Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta
POLITIČNA VZDRŽNOST SODNIKA IN SODNIŠKA ETIKA Magistrsko diplomsko delo
Avtor: Maja Mohor Mentor: doc. dr. Aleš Novak
Ljubljana, februar 2022
2
“Vse pravice, zagotovljene državljanom z ustavo, niso vredne nič in so le iluzija, razen če jim jih zagotavlja neodvisno in pošteno
sodstvo.”
- Andrew Jackson
3
Politična vzdržnost sodnika in sodniška etika (povzetek)
Avtorica: Maja Mohor Mentor: doc. dr. Aleš Novak
Zaradi vpliva na zaupanje javnosti v sodstvo, kar pa je temelj učinkovitega sodnega sistema in pravne države, je politična vzdržnost sodnika pomembna tematika. Sodnik s politično vzdržnostjo zagotovi ločenost treh vej oblasti kar pa je temelj vsake demokratične države.
Ustava RS prav tako določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu, nepristransko odloča z zakonom ustanovljeno sodišče.
Številni etični kodeksi opredeljujejo kako se lahko sodnik, skladno z etičnimi merili, politično udejstvuje. Etični standardi niso v vseh državah enaki, v Sloveniji pa je potrebno pazljivost pri političnem udejstvovanju. Kako se mora sodnik ravnati določa Kodeks sodniške etike, sprejet s strani Sodnega sveta dne 11. junija. 2015 ter priporočila in načelna mnenja Komisije za Etiko in Integriteto. V Sloveniji je sodnik lahko član politične stranke, ne sme pa biti nosilec funkcije v organih političnih strank. Prav tako lahko sodnik kandidira za določene funkcije, ampak mu v primeru izvolitve pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo.
Pri političnem udejstvovanju morajo sodniki paziti, kakšen vtis vzbujajo javnosti. Skladno z Zakonom o sodniški službi se mora sodnik vselej vesti tako, da varuje nepristranskosti in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti. Neodvisnost in nepristranskost sodnikov, sta temeljna pogoja za obstoj demokratične države. Pri odločanju pa mora biti popolnoma neobremenjen povezav, nagnjenj ali predsodkov, ki bi lahko vplivali na njegovo nepristranskost in neodvisnost. Poleg dejanske nepristranskosti in neodvisnosti je pa pomemben tudi videz nepristranskosti in neodvisnosti.
Javno zaupanje v sodstvo, še posebej v nepristranskost sodnikov je v Sloveniji trenutno šibko, vendar se vsako leto izboljšuje. Zato mora sodnik pri svojem zunaj-sodnem udejstvovanju, standard nepristranskosti in integritete postaviti v ospredje in se vedno ravnati tako, da ga ne ogrozi, četudi so mu pri tem lahko omejene njegove človekove pravice in politične pravice.
4
Political abstinence of the judge and judicial ethics (Abstract) Author: Maja Mohor
Mentor: doc. Dr. Aleš Novak
Due to the affect on the trust of the public in administration of justice which is a foundation of the judicial system and the legal country, political abstinence of the judge is an important subject. With his political abstinence the judge ensures separation of the three branches of authority which is a foundation of every democratic country. Our constitution also determines that anyone has the right that his rights, duties and accusations against him are decided impartially by a court established by law.
Many codes of ethics set out how a judge can engage politically to comply with ethical criteria.
Ethical standards are not the same in all countries, but in Slovenia caution is needed in political activity. Judge's behavour is determined by the Code of Judicial Conduct, adopted by the Judicial Council on 11 June. 2015 and the recommendations and opinions of the Ethics and Integrity Commission. A judge may be a member of a party, but may not hold office in the bodies of a political party. Judges in the Republic of Slovenia may also run for certain positions, but in the event of their election, their rights and duties from the judicial service are suspended.
In their political activities, judges must pay attention to the impression they make in the public eye. According to the Judicial Service Act, a judge must always behave in a way to protect the impartiality and independence of the trial, the judicial reputation and the independence of the judiciary. The independence and impartiality of judges are fundamental conditions for the existence of a democratic state. The judge must be completely unconcerned in his decision- making by any connections, inclinations or prejudices that could affect his impartiality and independence. In addition to actual impartiality and independence, the appearance of impartiality and independence is also important.
Public trust in the judiciary, and especially in the impartiality of judges, is currently weak in Slovenia, but it is improving every year. Therefore the judge must put the standard of impartiality and integrity at the forefront of his extrajudicial activities and always act in a way that does not endanger him, even if his human and political rights are limited.
