UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
ROK PUŠNAR
LJUBLJANA 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE
PRIMERNOST PLETIV IZ RECIKLIRANIH SINTETIČNIH PREJ ZA ŠPORTNE MODRCE
DIPLOMSKO DELO
ROK PUŠNAR
LJUBLJANA, september 2021
UNIVERSITY OF LJUBLJANA
FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAPHIC ARTS AND DESIGN
SUITABILITY OF KNITWEAR FROM RECYCLED SYNTHETIC YARNS FOR SPORTS BRAS
DIPLOMA THESIS
ROK PUŠNAR
LJUBLJANA, September 2021
i
PODATKI O DIPLOMSKEM DELU
Število listov: 67 Število strani: 33 Število slik: 22
Število preglednic: 28 Število literarnih virov: 24 Število prilog: 4
Študijski program: visokošolski študijski program (1. stopnja) Tekstilno in oblačilno inženirstvo
Komisija za zagovor diplomskega dela:
Predsednica: doc. dr. Živa Zupin Mentorica: izr. prof. dr. Tatjana Rijavec Somentorica: asist. dr. Tanja Podbevšek Članica: prof. dr. Alenka Pavko Čuden
Ljubljana,
ii
ZAHVALA
Za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorici, izr. prof. dr. Tatjani Rijavec in somentorici asist. dr. Tanji Podbevšek.
Za strokovno pomoč pri izvajanju poizkusov se zahvaljujem doc. dr. Mateji Kert in Tomažu Stergarju, dipl. inž.
iii
IZVLEČEK
Športni modrc je oblačilo, ki pokriva ženske prsi in jim nudi oporo med telesno vadbo.
Najpogosteje je izdelan iz visokoelastičnega poliestrskega ali poliamidnega pletiva z dodanim elastanom. V raziskavi spletne prodaje športnih modrcev je bilo ugotovljeno, da je danes v prodaji petintrideset uveljavljenih blagovnih znamk, ki ponujajo oseminštirideset različnih modelov, med katerimi so le štirje modeli iz recikliranih vlaken in sicer iz recikliranega poliestra. Reciklirana poliamidna vlakna trenutno ne uporabljajo za izdelavo športnih modrcev. V spletni anketi je bilo ugotovljeno, da je pojem recikliran material večinoma pravilno razumljen. Kar 74,3 % vprašanih je menilo, da so oblačila iz recikliranih vlaken primerljive kakovosti z oblačili iz nerecikliranih vlaken, le petina jih je menila, da so izdelki iz recikliranih vlaken dražji. V laboratorijski analizi pletiv je bilo dokazano, da je pletivo iz recikliranega poliestra enako primerno za kompresijske športne modrce kot pletivo iz nerecikliranega poliestra, ker ima primerljive natezne lastnosti in celo nekoliko boljše uporabne lastnosti, saj je težje raztegljivo pri višjih raztezkih (50 % oziroma 100 %) in bolj elastično povratno. Pletivo iz recikliranega poliamida, ki je bilo izdelano iz poliamidnih 6 vlaken, je imelo slabše mehanske lastnosti in je bilo lažje raztegljivo pri 50 % oziroma 100 % raztezku kot pletivo iz nerecikliranega poliamida, ki je bilo izdelano iz poliamidnih 6.6 vlaken. Pletivi iz recikliranih vlaken imata slabšo zračno prepustnost in slabšo vpojnost kot pletivi iz nerecikliranih vlaken. Pletivi iz poliestra sta bili lažji, tanjši in mehkejši kot pletivi iz poliamidnih vlaken. Za kompresijske modrce je pletivo iz nerecikliranega poliestra manj primerno kot ostala tri analizirana pletiva.
Ključne besede: modrc, nedrček, udobnost, elastični povratek, reciklirana vlakna
iv
ABSTRACT
A sports bra is a garment that covers a woman’s breasts and provides them with support during exercise. It is most often made of highly elastic polyester or polyamide knit with added elastane. A survey of online sales of sports bras found that there are 35 well-established brands on sale today, offering 48 different models, of which only four are made of recycled fibres, namely recycled polyester. Recycled polyamide fibres are not currently used for making sports bras. In the survey found that the term recycled material is mostly properly understood. As many as 74.3% of respondents thought that clothes made of recycled fibres were of comparable quality to clothes made of non- recycled fibres, only a fifth of them thought that products made of recycled fibres are more expensive. In laboratory analysis of knitwear was confirmed that polyester knit is as suitable for compression sports bras as a knit from non-recycled polyester because it has comparable tensile properties and even slightly more appropriate, as for its stretch at higher elongations (50% or 100 %) is needed higher force and also it is better elastic recovered. The recycled polyamide knit, which was made of polyamide 6 fibres, had poorer mechanical properties and was stretch at 50% and 100% elongation with lower force, respectively, than the non-recycled polyamide knit, which was made of polyamide 6.6 fibres. Knits from non-recycled fibres had poorer air permeability and lower water absorbency than knits from non-recycled fibres. Polyester knits were lighter, thinner and softer than polyamide knits. Non-recycled polyester knit is the least suitable for compression bras then other three analysed knits.
Keywords: bra, corselet, clothing comfort, elastic recovery, recycled fibres
v
VSEBINA
PODATKI O DIPLOMSKEM DELU ... i
ZAHVALA ... ii
IZVLEČEK ... iii
ABSTRACT ... iv
VSEBINA ... v
SEZNAM SLIK ... vii
SEZNAM PREGLEDNIC ... vii
SEZNAM PREGLEDNIC V PRILOGAH ... viii
SEZNAM OKRAJŠAV IN SIMBOLOV ... x
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 MODRCI ... 2
2.2 ŠPORTNI MODRCI ... 3
2.2.1 Prvi športni modrc za rekreacijo in fitnes ... 3
2.2.2 Konstrukcijske posebnosti sodobnih športnih modrcev ... 4
2.2.3 Velikostne številke športnih modrcev ... 6
2.2.4 Lastnosti športnih modrcev in materiali ... 6
2.2.5 Trženje športnih modrcev ... 7
2.3 RECIKLIRANI MATERIALI ... 8
2.2.4 Reciklirana poliestrska vlakna ... 10
2.2.5 Reciklirana poliamidna vlakna ... 12
3 EKSPERIMENTALNI DEL ... 14
3.1 ANALIZA SPLETNIH PODATKOV ... 14
3.2 ANKETA ... 14
3.3 LABORATORIJSKE RAZISKAVE ... 14
3.3.1 Materiali ... 14
3.3.2 Metode preiskav ... 15
3.3.2.1 Vezava ... 15
3.3.2.2 Surovinska sestava ... 15
3.3.2.3 Ploščinska masa ... 16
3.3.2.4 Debelina ... 16
vi
3.3.2.5 Gostota pletiva ... 16
3.3.2.6 Pretržna sila in pretržni raztezek ... 17
3.3.2.7 Krivulje specifična napetost/raztezek ... 17
3.3.2.8 Elastični povratek... 17
3.3.2.10 Barvna obstojnost ... 19
3.3.2.11 Odpornost proti drgnjenju ... 19
3.3.2.12 Piling ... 19
3.3.2.13 Vpijanje vode ... 20
3.3.2.14 Zračna prepustnost ... 20
3.3.2.16 Tališče ... 20
4 REZULTATI Z RAZPRAVO ... 21
4.1 ANALIZA SPLETNE PRODAJE ŠPORTNIH MODRCEV ... 21
4.2 ANKETA ... 24
4.3 LASTNOSTI PLETIV ... 25
4.3.1 Mehanske lastnosti ... 26
4.3.2 Udobnost pletiv ... 28
4.3.3 Estetski videz ... 29
4.3 ZAKLJUČEK ... 29
LITERATURNI VIRI ... 31
PRILOGA 1 – ANALIZA SPLETNE PRODAJE ... - 1 -
PRILOGA P2 – ANKETA ... - 3 -
PRILOGA P3 – DODATEK K METODAM PREISKAV ... - 7 -
PRILOGA P4 – REZULTATI LABORATORIJSKIH MERITEV ... - 10 -
vii
SEZNAM SLIK
Slika 1: Deli modrca (2) ... 2
Slika 2: Vrste modrcev (3) ... 2
Slika 3: Prvi športni modrc »jockbra«: a) tehnična skica in b) prototip (5) ... 3
Slika 4: Športni modrci: a) kompresijski, b) enkapsulirani in c) kombinirani (7) ... 4
Slika 5: Primeri žepov v športnih modrcih (8, 9, 10) ... 5
Slika 6: Primer recikliranja s tehnologijo odprte zanke (19) ... 8
Slika 7: Življenjski cikel oblačil (21) ... 9
Slika 8: Primerjava deležev svetovne proizvodnje nerecikliranih in recikliranih poliesterskih vlaken v obdobju 2008‒2019 glede na proizvodnjo vseh vlaken (24) ... 10
Slika 9: Proces mehanskega recikliranja poliestra (21) ... 11
Slika 10: Proces kemičnega recikliranja poliestra (21) ... 11
Slika 11: Primerjava deležev svetovne proizvodnje nerecikliranih in recikliranih poliamidnih vlaken v obdobju 1990‒2019 glede na proizvodnjo vseh vlaken (24) ... 12
