnalno maso SPEKTRA Termo kit v dveh slojih debeline 2 – 4 mm.

Sistem dopolni še termoizolacijski premaz

SPEKTRA Termo Top. Oba izdelka vsebujeta votle steklene kroglice, ki zelo slabo prevajajo toploto in posledično delujejo kot izolacijski sloj. Tako obdelane stene so zelo tople na otip, preprečujejo tvorbo kondenza in rast plesni, učinkovito uravnavajo vlago v prostoru ter ustvarjajo prijetno bivalno okolje. Ker se od premaza odbije več kot 90 % svetlobe, je pro- stor tudi svetlejši. Premazni sistem nudi delno zvočno izolacijo in zaradi steklenih kroglic primerno mehansko odpornost ter kot tak omogoča zmanjšanje stroškov za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo in obnavljanje.

Helios TBLUS, d.o.o., Slovenia www.helios-group.eu

HoFEr z iniciativo danes za jutri skrbi za okolje

V podjetju HOFER se kot eden večjih trgovcev v Sloveniji zavedamo svoje odgovornosti do okolja, zato si v okviru iniciative Danes za jutri med drugim vsakodnevno prizadevamo za optimizirane in energetsko učinkovite delovne procese s čim manjšim vplivom na okolje. Poslovalnice HOFER ter upravno-lo- gistični center v Lukovici uporabljajo zeleno energijo. Strehe izbranih poslovalnic so opre- mljene s sončnimi elektrarnami, obenem se v podjetju delno ogrevamo z biomaso. Tudi pri porabi energije smo preudarni, zato prostore osvetljujemo z varčnimi svetili LED, v hladil- nici pa uporabljamo okolju prijazna sredstva.

Nenehno izvajamo tudi ukrepe za zmanjša- nje škodljivih emisij CO₂, naš sodoben vozni park pa je za čim varčnejšo vožnjo opremljen z motorji najvišjih ekoloških standardov (EEV in EURO 6). Od leta 2016 v podjetju HOFER svoja okoljska prizadevanja uveljavljamo tudi z zasledovanjem mednarodnega standarda upravljanja z energijo ISO 50001.

HOFER trgovina d.o.o.

www.hofer.si

kranjske čebele stalne gostje hotela park

V hotelu Park Ljubljana smo zavezani k traj- nostnemu razvoju, spoštovanju okolja in po- vezovanju z lokalnimi skupnostmi. Vključeni smo v Čebeljo pot, saj na strehi hotela bivajo prav posebne gostje – kranjske čebele. Te vsako leto poskrbijo za opraševanje naše oko- lice, našim gostom pa omogočajo sladkanje z njihovim medom. Trenutno na naši strehi bivajo štiri čebelje družine, ki skupno štejejo približno 250.000 članov. Naš čebelar Gorazd Trušnovec skozi vse leto skrbi za dobrobit naših čebelic, ki nam dvakrat letno dopuščajo nabiranje njihovega medu. V letu 2017 so z nami delile 57 kg medu, v letošnjem letu pa še čakamo na končno težo, vendar si obetamo dobro letino. Ves med porabimo v hotelu pri zajtrkih, sladicah in seveda sladoledu. Z ve- seljem na streho odpeljemo tudi naše goste in vse, ki si želijo ogledati in nekaj izvedeti o naših čebelnjakih. S tem želimo ljudi seznaniti z našo zeleno zgodbo in jih nekoliko podučiti o pomembnosti trajnostnega razvoja ter o pomembnosti čebel za naš ekosistem.

Hotel Park Ljubljana, Tabor Ljubljana d.o.o.

www.hotelpark.si

Vabilo na največji

spletni portal za prijazen promocijski material

V septembru bomo priča novemu lansiranju največjega slovenskega spletnega portala z okolju prijaznimi izdelki Ekoman. Namen spletne strani www.ekoman.si je ponuditi širok nabor izdelkov v različnih kategorijah, ki jih lahko podjetja uporabijo za obdarovanje