Keywords: Political abstinence, Code of judicial conduct, Ethical standards, Ethics and Integrity Commission, Judicial Service Act
5
ZAHVALA doc. dr. Alešu Novaku za mentorstvo in strokovno pomoč in mojim najdražjim za vso spodbudo in ljubezen med mojim šolanjem na Pravni fakulteti
6 KAZALO
1. UVOD ... 8
2. POLITIČNO UDEJSTOVANJE SODNIKA ... 10
2.1. Meje političnega udejstvovanja sodnika ... 11
2.1.1. Pravica do zbiranja ... 11
2.1.2. Pravica do združevanja ... 12
2.1.3. Pravica do svobode izražanja ... 12
2.2. Primerjalnopravno stališče glede političnega udejstvovanja sodnika ... 14
3. POLITIČNA VZDRŽNOST SODNIKA V REPUBLIKI SLOVENIJI ... 17
3.1. Pomen politične vzdržnosti in vpliv na pošteno in nepristransko sojenje ... 17
3.2. Načelo nepristranskosti ... 19
3.3. Načelo združljivosti in nezdružljivosti ... 20
3.4. Konkretne odločitve državnih organov o politični vzdržnosti ... 22
3.4.1. Politična dogajanja ... 25
3.5. Drugačna luč politične vzdržnosti ... 27
4. POLITIČNA VZDRŽNOST SLOVENSKIH SODNIKOV IN ZAUPANJE JAVNOSTI V SODSTVO ... 28
5. ZAUPANJE JAVNOSTI V SODSTVO NA OBMOČJU EVROPSKE UNIJE ... 32
6. ZAKLJUČEK ... 34
7. VIRI ... 36
7.1. Knjige (monografije) ... 36
7.2. Revije in druge periodične publikacije ... 36
7.3. Viri na medmrežju (internetu) ... 36
7.4. Druga besedila oziroma dokumenti državnih organov in drugih organov domačih ali mednarodnih organizacij ... 37
7 KAZALO SLIK
Slika 1: Ocene sodnikov splošne javnosti (Raziskava Vrhovnega sodišča: Zadovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč v RS, leto 2019) ... 29 Slika 2: Vpliv ocene sodnikov na zaupanje v sodišča (Raziskava Vrhovnega sodišča:
Zadovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč v RS, leto 2019) ... 29 Slika 3: Ocene sodnikov uporabnikov sodišča (Raziskava Vrhovnega sodišča: Zadovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč v RS, leto 2019) ... 30 Slika 4: Mnenje strokovne javnosti o ugledu sodstva v javnosti (Raziskava Vrhovnega sodišča:
Zadovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč v RS, leto 2019) ... 31 Slika 5: Ocene sodnikov strokovne javnosti, (Raziskava Vrhovnega sodišča: Zadovoljstvo javnosti z delovanjem sodišč v RS, leto 2019) ... 31 Slika 6: Mnenje splošne javnosti o neodvisnosti sodstva (Evropska komisija, The 2021 EU Justice Scoreboard) ... 32 Slika 7:Okrajšave držav (Evropska komisija, The 2021 EU Justice Scoreboard) ... 33 Slika 8: Glavni dejavniki nezaupanja v sodstvo, (Evropska komisija, The 2021 EU Justice Scoreboard) ... 33
8 1. UVOD
Sodna oblast je samostojna veja oblasti ob zakonodajni in izvršilni veji oblasti. Veje oblasti in državni organi morajo biti pri svojem delu samostojni in neodvisni drug od drugega, čeprav v določeni meri med seboj tudi sodelujejo in nadzirajo drug drugega.
Sodno oblast izvajajo sodniki na sodiščih. Ker so veje oblasti med seboj ločene, so sodniki, da se lahko vzpostavi sistem zavor in ravnovesij, dolžni delovati neodvisno in pri tem paziti, da vzbujajo vtis nepristranskosti, tako da ni dvoma o tem, da na odločitev ni vplivala druga veja oblasti. Da bi se doseglo ustrezno ravnovesje med vejami oblasti, mora biti vsaka veja oblasti ustrezno zadržana v svojih odnosih z drugimi oblastmi.
V svojem magistrskem diplomskem delu bom raziskala temo politične vzdržnosti sodnika.
V okviru prve tematike se bom osredotočila na dopustno politično udejstvovanje sodnika.