Slika 12: Proces mehanskega recikliranja poliamidnih tekstilij (21) ... 13
Slika 13: Proces kemičnega recikliranja poliamida 6 in poliamida 6.6 (21) ... 13
Slika 14: Zemljevid blagovnih znamk športnih modrcev v spletni prodaji ... 21
Slika 15: Surovinska sestava športnih modrcev: a) število modelov glede na vrsto vlaken, b) število modelov glede na vsebnost elastana pri določeni vrsti vlakna ... 22
Slika 16: Odvisnost števila modelov od opore prsim (a) in namena uporabe (b) ... 22
Slika 17: Cene športnih modrcev: a) odvisnost števila modelov od cene, b) cena športnih modrcev iz recikliranega poliestra ... 23
Slika 18: Športni modrci podjetja Lisca, d. o. o ... 23
Slika 19: Pretržna sila (a) in pretržni raztezek (b) vzorcev v vzdolžni (VZD) in prečni (PR) smeri ... 26
Slika 20: Raztezek pri obremenitvi 60 N v času 1 min (a) in preostali raztezek po razbremenitvi po 1 min in 30 min (b) ... 27
Slika 21: Ploščinska masa (a), debelina (b) in gostota (c) ... 28
Slika 22: Togost (a), zračna prepustnost (b) in čas vpijanja vodne kapljice (c) ... 28
SEZNAM PREGLEDNIC
Preglednica 1: Opisi in oznake pletiv za laboratorijske raziskave ... 14viii
SEZNAM SLIK V PRILOGAH
Slika P 1: Primer slikovne metode določanja gostote pletiva na dolžini 1 cm (v
mm v smereh zančnih vrstic in stolpcev) ... - 7 -
Slika P 2: Merjenje pretržne sile in pretržnega raztezka na dinamometru Instron 5565 (levo), beleženje rezultatov (desno) ... - 7 -
Slika P 3: Diagram odvisnosti obremenjevanja preizkušanca od časa: obremenitev preizkušanca do 60 N, zadrževanje preizkušanca pri 60 N za 10 s in razbremenitev preizkušanca (metoda določanja elastičnega povratka pletiv) .... - 8 -
Slika P 4: Določanje preostalega raztezka po 1 min in po 30 min ... - 8 -
Slika P 5: Klančina za merjenje togosti ploskovnih tekstilij (levo) in merjenje togosti vzorca (desno) ... - 9 -
Slika P 6: Naprava Martindale M235 za preizkus pilinga (levo) in vzorec po izvedenem preizkusu pilinga (desno) ... - 9 -
Slika P 7: Merjenje časa vpijanja vode ... - 9 -
Slika P8: Spektri FT-IR: a) vzorcev PES, rPES in b) vzorcev PA in rPA... - 11 -
Slika P 9: Videz preje v pletivih: a) vzorec PA in b) vzorec rPA ... - 12 -
Slika P 10: Modra skala (levo) in barvna obstojnost vzorcev ... - 18 -
SEZNAM PREGLEDNIC V PRILOGAH
Preglednica P 1: Blagovne znamke športnih modrcev v spletni prodaji (januar 2021) ... - 1 -Preglednica P 2: Število modelov za posamezno blagovno znamko športnih modrcev v spletni prodaji ... - 1 -
Preglednica P 3: Analiza surovinske sestave športnih modrcev ... - 2 -
Preglednica P 4: Predobremenitev vzorcev za določanje elastičnega povratka pletiv . - 8 - Preglednica P 5: Videz vzorcev v stereomikroskopu ... - 10 -
Preglednica P 6: Tališče ... - 12 -
Preglednica P 7: Ploščinska masa ... - 12 -
Preglednica P 8: Debelina ... - 13 -
Preglednica P 9: Gostota ... - 13 -
Preglednica P 10: Pretržna sila v smeri zančnih stolpcev... - 13 -
ix
Preglednica P 11: Pretržna sila v smeri zančnih vrstic ... - 14 -
Preglednica P 12: Pretržni raztezek v smeri zančnih stolpcev ... - 14 -
Preglednica P 13: Pretržni raztezek v smeri zančnih vrstic ... - 14 -
Preglednica P 14: Specifična pretržna napetost ... - 15 -
Preglednica P 15: Elastični povratek: raztezek v smeri zančnih stolpcev ... - 15 -
Preglednica P 16: Elastični povratek: raztezek v smeri zančnih vrstic ... - 15 -
Preglednica P 17: Elastični povratek: preostali raztezek po eni minuti v smeri zančnih stolpcev (R1,VZD) ... - 16 -
Preglednica P 18: Elastični povratek: preostali raztezek po eni minuti v smeri zančnih vrstic (R1,PR) ... - 16 -
Preglednica P 19: Elastični povratek: preostali raztezek po 30 min v smeri zančnih stolpcev (R30,VZD) ... - 16 -
Preglednica P 20: Elastični povratek: preostali raztezek po 30 min v smeri zančnih stolpcev (R30,VZD) ... - 17 -
Preglednica P 21: Togost vzorcev v vzdolžni smeri ... - 17 -
Preglednica P 22: Togost vzorcev v prečni smeri ... - 17 -
Preglednica P 23: Kompleksna togost ... - 18 -
Preglednica P 24: Ocena barvne obstojnosti ... - 18 -
Preglednica P 25: Piling... - 19 -
Preglednica P 26: Vpojnost vode ... - 19 -
Preglednica P 27: Zračna prepustnost ... - 19 -
Preglednica P 28: Odpornost na drgnjenje vzorcev PA in rPA ... - 20 -
Preglednica P 29: Odpornost na drgnjenje vzorcev PES in rPES ... - 21 -
x
SEZNAM OKRAJŠAV IN SIMBOLOV
A površina
CV koeficient variacije d debelina
I previsna dolžina L previsna dolžina L1 vpeta dolžina
L2 dolžina med prižemama dinamometra po doseženi obremenitvi 60 N L3 dolžina preizkušanca, izmerjena po 1 min relaksacije
L4 dolžina preizkušanca, izmerjena po 30 min relaksacije PL ploščinska masa
m masa
PA poliamid PES poliester
R1,st povprečni preostali raztezek po eni minuti v smeri zančnih stolpcev R1,vr povprečni preostali raztezek po eni minuti v smeri zančnih vrstic R30,st povprečni preostali raztezek po 30 min v smeri zančnih stolpcev R30,vr povprečni preostali raztezek po 30 min v smeri zančnih vrstic rPA recikliran poliamid
rPES recikliran poliester
s standardni odklon od srednje vrednosti Š širina
U togost
Uk kompleksna togost vzorca
UVZD togost vzorca v smeri zančnih stolpcev UPR togost vzorca v smeri zančnih vrst Q zračna prepustnost
q količina presesanega zraka srednja vrednost
vr povprečni raztezek v smeri zančnih vrstic
st povprečni raztezek v smeri zančnih stolpcev
specifična pretržna napetost xmin najmanjša vrednost
xmaks največja vrednost
1
1 UVOD
Športni modrci so vrhnja ženska oblačila, namenjena aktivnemu športu in rekreaciji.
Med intenzivnim treningom nudijo potrebno oporo prsnemu tkivu. So značilnega kroja, ki skupaj z visokoelastičnim materialom nudi prileganje telesu in udobje pri teku ter drugih športnih dejavnostih.
Športni modrci so izdelani iz sintetičnih materialov, poliamida (PA) ali poliestra (PES), ki jima je dodan elastan (EL); so pa lahko tudi bombažni (CO) z dodatkom elastana. Na trgu so danes tudi športni modrci iz recikliranih poliestrskih (rPES) in recikliranih poliamidnih (rPA) vlaken.
PES in PA so sintetična vlakna, ki niso biorazgradljiva, zato se izdelke po uporabi lahko reciklira. Količine recikliranih prej (angl. recycled yarns) so danes še zelo nizke, reciklirane preje pa običajno dražje od nerecikliranih (angl. non- recycled/virgin yarns).
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali so materiali za športne modrce iz nerecikliranih in recikliranih sintetičnih vlaken primerljive kakovosti.
Cilji raziskave so bili:
- pridobiti informacije uporabnic športnih modrcev o navadah pri nošenju in negi športnih modrcev ter o odnosu do recikliranih materialov za športne modrce,
- analiza glavnih ponudnikov športnih modrcev v svetu,
- analiza športnih modrcev z vidika surovinske sestave in konstrukcije,
- analiza uporabnih lastnosti pletiv iz nerecikliranih in recikliranih poliestrskih in poliamidnih pletiv.
Postavili smo hipotezi, da so kupci premalo osveščeni o kakovosti izdelkov iz recikliranih prej in da je kakovost pletiv iz recikliranih prej primerljiva s kakovostjo pletiv iz nerecikliranih prej.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 MODRCI
Modrc ali nedrček (angl. bra) je bil v preteklosti kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov, danes pa predstavlja predvsem del ženskega spodnjega perila, ki pokriva, nudi oporo in oblikuje dojke (1). Modrc je izdelan iz košaric, naramnic, sredine spredaj, kosti, stranskih delov, spodnje obrobe in spenjalnega traku (slika 1).
Slika 1: Deli modrca (2)
1 – košarica (angl. cup), 2 – naramnica (angl. front strap), 3 – trak za prilagoditev dolžine naramnice (angl. back strap), 4 – obroček (angl. ring), 5 – drsnik (angl. slider), 6 – spenjalni trak z zaponkami (angl. hook & eye), 7 – stranski del (angl. wings, band), 8 – kost (angl. underwire), 9 –
spodnja obroba (angl. underband) in 10 – sredina spredaj (angl. centre gore)
Glede na namen uporabe poznamo različne vrste modnih (slika 2, a‒č) in funkcionalnih (slika 2, d in e) modrcev (slika 2).
a) b) c) č) d) e)
Slika 2: Vrste modrcev (3)
a – mehak modrc (angl. soft bra); b – modrc z oporo (angl. support bra), c – modrc za zapiranje spredaj (angl. front closing bra), č – modrc brez naramnic (angl. strapless bra), d – modrc za
dojenje (angl. nursing bra), e – športni modrc (angl. sport bra)
3 2.2 ŠPORTNI MODRCI
2.2.1 Prvi športni modrc za rekreacijo in fitnes
V 70. letih prejšnjega stoletja so televizijske zvezde s svojimi popolnimi postavami sprožile v ZDA široko zanimanje žensk za športne aktivnosti, predvsem tek. Pri tem so utrpele veliko odrgnin, žuljev in bolečin v prsih, ki so jih povzročili modrci, saj ti niso bili prilagojeni intenzivni športni vadbi. Prvi športni modrc za splošno vadbo so leta 1977 izumile Hinda Miller, Lisa Lindahl in Polly Smith (4). Prototip prvega športnega modrca (slika 3) je nastal tako, da so skupaj sešile dva moška suspenzorja1. Modrc so poimenovale »jockbra«. Kasneje so na podlagi prototipa napravile svoj kroj. Ta športni modrc je za razliko od takratnih modnih modrcev nudil veliko boljšo oporo prsim med športnimi aktivnostmi, saj je bil čvrstejši, ker je namesto naramnic imel elastiko. Prav tako je imel elastiko pod prsmi, kar je nudilo boljši oprijem tudi v spodnjem delu. Od takratnih modrcev se je razlikoval tudi po tem, da so ga ženske oblekle čez glavo.
a) b)
Slika 3: Prvi športni modrc »jockbra«: a) tehnična skica in b) prototip (5)
1 Suspenzor je spodnje perilo za zaščito testisov in penisa med kontaktnimi športi ali drugimi močnimi telesnimi aktivnostmi.
4 2.2.2 Konstrukcijske posebnosti s*odobnih športnih modrcev
Športni modrci zagotavljajo podporo prsim med telesno vadbo. Ženske prsi so mlečne žleze, ki vsebujejo žlezna in maščobna tkiva, mlečne kanale, ligamente in živce, ki jih prekriva koža. Prsim dajejo obliko Cooperjevi ligamenti in ker ne vsebujejo mišic, imajo omejeno anatomsko podporo. Pri gibanju in še posebej pri izvajanju športnih aktivnosti, se poveča njihovo gibanje v vse smeri (naprej-nazaj, levo-desno, navzgor-navzdol) (6), kar privede do nelagodja, bolečin in posledično povešanja dojk.
Zmanjšanje gibanja dojk omogoča modrc, ki mora biti prilagojen velikosti in obliki dojk ter fizični (športni) aktivnosti ženske.
Športni modrci so v primerjavi z modnimi modrci po navadi brez kosti, bolj oprijeti, imajo širše naramnice (običajno podložene s peno), ki zagotavljajo oporo in stabilnost modrca, imajo lahko širšo in okroglo obliko naramnic na hrbtu (angl.
rounded »racer« back) ter širšo spodnjo obrobo.
Naramnice so bistvenega pomena za podporo, vendar so hkrati neudobne, saj ustvarjajo pritisk na ramena. Naramnice so izdelane iz manj elastičnih materialov, ker tako učinkoviteje uravnavajo odmik dojk med vadbo. Široke naramnice razbremenijo pritisk na ramenih, še posebej pri velikih dojkah. Križanje naramnic na hrbtnem delu preprečuje, da bi zdrsnile z ramen.
Glede na konstrukcijo so danes na voljo trije tipi športnih modrcev:
a) kompresijski (angl. compression sport bra) (slika 4, a), b) enkapsulirani (angl. encapsulation sport bra) (slika 4, b) in c) kombinirani (angl. combined sport bra) (slika 4, c).
a) b) c)
Slika 4: Športni modrci: a) kompresijski, b) enkapsulirani in c) kombinirani (7)
5 Kompresijski športni modrci imajo visok izrez, ki skupaj s pletivom, ki vsebuje elastan, omogoča stiskanje in porazdelitev mase dojk enakomerno ob steno prsnega koša, kar omejuje vertikalno gibanje dojk. Nimajo košaric, večinoma tudi nimajo zapiranja spredaj ali zadaj, ampak je oblačenje možno le čez glavo. Sile, ki delujejo na prsi pri nošenju kompresijskega modrca, lahko povzročijo nelagodje v prsih in popačenje oblike dojk. Primerni so za manjše dojke in za nizko intenzivne (hoja, joga, trening za moč) do srednje intenzivne (pohodništvo, smučanje, kolesarjenje) športne aktivnosti.
Enkapsulirani športni modrci2 so na videz podobni modnim modrcem. Sestavljeni so iz dveh košaric, ki z obliko kroja in oporno kostjo ločeno podpirata vsako dojko posebej. Ti modrci zagotavljajo naravno obliko, jih ne stiskajo, a jim zato zagotavljajo le nizko podporo. Primerni so za osebe z večjimi dojkami.
Kombinirani športni modrci zagotavljajo podporo s stiskanjem prsi in obliko kroja.
Primerni so za vse velikosti dojk in za zelo intenzivne športne aktivnosti, kot so tek, aerobika in gorsko kolesarjenje.
Športni modrci lahko vsebujejo tudi različne dodatke, kot so žepi, primerni za ključe, kreditno kartico, telefon ipd. (slika 5).
Slika 5: Primeri žepov v športnih modrcih (8, 9, 10)
2Prvi enkapsulirani športni modrc je izdelala Renelle Braaten v začetku 90. let (8). Leta 1993 je ustanovila še danes delujoče podjetje Enell.Inc.
6 2.2.3 Velikostne številke športnih modrcev
Zaradi raznolikosti dojk ima tradicionalni sistem za določanje velikosti modrcev pomanjkljivosti in ne more zajeti vsa oprsja. Vsaka vadba zahteva različno podporo dojk, zato so tudi športni modrci namenjeni specifičnemu športu oziroma športni vadbi. Želja industrije športnih modrcev, da bi izdelali univerzalni športni modrc za vse velikosti dojk, t. i. »one-size-fits-all«, je težko izvedljiva. Prodaja omejenega števila velikostnih številk je tržno enostavnejša kot prodaja na osnovi dejanskih mer oprsja, ki pa edina zagotavlja ustrezno prileganje modrca oprsju in zadovoljstvo žensk.
2.2.4 Lastnosti športnih modrcev in materiali
Ne glede na tip športnega modrca je učinkovitost zmanjšanja gibanja dojk odvisna od več dejavnikov: velikosti in strukture dojk, hitrosti gibanja osebe in lastnosti materialov, iz katerih so modrci izdelani (11). Poleg zmanjševanja gibanja dojk izbira materialov vpliva tudi na otip, toplotno udobje in estetski videz športnega modrca.
Pletiva omogočajo večjo udobnost kot tkanine in so tudi najbolj primerna za športne modrce. Votkovna pletiva omogočajo večjo raztegljivost od snutkovnih in sočasno tesno prileganje k telesu, ki ga izboljšajo z dodatkom elastana.
Kompresijski modrci so izdelani iz gostega oziroma kompaktnega pletiva, ki je raztegljivo v vse smeri, enkapsulirani modrci pa so v predelu košaric izdelani iz neelastičnega pletiva. Šivi ob koži so neudobni, saj med športno aktivnostjo lahko drgnejo kožo, še posebej, če je koža mokra in je trenje med modrcem in kožo večje.
Napredna brezšivna tehnologija omogoča izdelavo brezšivnih kompresijskih modrcev na krožnih pletilnikih, prav tako pa tudi enkapsuliranih, ki jih tudi tridimenzionalno brezšivno oblikujejo, brezšivno pa oblikujejo lahko tudi različne odprtine za boljšo ventilacijo modrca (12, 13).
Prijeten mehak otip omogočajo materiali iz bombaža, svile, viskoze in liocela, ki pa se zaradi hidrofilne narave ob znojenju premočijo in poslabšajo udobnost športnega modrca, zato jih redko uporabljajo v te namene. Športni modrci so danes večinoma
7 izdelani iz hidrofobnih sintetičnih poliestrskih ali poliamidnih vlaken z dodanim elastanom. Znoj s kože najbolj učinkovito odvajajo mikrovlakna ali profilirana sintetična vlakna, kot je npr. poliestrsko vlakno Coolmax®. Mikrovlakna in vlakno Coolmax® odvajajo znoj s površine kože po mehanizmu kapilarnega tlaka, s čimer zagotavljajo suho kožo in učinkovito ohlajanje med intenzivnimi športnimi aktivnostmi.
Na površino poliestrskih ali poliamidnih vlaken nanesen aktiviran ogljik3, ki ima visoko porozno površino, omogoča absorpcijo neprijetnih vonjav in sočasno učinkovito absorbira zračno vlago in znoj ter ščiti pred žarki UV (14).
Športni modrci morajo biti zaradi premikanja in drgnjenja med uporabo in pranjem odporni na drgnjenje in piling, prav tako se jim med uporabo ne smejo bistveno spremeniti dimenzije.