Zanimalo me bo, kako se sodnik lahko politično udejstvuje, in ob tem ne nasprotuje pravnim okvirom in etičnim kodeksom ter pri tem primerjala domačo ureditev političnega udejstvovanja z drugimi državami.
V nadaljevanju magistrske diplomske naloge pa se bom osredotočila na politično vzdržnost sodnika in skozi etične vidike, primere ter sodno prakso raziskovala, kako le-to vpliva na nepristranskost in neodvisnost sojenja. Pojasnila bom, zakaj je tako zelo pomembno, kako se sodnik politično udejstvuje, in zakaj mu je potrebno politične pravice in svoboščine, ki so vsakemu državljanu sicer zagotovljene z ustavo, omejiti.
Tudi sama se bom opredelila do politične vzdržnosti, zlasti, ali so naši sodniki pri sojenju politično vzdržni in ali je to sploh realno pričakovati.
V moji nalogi bo v ospredju Kodeks sodniške etike, ki ga je sprejel Sodni svet, ki je samostojen in neodvisen državni organ, ki pomembno varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti ter skrbi za kakovost dela sodišč in sodnikov ter ugleda javnega sodstva.1 Delovni organ Sodnega sveta je tudi Komisija za etiko in integriteto, ki je sprejela pomembne smernice, priporočila in načelna mnenja, ki sodnike poleg sodniškega kodeksa usmerjajo pri njihovem delovanju. Odločitve Komisije za etiko in integriteto bodo pomemben del moje magistrske naloge. Komisija v okviru svojih pristojnosti prispeva h krepitvi profesionalne etične zavesti sodnikov in ugleda sodstva.
V kodeksu sodniške etike so vrednostna priporočila o tem, kakšno bi moralo biti delovanje in obnašanje sodnikov tako pri izvajanju sodne oblasti, kot tudi v zasebnem življenju.
Številna med njimi so se skozi daljši čas izoblikovala v slovenskem in mednarodnem sodništvu.
Potrebno je poudariti, da zapis sodniške etike ni narejen v obliki predpisov, ampak opredeljuje cilje, vrednote in načela ter vodila za njihovo uresničevanje.2 Ali je posamezno ravnanje v skladu s sodniško etiko tako ne moremo presojati na način normativne konkretizacije, ampak glede na učinke, ki jih ima ocenjevano ravnanje na etični cilj ali
1 2. člen Zakona o sodnem svetu (ZSSve), Uradni list RS, št. 23/17.
2 Zobec Jan, Sodnikove etične dileme (2007) Podjetje in delo, št. 6-7, str. 1553-1572.
9
vrednoto, ki jo kodeks zasleduje.3 Ali ravnanje sodnika ohranja etično vrednoto, presojamo po učinkih na načelo ali vrednoto, in ne mehansko glede na skladnost s postavljeno normo.4 Kodeks sodniške etike ni sestavljen iz navodil sodnikom, kako se naj obnašajo v službi in zunaj nje, ampak je pripomoček za razumevanje načel in vodil sodniške etike in ne more vnaprej predpisovati, kako naj na primer sodnik ohranja videz nepristranskosti.5
3 Zobec Jan, op.cit.
4 Prav tam.
5 Prav tam.
10 2. POLITIČNO UDEJSTOVANJE SODNIKA
Politične pravice in svoboščine zagotavljajo državljanom sodelovanje in uveljavljanje v javnem političnem življenju. Med te pravice štejemo pravico do sodelovanja pri upravljanju v javnih zadevah, pravico do zbiranja in združevanja, volilno pravico in pravico do peticije.6 Pravica do združevanja pomeni pravico do združevanja v interesna združenja in v politične stranke. Med nje pogosto uvrščamo tudi klasične svoboščine in pravice kot so svoboda izražanja in svoboda vesti.7
Ustava Republike Slovenije sodnikom prepoveduje, da so nosilci funkcij v organih političnih strank, ne prepoveduje pa jim članstva v političnih strankah. Sodnik ne sme sprejeti nobene zaposlitve oziroma dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju službe ali nasprotovalo ugledu sodniške službe oziroma zbujalo vtis, da pri opravljanju svoje službe ni nepristranski.8
Ustava in Zakon o sodniški službi določata smernice političnega udejstvovanja sodnika, ne ponujata pa vsebinskih navodil, kako se sodnik lahko politično udejstvuje. Ključne smernice nudita Kodeks sodniške etike in organ Sodnega sveta, Komisija za etiko in integriteto s svojimi priporočili in načelnimi mnenji. Etični kodeksi in smernice pravnih strokovnjakov tako pomembno dopolnjujejo našo zakonodajo.