Sintetični materiali lahko povzročijo kožni dermatitis, in sicer disperzna oziroma reaktivna barvila v poliestru in poliamidu, karbamati, tiurami, merkaptobenzotiazoli v gumi in elastanu. Mrežice v modrcih lahko vsebujejo alergene snovi (15).
2.2.5 Trženje športnih modrcev
Trend naraščanja proizvodnje je tako kot na drugih področjih tekstilij in oblačil viden tudi na področju športnih modrcev. Po podatkih Statiste je v letu 2009 vrednost prodaje športnih modrcev na drobno znašala 3,3 milijarde EUR, leta 2019 pa že 11,7 milijarde EUR (16). Severna Amerika je največje tržišče športnih modrcev s 30-odstotnim deležem, sledi Evropa z 28-odstotnim deležem v letu 2017 (17).
Trženje športnih modrcev je segmentirano v tri tipe izdelkov: manjša podpora, srednja podpora in visoka podpora. Vodilna podjetja na tem področju s ključnimi tehnologijami in patenti so Nike, Adidas, HanesBrands, Lululemon Athletica, Brooks Sports, Under Armour, Lorna Jane, Decathlon, Puma, Gap, Wacoal, L Brands, Anta, Columbia Sportswear, Fast Retailing, Anita, Asics, VF, Triumph, New Balance, Cosmo Lady, Aimer in Lining.
3 Aktiviran ogljik pridobijo iz kokosovih vlaken, ki jih karbonizirajo pri temperaturi do 300 °C in nato parno aktivirajo pri 1000 °C. Aktiviran ogljik nanašajo na površino ploskovnih tekstilij iz sintetičnih vlaken. Vlakna tržijo pod imenom »cocona fibre, cocona polyester, 37.5 polyester«.
8 2.3 RECIKLIRANI MATERIALI
Tekstilne odpadke razvrščajo glede na izvor na:
- industrijske tekstilne odpadke (angl. pre-consumer waste), ki nastanejo v proizvodnji pred uporabo končnih izdelkov in
- potrošniške tekstilne odpadke (angl. post-consumer waste), ki nastanejo po uporabi tekstilnih izdelkov (18).
Recikliranje tekstilnih odpadkov je možno s tehnologijo odprte zanke (angl. open- loop recycling) ali s tehnologijo zaprte zanke (angl. closed-loop recycling;
downcycling):
- s tehnologijo odprte zanke (angl. closed-loop recycling; downcycling) zbirajo odpadne izdelke, jih reciklirajo in ponovno predelajo v enake izdelke enake kakovosti. Recikliran material ima enake lastnosti kot nov material in se pri uporabi ter recikliranju ne spremeni. Večinoma je takšen način možen le pri anorganskih materialih. Primer takšnega recikliranja so kovinski in stekleni izdelki.
- s tehnologijo zaprte zanke reciklirajo z uporabo toplote, kemičnih reakcij ali fizikalnih metod tako, da jih predelajo v drugačne izdelke od prvotnih: primer je predelava plastenk iz polietilentereftalata (PET) v oblačila (slika 6). Takšen način recikliranja je značilen za polimerne materiale, med katere sodi tudi večina tekstilij in oblačil.
Slika 6: Primer recikliranja s tehnologijo odprte zanke (19)
Tekstilne izdelke – oblačila, tehnične tekstilije, tekstilije za notranjo opremo – reciklirajo predvsem s tehnologijo odprte zanke. Večinoma jih predelajo v surovine, ki so namenjene drugačni uporabi, za manj zahtevne in cenejše izdelke od prvotnih.
Recikliranje tekstilnih odpadkov:
9 - primarno recikliranje je ponovna uporaba istega izdelka – oblačila (angl.
second-hand use),
- sekundarno recikliranje je recikliranje izdelka z uporabo mehanskih postopkov (mehanska predelava oblačil, razvlaknitev tekstilij),
- terciarno recikliranje je recikliranje z uporabo kemijskih postopkov depolimerizacije polimera do osnovnih molekul (monomera) in z uporabo toplote – izdelava sekancev iz plastenk PET in oblikovanje teh v vlakna, - kvartarno recikliranje je pretvarjanje odpadkov v energijo, tj. sežiganje
odpadkov in izkoriščanje toplote, ki nastane pri eksotermni reakciji gorenja.
Oblačila po prenehanju uporabe večinoma vsebujejo še dovolj kakovostna vlakna, ki bi jih bilo smiselno ponovno uporabiti. Zaradi kompleksne izdelave oblačil, ki lahko vsebujejo različne vrste vlaken, različna barvila, potiske, gumbe in druge dodatke, je postopek recikliranja oblačil zapleten in še vedno predstavlja zelo majhen delež.
V letu 2017 je večina oblačil (nad 80 %) po uporabi končala na deponijah (57 %) in sežigalnicah (25 %), le 8 % vseh oblačil je bilo ponovno uporabljenih in 10 % recikliranih (slika 5) (20).
Slika 7: Življenjski cikel oblačil (21)
10 Oceno trajnosti oblačila skozi njegov celoten življenjski ciklus od surovine do konca uporabe podaja Higgov indeks trajnosti MSI (angl. Higg Materials Sustainability Index), ki zajema ocene uporabe in onesnaževanja vode, uporabe energije na osnovi fosilnih goriv, izpuste emisij in ravnanje s kemikalijami. Po teh ocenah so poliestrska in poliamidna vlakna bolj trajnostna od naravnih vlaken (22). Higgov indeks ne zajema ocene biorazgradljivosti oblačil kot izredno pomembne ekološke kategorije (23) in tudi ne vpliva na socialno stanje ljudi. Ne glede na nizek Higgov indeks predstavljajo športni modrci po uporabi obremenitev okolja z bionerazgradljivo plastiko.
2.2.4 Reciklirana poliestrska vlakna
Poliestrska vlakna so sintetična termoplastična vlakna, ki ne vežejo vlage, so trdna in odporna na drgnjenje. V oblačilih uporabljajo večinoma poliestrska mikrovlakna ali profilirana mikrovlakna, kot je npr. vlakno Coolmax®, ki odlično odvaja znoj s površine kože. Poliestrska vlakna so najbolj uporabljana tekstilna vlakna, poleg nerecikliranih so na voljo tudi reciklirana (slika 8).
Slika 8: Primerjava deležev svetovne proizvodnje nerecikliranih in recikliranih poliesterskih vlaken v obdobju 2008‒2019 glede na proizvodnjo vseh vlaken (24) Reciklirana poliestrska vlakna večinoma izdelujejo s tehnologijo odprte zanke iz plastenk PET oziroma tekstilij (slika 9). Te najprej mehansko očistijo, razrežejo in stalijo ter oblikujejo sekance, iz katerih izdelajo vlakna.
0 10 20 30 40 50 60 70
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Relativna svetovna proizvednja vlaken PES in rPES (%)
Leto PES rec. PES
11 Slika 9: Proces mehanskega recikliranja poliestra (21)
Reciklirana poliestrska vlakna so v primerjavi z nerecikliranimi nižje trdnosti in imajo pogosto slabšo barvno obstojnostjo.
Zaradi visoke cene je kemično recikliranje poliestra (slika 10), kjer polimer razgradijo do monomera, manj razširjeno. Iz osnovnih gradnikov izdelajo nov polimer, ki je popolnoma primerljiv z nerecikliranim poliestrom. Ovire pri kemičnem recikliranju poliestra so izdelki večkomponentnih polimerov, dodana barvila in drugi aditivi, ki jih je potrebno odstraniti pred depolimerizacijo.
Slika 10: Proces kemičnega recikliranja poliestra (21)
12 2.2.5 Reciklirana poliamidna vlakna
Obstajata dva tržno uspešna tipa poliamidnih vlaken, in sicer poliamid 6 in poliamid 6.6. Poliamidna vlakna imajo visoko trdnost, visoko elastičnost in elastično povratnost ter odpornost na mečkanje. V standardnih pogojih vežejo 4,5 % zračne vlage (poliestrska vlakna le 0,5 %).
Poliamidna vlakna so druga najpogosteje uporabljana sintetična vlakna. V letu 2019 je predstavljal delež poliamidnih vlaken 5 odstotkov vseh proizvedenih tekstilnih vlaken (slika 11). Recikliranega poliamida je manj kot poliestra, trenutno ni podatkov, koliko ga reciklirajo. Zaradi občutljivosti na zračni kisik in vlago pri visoki temperaturi ga težje reciklirajo kot poliester.
Slika 11: Primerjava deležev svetovne proizvodnje nerecikliranih in recikliranih poliamidnih vlaken v obdobju 1990‒2019 glede na proizvodnjo
vseh vlaken (24)
Talne obloge, ribiške mreže in oblačila iz poliamida 6 reciklirajo podobno kot poliestrske izdelke z mehansko termičnim postopkom, v katerem izdelajo sekance (slika 12). Te v procesu talilnega oblikovanja in preoblikovanja predelajo v vlakna.
0 1 2 3 4 5 6
1990 1995 2000 2005 2010 2015 2019 Relativna svetovna proizvodnja vlaken (%)
Leto
13 Slika 12: Proces mehanskega recikliranja poliamidnih tekstilij (21)
Razvili so tudi postopek kemičnega recikliranja poliamida 6/6.6 (slika 13), kjer talino polimera najprej depolimerizirajo do monomera, nato pa iz monomera sintetizirajo nov poliamid, iz katerega izdelajo novo vlakno.