Politična dogajanja so pomemben del družbe, od katere sodniki ne morejo biti popolnoma ločeni.9 Sodniki lahko kandidirajo za določene politične funkcije kot so funkcija predsednika republike, poslanca državnega zbora, predsednika vlade, poslanca Evropskega parlamenta. Lahko so imenovani za ministra ali državnega sekretarja, predsednika ali namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije in člana Evropske komisije.
V primeru izvolitve oziroma imenovanja na te funkcije jim sodniška funkcija ter vse pravice in dolžnosti in sodniške službe mirujejo.10 Prav tako sodniki v celoti izvajajo svojo aktivno volilno pravico z glasovanjem.11
Ne glede na zgoraj navedeno morajo sodniki pri svojem političnem udejstvovanju paziti, kakšen vtis vzbujajo javnosti. Več o tem, kakšen je pomen in namen politične vzdržnosti sodnika, bom zapisala v nadaljevanje magistrske naloge, sedaj pa bi želela pojasniti, kako se lahko sodnik politično udejstvuje, da ne krši pravnega reda in etičnih standardov.
6 Kaučič, Grad: Ustavna ureditev Slovenije (2011), str. 137.
7 Prav tam.
8 42.člen Zakona o sodniški službi (ZSS), Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve in 36/19 – ZDT-1C.
9 Komentar Kodeksa sodniške etike Sodnega sveta RS, URL: http://www.sodni-
svet.si/images/stories/Kodeks_sodniske_etike_komentar_sept_2017.pdf (april 2016), str. 40.
10 40. člen ZSS,.
11 7. člen Zakona o volitvah v državni zbor, Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21.
11 2.1. Meje političnega udejstvovanja sodnika
Kodeks sodniške etike določa, da sodnik ravna v nasprotju z etičnimi merili, če bi denarno prispeval ali nastopal v podporo politične stranke.12
“Sodnik se mora primerno ograditi tudi od politične aktivnosti svoje družine in tudi pri sodelovanju v javnih političnih razpravah mora biti sodnik zadržan. Da bi ohranili zaupanje javnosti v sodni sistem, se sodniki ne smejo izpostavljati političnim napadom. Lahko pa podprejo in sodelujejo v političnih aktivnostih, ki so namenjene krepitvi in izboljšanju vladavine prava, pravnega sistema in sodne veje oblasti.”13
Komisija za etiko in integriteto je sprejela načelno mnenje, da je sodelovanje na javnem shodu, na katerem politična stranka promovira svoje kandidate za evropske poslance in fotografiranje z njimi, v nasprotju z kodeksom sodniške etike.14 Prav tako je sprejela načelno mnenje, da ravnanje sodnika, ki se udeleži povolilnega srečanja ob izvolitvi novega župana, pri čemer je isti sodnik v predhodnem postopku zoper županovega protikandidata in izdajal odredbe za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, ni v skladu z načeloma nepristranskosti in nezdružljivosti kodeksa sodniške etike.15 Stališče sodnega sveta je tudi, da javno izrekanje podpore kandidatu, ki kandidira za politično funkcijo, ni v skladu s sodniško funkcijo.16
Tematike se je v svoji sodbi dotaknilo tudi Upravno sodišče, ki je odločilo, da sodelovanje sodnika v komisiji politične stranke (posvetovalni odbor strokovnega sveta) ni združljivo s funkcijo sodnika.17
2.1.1. Pravica do zbiranja
V 42. členu Ustave Republike Slovenije je zagotovljena pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj. Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Ustava prav tako določa, da mora biti vsakomur zagotovljeno, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Posledično Zakon o sodniški službi določa, da mora sodnik pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe.18
Sodniški kodeks o sodnikovi pravici do zborovanja posebej ne govori. V kolikor se sodnik udeleži protesta zoper politično odločitev, lahko deluje v očeh javnosti pristranski, navezujoče menim, da je potrebno zaradi pravice do nepristranskega sojenja sodnikom pravico do zborovanja omejiti.
12 Komentar Kodeksa sodniške etike Sodnega sveta RS, op. cit. str. 41.
13 Prav tam.
14 Načelno mnenje Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta RS, 17.6.2019: http://www.sodni- svet.si/doc/kei/NM_2019_07.pdf.