Slika 13: Proces kemičnega recikliranja poliamida 6 in poliamida 6.6 (21)
14
3 EKSPERIMENTALNI DEL
3.1 ANALIZA SPLETNIH PODATKOV
V spletnih trgovinah športnih modrcev smo raziskali blagovne znamke, surovinsko sestavo, ceno in konstrukcije športnih modrcev, ki so bili v prodaji januarja 2021.
3.2 ANKETA
Za izvedbo ankete smo uporabili spletno aplikacijo Enklik anketa (1KA, Arnes, SI).
Na vprašanja so odgovarjali strokovnjaki (zaposleni na NTF OTGO) in študenti.
Anketa je obsegala 19 vprašanj in je bila objavljena v času od 10. aprila 2021 do 22.
aprila 2021. Celotna anketa je v Prilogi P1.
3.3 LABORATORIJSKE RAZISKAVE 3.3.1 Materiali
Na osnovi analize spletnih podatkov smo za laboratorijske raziskave nabavili pletiva iz nerecikliranega in recikliranega poliestra in poliamida, ki sta najbolj pogosto uporabljeni tekstilni surovini za športne modrce (preglednica 1).
Preglednica 1: Opisi in oznake pletiv za laboratorijske raziskave
Oznaka
vzorca Proizvajalec
Opis vzorca Komponenta
1
Komponenta 2
Artikel/barva
PES Carvico, S.p.A., IT 82 % PES 18 % EL brisbane/bela rPES Carvico, S.p.A., IT 78 % PES 22 % EL vita/bela PA Inplet pletiva, d.o.o, SI 85 % PA 15 % EL 650360/
olivno zelena rPA Inplet pletiva, d.o.o, SI 85 % PA 15 % EL 650409/
olivno zelena
15 Vsa pletiva smo pred laboratorijskimi preiskavami oprali v pralnem stroju Candy CTH 1276 (6 kg) na programu mešano – občutljive barve:
- temperatura: 40 °C - centrifuga: 800 obr./min - čas pranja: 85 min
- masa perila: 739 g pletiva PES, 775 g pletiva rPES, 779 g pletiva PA in 797 g pletiva rPA.
- pralni prašek: 20 g (cca 30 ml) tekočega detergenta Nana4 (ekološki detergent za strojno in ročno pranje perila).
Oprana pletiva smo zračno posušili v senci pri sobni temperaturi.
3.3.2 Metode preiskav
3.3.2.1 Vezava
Vezavo pletiv smo ugotavljali z dekompozicijo vzorcev in opazovanjem strukture v stereomikroskopu Nikon SM Z 800 (Nikon, JP), ki je povezan z računalniškim programom za zajemanje in shranjevanje fotografij. S pomočjo stereomikroskopa smo izdelali tudi fotografije videza pletiv.
3.3.2.2 Surovinska sestava
Surovinsko sestavo pletiv smo določali s pomočjo metode FTIR (Fourierjeva transformacijska infrardeča spektroskopija), z opazovanjem vzdolžnega videza vlaken in z določitvijo tališča. Spektre IR smo posneli na napravi FT-IR Spectrometer Spectrum 3 (Perkin Elmer, ZDA) z metodo ATR v območju valovnih števil 600‒4000 cm-1. Tališče smo določili s pomočjo mikroskopskega opazovanja segrevanega vlakna v talilni mizici Hot stage FP 82 HT in procesorja FP 90 (Mettler Toledo). Območje segrevanja je bilo 100‒280 °C, hitrost segrevanja pa 2 °C/min.
Opravili smo po dve meritvi za vsako vrsto vlaken.
4 Vsebuje: 5–15 % anionske površinsko aktivnih snovi, neionske površinsko aktivne snovi, milo, vodo, encime, dišave, barvilo, konzervans laurilamin dipropilenediamin, benzisotiazolinon, metilisotiazolinon.
16 3.3.2.3 Ploščinska masa
Ploščinsko maso vzorcev smo določili skladno s standardom SIST EN 12127:1999 Tekstilije – Ploskovne tekstilije – Ugotavljanje ploščinske mase majhnih preizkušancev. Iz vzorca smo izrezali po tri preizkušance velikosti 10 cm x 10 cm in vsakega posebej stehtali na 0,0001 g natančno na analitski tehtnici Mettler AE 200 (Mettler Toledo AG). Ploščinsko maso smo izračunali po enačbi 1:
𝑃𝐿 =𝑚 × 100
𝐴 (1)
kjer je: PL – ploščinska masa pletiva (g/m2), A – površina preizkušanca (cm2) in m – masa preizkušanca (g).
3.3.2.4 Debelina
Debelino vzorca smo določili skladno s standardom SIST ISO 5084:1996 – Debelina tekstilij. Iz vzorca smo izrezali petnajst preizkušancev velikosti 10 cm x 10 cm in vsakemu posebej izmerili debelino na 0,01 mm natančno na aparatu za merjenje debeline, opremljenim z mikrometrskim merilom Mitutoyo 543. Meritve smo opravili pri tlaku 20 cN/cm2.
3.3.2.5 Gostota pletiva
Število zančnih stolpcev/vrstic na centimeter smo določili po standardu SIST EN 1049-2 – Število niti na dolžinsko enoto. Na sliki, ki smo jo naredili pod mikroskopom, smo označili dolžino 1 cm. Na tej dolžini smo prešteli zančne stolpce in vrstice. Število meritev: 3 meritve v smeri zančnih stolpcev in vrstic na vzorec.
Gostoto pletiv smo podali kot število zančnih vrstic oziroma število zančnih stolpcev na en centimeter (cm-1).
17 3.3.2.6 Pretržna sila in pretržni raztezek
Pretržno silo in raztezek vzorca smo določili skladno s standardom SIST EN ISO 13934-1:1999 – Pretržna sila in raztezek. Iz vzorca smo izrezali dvajset preizkušancev, deset v prečni in deset v vzdolžni smeri, dimenzij 2,5 cm x 25 cm.
Pretržno silo smo določili na 0,001 N natančno, raztezek pa na 0,001 %. Vpeta dolžina je znašala 10 cm. Pretržno silo in pretržni raztezek smo določili s pomočjo dinamometra – Instron 5565. Iz pretržne sile smo izračunali specifično pretržno napetost (enačba 2).
σ =𝐹
𝐴 (2)
kjer je: F – pretržna sila (N), A – površina preizkušanca (m2) (enačba 3), σ – specifična pretržna napetost (Pa).
𝐴 = Š × 𝑑 (3)
kjer je: Š – širina preizkušanega traku (25 mm) in d – debelina traku.
3.3.2.7 Krivulje specifična napetost/raztezek
Podatke odvisnosti sile od podaljška, ki smo jih zbrali s pomočjo programa (ABC Ltd, Kanada), smo obdelali s pomočjo programa SigmaPlot 2001 (HP Inc., ZDA) in izrisali diagrame krivulj specifična napetost/raztezek.
3.3.2.8 Elastični povratek
Elastični povratek smo določili skladno s standardom BS4952:1992 Methods of test for elastic fabrics. Iz vzorca smo izrezali deset preizkušancev, pet v smeri zančnih vrst in pet v smeri zančnih stolpcev. Dimenzije trakov so znašale 2,5 cm x 12,5 cm.
Elastični povratek smo določili tako, da smo posamezne trakove najprej vpeli med prižemi dinamometra Instron 5565 (Instron, VB) z določeno predobrementvijo ter ga nato raztezali s hitrostjo 100 mm/min do obremenitve 60 N. Pri doseženi obremenitvi
18 60 N smo ga zadrževali 10 s, nato pa razbremenili s hitrostjo 100 mm/min do sile nič. Za tem smo preizkušanec vzeli iz prižem in ga položili na ravno podlago, kjer smo mu ponovno izmerili dolžino po 1 min in po 30 min. Dolžino preizkušancev smo merili na 0,1 cm natančno.
Izračunali smo povprečni raztezek (enačba 4), povprečni preostali raztezek po 1 min (enačba 5) in povprečni preostali raztezek po 30 min (enačba 6):
(4)
(5)
(6)
kjer je: L1 – vpeta dolžina, 75 mm, L2 – dolžina med prižemama dinamometra po doseženi obremenitvi 60 N (obremenitev 10 s pri 60 N), L3 – dolžina preizkušanca, izmerjena po 1 min relaksacije in L4 – dolžina preizkušanca, izmerjena po 30 min relaksacije.
3.3.2.9 Togost
Togost vzorca smo določili skladno s standardom ASTM D1338-18 – Togost tekstilij.
Izrezali smo deset preizkušancev v smeri zančnih stolpcev in deset v smeri zančnih vrstic. Dimenzije preizkušancev so znašale 2,5 cm x 10 cm. Pri preizkusu smo merili razdaljo, ki jo je potreboval preizkušanec, da se je upognil. Meritve smo izvedli na klančini z naklonskim kotom 45°. Dolžino upognjenega dela preizkušanca smo izmerili z ravnilom. Izračunali smo togost pletiva v smeri zančnih stolpcev in zančnih vrstic po enačbah 7 in 8.
𝑈 = 0,1 ∗ 𝑃𝐿 ∗ (𝑙
2)3 (7)
𝑈𝑘 = √𝑈𝑉𝑍𝐷× 𝑈𝑃𝑅 (8)
19 ker je: U – togost vzorca (mgcm), PL – ploščinska masa (g/m2), I – previsna dolžina (cm), Uk – kompleksna togost vzorca (mgcm), UVZD – togost vzorca v smeri zančnih stolpcev (mgcm) in UPR – togost vzorca v smeri zančnih vrst (mgcm).
3.3.2.10 Barvna obstojnost
Barvno obstojnost vzorcev smo določili skladno s standardom SIST EN ISO 105- B02:2014 Tekstilije – Preskušanje barvne obstojnosti – Del B02: Preskušanje barvne obstojnosti na umetni svetlobi: preskus s ksenonsko svetilko (ISO 105- B02:2014). Barvno obstojnost tekstilij ugotavljamo na osvetljenih preizkušancih.
Preizkušanec, velikosti 4 cm x 5 cm, smo skupaj z modro barvno skalo (volnena tekstilija, obarvana v različnih barvnih tonih) pritrdili na nosilec in postavili v ksenotest za 48 h. Osvetljevanje je potekalo z rotiranjem nosilcev. Oceno barvnih sprememb smo podali glede na spremembo barve modre skale, ki je bila izpostavljena enakim pogojem.
3.3.2.11 Odpornost proti drgnjenju
Preizkus drgnjenja smo izvajali po standardu SIST EN ISO 12947-4:1999/AC:2006 Tekstilije – Ugotavljanje odpornosti tekstilij proti drgnjenju po Martindalovi metodi – 4. del: Ocena spremembe videza (ISO 12947-4:1998/Cor.1:2002). Iz vsakega vzorca smo izrezali po dva preizkušanca. Na napravi Martindale M235 (SDL, VB) smo drgnili po štiri preizkušance naenkrat. Preizkušance smo drgnili ob standardno tkanino pri obremenitvi 9 kPa. Spremembe smo ocenjevali vizualno po 25.000 ciklih drgnjenja.
3.3.2.12 Piling
Piling pletiv smo določili skladno s standardom SIST EN ISO 12945-2:2021 Tekstilije – Ugotavljanje nagnjenja tekstilij k površinskemu pilingu, razvlaknjanju ali zapletanju – 2. del: Prilagojena metoda Martindale (ISO 12945-2:2020). Iz vsakega vzorca smo izrezali po dva preizkušanca premera 9,5 cm (površine 70,9 cm2).
20 Spremembe smo ocenili s pomočjo etalonov s številčnimi vrednostmi od 1 do 5.
Preizkus se izvaja na napravi Martindale M235.
3.3.2.13 Vpijanje vode
Čas vpijanje vode (kapilarnost) smo določili skladno s standardom DIN 53 924 – Vpijanje vode (kapilarnost). Na vzorec smo s kapalko nanesli vodo in merili čas, dokler se ni kapljica vpila v pletivo.
3.3.2.14 Zračna prepustnost
Zračno prepustnost vzorca smo določili skladno s standardom SIST EN ISO 9237:1999 Tekstilije – Ugotavljanje zračne prepustnosti tekstilij (ISO 9237:1995).
Za vsak vzorec smo opravili po deset meritev. Preizkusna površina je bila za vse vzorce enaka, in sicer 50 cm2. Meritve smo opravljali na napravi Air Tronic (Mesdan, Italija). Zračno prepustnost smo izračunali po enačbi 9:
𝑄 =𝑞
𝐴 (9)
kjer je: Q – zračna prepustnost (m3/m2min), q – količina presesanega zraka skozi preizkušanec (l/min) pri razliki tlakov 50 Pa za vzorca PES in rPES oziroma 300 Pa za vzorca PA in rPA in A – preizkusna površina (cm2).
3.3.2.16 Tališče
Tališče smo merili s termomikroskopsko metodo na aparatu METTLER FP90 s talilno mizico FP 82HT (Mettler Toledo, Švica). Obnašanje vlaken pri segrevanju smo opazovali z optičnim mikroskopom OLYMPUS pri 100-kratni povečavi. Začetna temperatura merjenja je znašala 150 °C, končna pa 280 °C, hitrost segrevanja pa 10 °C/min. Za vsak vzorec smo napravili po dve meritvi.
21
4 REZULTATI Z RAZPRAVO
Raziskava o športnih modrcih obsega analizo spletne prodaje, anketo in laboratorijsko analizo pletiv.
4.1 ANALIZA SPLETNE PRODAJE ŠPORTNIH MODRCEV
V analizi spletne ponudbe športnih modrcev v januarju 2021 smo zajeli 35 različnih blagovnih znamk in 48 različnih modelov (slika 14). Najbolj zastopane blagovne znamke so bile Nike s petimi modeli, Adidas in Under Armour s po tremi modeli ter Lululemon, Natori, Glamurose in Asics s po dvema modeloma.
Slika 14: Zemljevid blagovnih znamk športnih modrcev v spletni prodaji
Po surovinski sestavi so športni modrci izdelani predvsem iz PES oziroma PA z dodatkom elastana. Delež EL je od 5‒40 %, največ modrcev vsebuje od 11‒20 % EL v kombinaciji s PES (slika 15, b). Športni modrci iz PES in PA vsebujejo 21‒40 % EL, športni modrci iz PA, PES/PA in CO pa pod 10 % (slika 15, b).
Reciklirani poliester so vsebovali le štirje modeli športnih modrcev: trije so bili izdelani iz rPES/EL, en model iz rPES/PES/EL. Iz rPA ni bilo v spletni prodaji nobenega športnega modrca.
22
a) b)
Slika 15: Surovinska sestava športnih modrcev: a) število modelov glede na vrsto vlaken, b) število modelov glede na vsebnost elastana pri določeni vrsti vlakna Več kot polovica (55,6 %) športnih modrcev v spletni prodaji nudi srednjo oporo oprsju, visoko oporo nudi 31,1 % modrcev in 13,3 % modrcev nudi nizko oporo oprsju (slika 16, a). Večina športnih modrcev (82,2 %) je namenjena vsem športom (slika 16, b).
a) b)
Slika 16: Odvisnost števila modelov od opore prsim (a) in namena uporabe (b)
23 Cene športnih modrcev v spletni prodaji so bile v območju 7‒107 EUR. Največ (56,1 %) modelov je v cenovnem razredu 31‒50 EUR, pod 30 EUR je slaba četrtina (24,4 %) modelov, nad 50 EUR pa slaba petina (19,5 %) modelov športnih modrcev (slika 17, a). Cene športnih modrcev iz recikliranega poliestra so v območju 25‒
55 EUR, kar pomeni, da sodijo med srednje drage in ne posebej izstopajo zaradi reciklirane surovine, iz katere so izdelani (slika 17, b).
a) b)
Slika 17: Cene športnih modrcev: a) odvisnost števila modelov od cene, b) cena športnih modrcev iz recikliranega poliestra
Najdena proizvajalca športnih modrcev v Sloveniji sta dva: (1) Lisca, d. o. o., ki trenutno izdeluje štiri različne modele športnih modrcev iz mikrovlaken, penasto podložene (vsi, razen kompresijski tip) in brez opore (slika 18); (2) podjetje SWY Brand, d. o. o., ki je bilo ustanovljeno leta 2020, izdeluje kompresijske tipe športnih modrcev.
Kompresijski tip PA/EL 80/20
Enkapsulirani tip PA/EL 85/15
Enkapsulirani tip PA/EL 84/16
Kombinirani tip PA/PES/EL 64/27/9
Slika 18: Športni modrci podjetja Lisca, d. o. o
24 4.2 ANKETA
Anketirali smo 101 uporabnico športnih modrcev, da bi ugotovili njene navade pri uporabi in negi modrcev ter njeno poznavanje materialov in odnos do recikliranih materialov.
Večina vprašanih (89,1 %) se s športom aktivno ukvarja vsaj enkrat tedensko.
Udobnost športnega modrca je zelo pomembna, predvsem ustrezen prsni obseg in velikost košarice, ki nudi dobro oporo prsim med tekom. Pri odločitvi za nakup športnega modrca je udobnost izdelka najpomembnejši kriterij (84,2 % vprašanih), na drugem mestu je dizajn (68,3 %) in približno enako pomembna je cena (63,4 %).
Za posamezne uporabnice sta pomembni tudi konstrukcija, tj. da je izdelek brez sponk, kar omogoča oblačenje čez glavo, in lokacija naramnic, prav tako pa sta zelo pomembni tudi elastičnost in debelina materiala.
Dve tretjini vprašanih (75,2 %) pred nakupom izdelek pomeri, bi pa slaba polovica (46,5 %) izdelek kupila tudi prek spleta na osnovi informacij in fotografij izdelka.
Športni modrci, ki jih nosijo anketirane osebe, so izdelani iz mešanic tekstilnih vlaken, ki jim je dodan elastan. Sintetične športne modrce uporablja 62,4 %, 37,6 % vprašanih pa uporablja bombažne športne modrce. Med sintetičnimi športnimi modrci prevladujejo poliestrski (56,9 %), poliamidnih je le 13,8 %, iz mešanice poliester/poliamid pa 29,3 %.
Le slaba petina anketiranih (18,8 %) je pri nakupu športnega modrca pozorna na način vzdrževanja. Po vsaki uporabi izdelek opere 41,6 % vprašanih, 28,7 % pa po dveh uporabah. Športne modrce večina pere pri 40 °C, ostali pa pri nižjih temperaturah. Za pranje največ uporabljajo pralno sredstvo za sintetiko (63,4 %), nekateri tudi milo za pranje (19,8 %). Kar 33,7 % vprašanih uporablja mehčalec.
Oblačilo posušijo večinoma na zraku (88,1 %), a tudi v sušilnem stroju (11,9 %).