15Načelno mnenje Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta RS, 22.1.2019: http://www.sodni- svet.si/doc/NM_KEI_2019_01_22.pdf.
16 Zalar Aleš, O politični vzdržnosti sodnikov (2), Pravna praksa, št. 41-42. 2006, str. 22.
17 Sodba Upravnega sodišča III 207/2013, 13. september 2013.
18 2. člen ZZS.
12
O pravici do mirnega zborovanja sodnikov pa se je opredelil Posvetovalni svet evropskih sodnikov (CCJE) v svojem mnenju: “Sodniki naj pri uveljavljanju pravic do mirnega zborovanja upoštevajo svoje odgovornosti in se izogibajo situacijam, ki bi lahko bile nezdružljive z avtoriteto njihovega položaja ali v neskladju z njihovo dolžnostjo, da so neodvisni in nepristranski in da sta neodvisnost in nepristranskost tudi navzven razvidni.”19 Sodniki svoje politične pravice lahko izvajajo, vendar je pri tem pomembna zadržanost sodnika. “Ena od žrtev , ki so potrebne ob vstopu v sodništvu, je, da v nekaterih delih javnega in zasebnega življenja ne smeš več sodelovati. Angažiranje v političnih zadevah pa končno pomeni tudi nespoštovanje nepristranskosti sodstva.”20
2.1.2. Pravica do združevanja
Sodnik je lahko član politične stranke, ne sme pa biti nosilec funkcij v organih politične stranke. Poleg članstva v politične stranke se lahko sodnik vključuje v interesna združenja.
Pravica do združevanja v interesna združenja ni le v interesu sodnika samega, ampak je tudi v interesu celotnega sodstva.21 Sodniška združenja podpirajo pravno državo, lahko pripomorejo k izobraževanju, izmenjavi znanje ter dobrih praks, pomoč pri reformah pravosodnega sistema in pravosodne zakonodaje in k ozaveščanju medijev ter splošne javnosti o vlogi sodstva in pravne države.22 Z sodniškimi združenji se zagotavlja ustrezne delovne pogoje, zagotavljanje ustreznega plačila, zavračanje neupravičenih kritik in napadov na sodstvo ter se podpirajo in oblikujejo etični standardi.23 Vseeno pa je Posvetovalni svet evropskih sodnikov opozoril, da morajo sodniška združenja paziti, da svojih dejavnosti ne usmerjajo glede na interese političnih strank ali političnih kandidatov ter da se ne opredeljujejo do političnih vprašanj, ki so zunaj njihovih ciljev delovanja.24
2.1.3. Pravica do svobode izražanja
V 39. členu Ustave Republike Slovenije je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja. V primeru sodnika pa tej pravici do svobode izražanja konkurira pravica državljanov do neodvisnega in nepristranskega sodnika.
Primer španskega sodnika Santiaga Vidala, o katerem je odločal španski Sodni svet, 25 se osredotoča na mejo med političnem udejstvovanjem sodnika in svobodo izražanja. Sodniki imajo svobodo izražanja in pravico do svoje ideologije, vendar morajo pri izražanju izkazati zadržanost in paziti na videz svoje nepristranskosti. Sodniku Vidalu je leta 2015 španski
19 Mnenje Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov št. 23, 6. november 2020.
20 Zalar Aleš, op. cit.
21 Mnenje Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov št. 23, op. cit.
22 Prav tam.
23 Prav tam.
24 Prav tam.
25 Sodno obvestilo španskega Sodnega sveta, URL: https://www.poderjudicial.es/cgpj/es/Poder-
Judicial/Noticias-Judiciales/El-Tribunal-Supremo-confirma-la-sancion-de-tres-anos-de-suspension-impuesta-al- magistrado-Santiago-Vidal.