Športni modrc je trpežen kos ženske garderobe, saj ga kar 78,2 % vprašanih nosi več kot dve sezoni. Zavržejo ga, ko se začne material trgati (83,2 %) ali ni več dovolj elastičen (61,4 %). Le okrog desetino vprašanih (9,9 %) moti sprememba barve.
Zaradi zastarelega modela bi izdelek zavrglo le tri odstotke vprašanih.
25 Športni modrc, ki je še primeren za nošenje, a jim iz različnih vzrokov ne ustreza več, polovica vprašanih (50 %) odda ali v humanitarne namene ali podari, 40 % ga obdrži še nekaj časa, 8,9 % pa ga takoj odvrže med odpadke. Za nošenje neprimeren izdelek (raztrgan) dobri dve tretjini vprašanih (70,8 %) odvržeta med tekstilne (25,3 %) ali mešane (45,5 %) odpadke, kar 24,2 % pa ga obdrži še nekaj časa. Večina (86,1 %) vprašanih tudi pretesen modrc (se zredijo) ali prevelik modrc (shujšajo, raztegnjen modrc zaradi pranja) zavrže.
Pojem reciklirano vlakno večina vprašanih pravilno razume. Da gre za že uporabljeno vlakno v drugem oblačilu meni 67,3 %, slaba tretjina (27,7 %) meni, da gre za vlakno iz reciklirane plastenke. Dobra polovica (51,5 %) ve, da obstajajo tekstilni izdelki iz recikliranih vlaken. Kar 74,3 % vprašanih meni, da so izdelki iz recikliranih materialov primerljive kakovosti z izdelki iz nerecikliranih materialov.
24,8 % jih meni, da so izdelki iz recikliranih materialov dražji od izdelkov iz nerecikliranih materialov. Le 5,9 % vprašanih pa ima osebno izkušnjo s športnim modrcem iz recikliranega materiala, bi se pa zanj odločilo kar 62,4 % vprašanih.
4.3 LASTNOSTI PLETIV
Osrednji namen laboratorijske raziskave je bil ugotoviti primernost pletiv iz recikliranih prej za kompresijske športne modrce. Raziskali smo lastnosti poliestrskega pletiva in ga primerjali s pletivi iz poliamidnih in iz recikliranih vlaken, rPES in rPA.
Poliestrski pletivi (PES in rPES) sta tržno dostopni pletivi, namenjeni za kompresijske športne modrce, poliamidni pletivi (PA, rPA) pa sta bili eksperimentalno izdelani v podjetju Inplet d. o. o. za potrebe naše raziskave.
Vzorca PES in rPES sta dvosnutkovni pletivi v protismerni vezavi šarmez z vpletenim elastanom. Vzorca PA in rPA sta votkovni pletivi v enostavni levo-desni vezavi, izdelani iz dveh prej – svetleče in nesvetleče, ki se izmenjujeta v zančnih vrstah, z vpletenim elastanom v vsaki drugi zančni vrsti.
26 Z analizo spektrov FT-IR in z meritvami tališča smo potrdili, da sta poliestrski pletivi (vzorca PES in rPES) izdelani iz polietilentereftalata (PET), vzorca PA in rPA pa poliamidni pletivi in sicer je vzorec PA izdelan iz poliamida 6.6 (PA 6.6), vzorec rPA pa iz poliamida 6 (PA 6).
4.3.1 Mehanske lastnosti
Vzorec PES ima najnižjo pretržno silo v vzdolžni (311,8 N) in prečni (180,4 N) smeri (slika 19, a), vzorec rPES pa najnižji pretržni raztezek v vzdolžni (185,5 %) in prečni (211,95 %) smeri (slika 19, b). Poliamidni pletivi imata bistveno boljšo trdnost kot poliestrski pletivi. Pretržna sila in pretržni raztezek pletiva iz recikliranega poliestra rPES sta višja, iz recikliranega poliamida rPA pa nižja, kot iz nerecikliranih vlaken.
a) b)
Slika 19: Pretržna sila (a) in pretržni raztezek (b) vzorcev v vzdolžni (VZD) in prečni (PR) smeri
Za kompresijski športni modrc je pomembno, da ima primerljive mehanske lastnosti v vzdolžni in prečni smeri. Pletivo rPA ima najbolj primerljive vrednosti pretržne sile v vzdolžni in prečni smeri (459,8 N/446,4 B = 1,03), pletivo PA pa najbolj primerljive vrednosti pretržnega raztezka v vzdolžni in prečni smeri (218,2 %/219,7 % = 1,08).
Opravili smo preizkus elastičnega povratka tekstilij. Pletivo PES se je v vzdolžni smeri pri obremenitvi 60 N raztegnilo iz 100 mm na 174,0 mm, v prečni pa iz 100 mm na 217,6 mm. Po prenehanju delovanja sile (mirovanju 60 s) se je v vzdolžni smeri povrnilo na 81,6 mm, v prečni pa na 93,6 mm. Po mirovanju vzorca 30 min je znašala dolžina v vzdolžni smeri 79,8 mm, v prečni pa 91,6 mm. Pletivo rPES se je pri obremenitvi 60 N v vzdolžni smeri raztegnilo iz 100 mm na 149,74 mm oziroma
27 na 193,66 mm v prečni smeri. Po 60 s razbremenitve je bila povprečna dolžina v vzdolžni smeri 79,8 mm, v prečni pa 90,0 mm. Po preteku 30 min je bila povprečna dolžina vzorca v vzdolžni smeri 78,2 mm in 88,2 mm v prečni.
Pletivo PA se je ob obremenitvi 60 N v vzdolžni smeri raztegnilo iz 100 mm na 141,78 mm oziroma na 148,54 mm v prečni smeri. Po prenehanju delovanja sile (mirovanju 60 s) je bila povprečna dolžina v vzdolžni smeri 81,8 mm, v prečni pa 78,8 mm. Po 30 min prenehanju delovanja sile je bila povprečna dolžina vzorca v vzdolžni smeri 80,4 mm oziroma 77,6 mm v prečni smeri. Pletivo rPA se je ob delovanju sile 60 N v povprečju raztegnilo iz 100 mm na dolžino 154,26 mm v vzdolžni smeri oziroma na 152,62 mm v prečni smeri. Po prvem merjenju (mirovanju 60 s) je bila povprečna dolžina v vzdolžni smeri 82,2 mm oziroma 79,2 mm v prečni smeri. Po mirovanju 30 min je bila povprečna dolžina pletiva rPA v vzdolžni smeri 80,4 mm, v prečni pa 77,6 mm.
Relativne vrednosti povprečnega raztezka po 1 min obremenitvi pri 60 N so podane na sliki 20, a. Preostali raztezek po razbremenitvi po 1 min in po 30 min pa na sliki 20, b.
a) b)
Slika 20: Raztezek pri obremenitvi 60 N v času 1 min (a) in preostali raztezek po razbremenitvi po 1 min in 30 min (b)
28 4.3.2 Udobnost pletiv
Ploščinska masa in debelina pletiv morata biti čim nižji, da so športni modrci čim bolj lahki. Vzorca PES in rPES imata za približno tretjino nižjo ploščinsko maso kot vzorca PA in rPA (slika 22, a) in zato tudi bistveno nižjo togost (slika 22, b). Pletivo rPES je najtanjše med vzorci (22, c).
a) b) c)
Slika 21: Ploščinska masa (a), debelina (b) in gostota (c)
Gostota pletiva vpliva na njegovo zračno prepustnost. Najnižjo gostoto (slika 23, a) ima vzorec PES, ki ima tudi najvišjo zračno prepustnost (slika 23, b). Vzorca PA in rPA imata bistveno nižjo zračno prepustnost kot vzorca PES in rPES, kar je posledica predvsem različnih vrst pletiv, saj je vsebnost EL v poliestrskih pletivih višja kot v poliamidnih pletivih. Čas vpijanja kapljice vode, ki vpliva na ohranjanje suhe kože pri znojenju v času intenzivne fizične aktivnosti, je najkrajši pri pletivu PA, najdaljši pa pri pletivih iz recikliranih vlaken (slika 23, c).
a) b) c)
Slika 22: Togost (a), zračna prepustnost (b) in čas vpijanja vodne kapljice (c)
29 4.3.3 Estetski videz
Estetski videz vrhnjih oblačil se lahko poslabša zaradi spremembe barve na sončni svetlobi, zaradi nastanka pilinga in poškodb vlaken pri nošenju in pranju.
Opravili smo preizkus barvne obstojnosti. Barvno obstojnost smo ocenili po 48 urah osvetljevanja v ksenotestu po modri skali. Vzorca PES in rPES nista bila obarvana, na osvetljenih delih sta se obarvala rumeno (ocena 7). Zelo slabo svetlobno obstojnost imata vzorca PA in rPA, ki sta se posvetlila (ocena 2).
Izvajali smo preizkus pilinga tekstilij. Vsa pletiva so visoko odporna na piling. Pri poizkusu na pletivih nismo opazili deformacij. Reciklirana in nereciklirana pletiva smo ob zaključku preizkusa ocenili s 5.
Pri drgnjenju (20.000 ciklov) pletiva ob pletivo je prišlo do površinskih poškodb vlaken pri vzorcih PA in rPA.
4.3 ZAKLJUČEK
Športni modrci so namenjeni športu oziroma športni vadbi. Pri tem raznolikost v velikosti in obliki dojk zahteva različne modrce, primerne za njihovo podporo. Danes poznamo tri osnovne konstrukcijske tipe športnih modrcev: kompresijski, enkapsulirani in kombinirani kompresijsko-enkapsulirani tip. Športni modrci morajo biti izdelani iz materialov, ki omogočajo udobnost in funkcionalnost: morajo dihati, dobro odvajati znoj, biti mehki na otip, elastični in enostavni za vzdrževanje.
Najpogosteje so izdelani iz poliamidnih ali poliestrskih multifilamentnih prej z dodatki elastana. Lastnosti športnih modrcev se poslabšajo z uporabo in pranjem.
Globalna spletna ponudba športnih modrcev obsega 35 uveljavljenih blagovnih znamk, ki ponujajo 48 različnih modelov (januar 2021), med katerimi so bili le štirje modeli iz recikliranega poliestra, iz recikliranega poliamida pa nismo zasledili nobenega modela.
30 V spletni anketi smo ugotovili, da je pojem recikliran material večinoma pravilno razumljen. Kar 74,3 % vprašanih je menilo, da so oblačila iz recikliranih vlaken primerljive kakovosti kot oblačila iz nerecikliranih vlaken, le petina jih meni, da so izdelki iz recikliranih vlaken dražji.
Primerjava pletiv iz nerecikliranih in recikliranih vlaken (poliestra oziroma poliamida) je pokazala, da so po mehanskih lastnostih pletiva iz recikliranega poliestra in recikliranega poliamida primerljiva s pletivi iz nerecikliranih vlaken in ustrezna za kompresijske športne modrce.
Za kompresijske modrce je pletivo iz rPES bolj primerno kot iz PES, iz rPA pa manj kot iz PA, ker pletivo, ki je težje raztegljivo pri višjih raztezkih, omogoča boljše omejevanje gibanja dojk med športno aktivnostjo.
Pletivo iz rPES je bolj elastično povratno od pletiva PES. Pletivi iz rPA in PA imata primerljiv elastični povratek, vendar sta manj raztegljivi od poliestrskih pletiv.
Na podlagi meritev ploščinske mase, debeline, togosti, zračne prepustnosti in časa vpijanja vodne kapljice ocenjujemo, da je pletivo iz recikliranega poliestra, rPES, nekoliko manj udobno kot pletivo iz nerecikliranega poliestra, PES; pletivo iz recikliranega poliamida, rPA, je najmanj udobno med vsemi štirimi analiziranimi pletivi.
31
LITERATURNI VIRI
1. Slovar slovenskega knjižnega jezika [dostopno na daljavo]. Inštitut za
slovenski jezik Fran Ramovš ZRC SAZU [citirano 17. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <http://www.fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-
knjiznega-jezika>.
2. Clovia [dostopno na daljavo]. Anatomy of a bra [citirano 17. 7. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.beautifulcity365.top/ProductDetail.aspx?iid=102072437&pr=32.
9>.
3. EBERLE, H. Clothing technology ....from fibre to fashion. Fourth edition.
Haan-Gruiten : Europa-Lehrmittel, 2002, str. 222.
4. KEYES, A. How the first sports bra got its stabilizing start. Smithsonian magazine [dostopno na daljavo]. [citirano 17. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.smithsonianmag.com/smithsonian- institution/how-first-sports-bra-got-stabilizing-start-180974427/>.
5. SHEA, M. The first sports bra was two jockstraps sewn together. New York Post [dostopno na daljavo]. [citirano 17. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://nypost.com/2017/08/14/the-first-sports-bra-was-two-
jockstraps-sewn-together/>.
6. Sports bras : what does »compression« or »encapsulation« actually mean?.
V Sportsbrasdirect [dostopno na daljavo]. [citirano 16. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.sportsbrasdirect.com.au/compression-
encapsulation-sports-bra-actually-mean/>.
7. How to find a sports bra that fits. V Wirecutter [dostopno na daljavo].
Objavljeno 20. 3. 2019 [citirano 17. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.nytimes.com/wirecutter/blog/how-to-find-a-sports-bra-that- actually-fits/>.
8. McGUIRE, J. 9 of the best sports bras with a pocket for your phone, keys and lipbalm. V Runner's world [dostopno na daljavo]. [citirano 15. 7. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu:
32
<https://www.runnersworld.com/uk/gear/clothes/a776398/best-sports-bras- with-pockets/>.
9. 6 little ways to feel healthier and happier. V Pinterest [dostopno na daljavo], [citirano 15. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.pinterest.es/pin/422564377507306527/>.
10. 5 sports bras that can actually hold your iPhone. V Elle [dostopno na daljavo], [citirano 15. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.elle.com/fashion/shopping/g28059/sports-bras-cell-phone- iphone-pocket/>.
11. DATTA, K.M., BEHERA, B.K. in GOYAL, A. Characterization of warp knitted spacer fabric for application in sports bra. Fibres and Polymers, 2019, letn.
20, št. 9, str. 1983‒1991.
12. LAU, F. in YU, W. Part 2 : seamless technologies for intimate apparel. V Advanced in women's intimate apparel technology. First edition. Uredil Y.
Wing Man. Duxford ; Cambridge : Woodhead Publishing in association with The Textile Institute, 2016, str.69-87.
13. GOREA, A. C. Seamless knitted sports bra design : a responsive system design exploration : graduate theses and disertation. Ames : State University, 2017, str. 1-16.
14. Clothing from cocona fibres. V Textile value chain [dostopno na daljavo].
[citirano 15. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://textilevaluechain.in/news-insights/clothing-from-cocona-fibres/>.
15. MOBOLAJI-LAWAI, M. in NEDOROST, S. The role of textiles in dermatitis : an update. Current Allergy and Asthma Reports, 2015, letn. 15, št. 4, 17 str.
16. Retail sales value of the sports bra market worldwide from 2009 to 2019. V Statista [dostopno na daljavo]. [citirano 15. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://www.statista.com/statistics/480919/global-sports-bra-market- retail-sales-value/>.
17. Global sports bras market growth 2019-2024. V Fiormarkets [dostopno na daljavo]. [citirano 15. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.fiormarkets.com/report/global-sports-bras-market-growth-2019- 2024-368892.html>.
18. ŽURGA, Z. Raziskava odpadnega tekstila v Sloveniji ; doktorska disertacija.
Ljubljana, 2015, str. 5-22.
33 19. Keeping me in the loop : open vs. closed loop recycling. V Open loop
recycling : sharing trends on open and closed loop recycling (and everything in between!) [dostopno na daljavo]. [citirano 15. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://openlooprecycling.com/2017/10/11/keeping-me- in-the-loop/>.
20. Pulse of the fashion industry [dostopno na daljavo]. [citirano 15. 7. 2021].
Dostopno na svetovnem spletu:
<https://www.globalfashionagenda.com/publications-and-policy/pulse-of-the- industry/#>.
21. LE, K. Textile recycling technologies, colouring and finishing methods [dostopno na daljavo]. 2018 [citirano 15. 5. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://sustain.ubc.ca/sites/default/files/2018-
25%20Textile%20Recycling%20Technologies%2C%20Colouring%20and%2 0Finishing%20Methods_Le.pdf>.
22. WATSON, K. J. in WIEDEMANN, S. G. Review of methodological choices in LCA-based textile and apparel rating tools : key issues and
recommendations relating to assessment of fabrics made from natural fibre types. Sustainability, 2019, št. 11, str. 1‒16.
23. Was it polyester all along : research, analysis, synthesis. V Veronika Bates Kassatly [dostopno na daljavo]. [citirano 20. 7. 2021]. Dostopno na
svetovnem spletu: <https://textileexchange.org/2020-preferred-fibre-and- materials-market-report-pfmr-released/>.
24. Preferred fibre and materials market report 2020. V TextileExchange [dostopno na daljavo]. 2020, str. 60‒75 [citirano 15. 7. 2021]. Dostopno na svetovnem spletu: <https://textileexchange.org/2020-preferred-fibre-and- materials-market-report-pfmr-released/>.
- 1 -
PRILOGA 1 – ANALIZA SPLETNE PRODAJE
Preglednica P 1: Blagovne znamke športnih modrcev v spletni prodaji (januar 2021)
N Blagovna znamka Število modelov
1 Nike 6
2 Adidas 3
3 Under Armour 3
4 Asics 2
5 Glamorise 2
6 Heroine Sport 1
7 Lululemon 2
8 Natori 2
9 Alo 1
10 Avia 1
11 Beach Riot 1
12 Beyond Yoga 1
13 Brooks 1
14 Calvin Klein 1
15 Core 10 1
16 Eleven By Venus
Williams 1
17 Elomi 1
18 Free People Fp
Movement 1
N Blagovna znamka Število modelov
19 Freya 1
20 Fruit Of The Loom 1 21 Girlfriend Collective 1
22 Guess 1
23 Knix 1
24 Lively 1
25 Only Play 1
26 Outdoor Voices 1
27 Panache Sports 1
28 Puma 1
29 Pursuefitness 1
30 Reebok 1
31 Rununderwear 1
32 Soma Sport 1
33 Virus 1
34 We Wore What 1
35 Zella 1
Skupaj 48
Preglednica P 2: Število modelov za posamezno blagovno znamko športnih modrcev v spletni prodaji
Blagovna znamka Število modelov/
blagovno znamko Delež (%)
Nike 6 12,2
Adidas, Under Armour 3 12,2
Asics, Glamurose, Heroine
Sport, Lululemon, Natori 2 44,9
Ostali (27) 1 55,1