13
sodni svet izrekel sankcijo prenehanja sodniške funkcije za čas treh let, saj je kršil špansko ustavo, ko je napisal osnutek ustave za neodvisno Katalonijo.26
Sodnik se je zagovarjal, da je to počel v svojem prostem času in da ima pravico do svobode izražanja in svoje ideologije glede neodvisnosti Katalonije.27 V zagovoru je tudi navedel, da se je vedno ravnal v skladu s pravnimi predpisi in da nikoli ni pustil, da bi njegovi politični in ideološki pogledi vplivali na njegove odločitve in sodniško kariero.28
Temeljna načela Združenih narodov o neodvisnosti sodstva določajo, da imajo člani sodstva tako kot drugi državljani pravico do svobodnega izražanja, prepričanja, združevanja in povezovanja, vendar morajo pri izvrševanju teh pravic sodniki vselej ravnati tako, da zavarujejo dostojanstvo sodniške službe ter nepristranskost in neodvisnost sodstva.29
Svobodo do izražanja varuje tudi Evropska konvencija za človekove pravice. Vsakdo ima pravico do svobode izražanja: pravica obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje.30 Izvrševanje teh svoboščin vključuje tudi dolžnosti in odgovornosti in je zato lahko podrejeno obličnostim in pogojem, omejitvam ali kaznim, ki jih določa zakon, in ki so, zaradi varovanja avtoritete in nepristranskosti sodstva, nujne v demokratični družbi.31
Pri presoji, ali je omejitev pravice do svobode izražanja v demokratični družbi res nujna, pušča Evropsko sodišče za človekove pravice državam dokaj široko polje proste presoje.
Evropsko sodišče za človekove pravice je v primeru Baka proti Madžarski32 razsodilo, da je potrebno od sodnikov pričakovati zadržanost pri izvajanju pravice do svobode izražanja v vseh primerih, ko bi lahko vplivalo na sodnikovo odločanje in na videz nepristranskosti.
Tudi če ima vprašanje, o katerem se razpravlja, politične razsežnosti, to samo po sebi ne zadošča, da bi sodniku prepovedali izjavljanje o taki zadevi. Vprašanja v zvezi z delitvijo oblasti lahko vključujejo zelo pomembne dileme v demokratični družbi, o katerih ima javnost legitimen interes biti obveščena in ki spadajo v področje politične razprave.
Sodnikova pravica in dolžnost je, da izrazi svoje strokovno mnenje glede pravosodne reforme, ki vpliva na sodstvo.
Tudi naš kodeks sodniške etike: ...“kot primerne dejavnosti spodbuja tiste izmed njih, ki krepijo delovanje sodstva, zagotavljajo pravni napredek in prispevajo k izboljšanju pravnega sistema. Sodniki so kot kvalificirani pravniki namreč v edinstvenem položaju, da lahko prispevajo h krepitvi pravne varnosti. So tudi tisti, ki najbolj vedo, kako sodni sistem deluje, kje so njegove pomanjkljivosti in procesni problemi.”33
26 Španski Sodni svet, op. cit.
27 Prav tam.
28 Prav tam.
29 8. člen Splošnih načel o neodvisnosti sodstva, Organizacija združenih narodov (1985).
30 10. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.
31 Prav tam.
32 Baka proti Madžarski št. 20261/12, 23 junij 2016.
33 Komentar Kodeksa sodniške etike Sodnega sveta RS, op. cit. str. 37.
14
Sodišče je ugotovilo, da je država z odstavitvijo sodnika, ki je javno kritiziral sporno pravosodno reformo, kršila njegovo pravico do svobode izražanja. Prav tako je odločitev vlade delovala zastrašujoče na druge sodniške kolege glede javnega izražanja nestrinjanja z trenutno zakonodajo.34
2.2. Primerjalnopravno stališče glede političnega udejstvovanja sodnika
Podobna stališča o političnem udejstvovanju sodnikov lahko zasledimo tudi v nemški zakonodaji. V službi in zunaj nje mora sodnik paziti, tudi v zvezi s političnem delovanjem, kako se obnaša in da s svojim obnašanjem ne ogrozi zaupanje v njegovo neodvisnost in nepristranskost.35 Če sodnik privoli v svoje kandidiranje na volitvah, se mu v zadnjih dveh mesecih pred dnevom volitev odobri neplačani dopust, ki je potreben za pripravo na volitve.36 Ko sodnik sprejme svojo izvolitev, njegova sodniška dolžnost preneha.37 Sodnik ne more istočasno opravljati funkcij sodne, izvršilne in zakonodajne veje oblasti.38
V Italiji se je sodišče zavzelo za sodniško neodvisnost in se postavilo na ostro stališče, da pravosodni funkcionar ne more biti aktiven član politične stranke, tudi če mu mandat miruje, ker je bil izvoljen na politično funkcijo. 39
Italijanski etični kodeks sodnikom preprečuje članstvo in sodelovanje v političnih strankah, kar je nekaj drugega kot dostop do političnih funkcij, ki jih veljavna zakonodaja dovoljuje.40 Ta distinkcija je pomembna, saj sodnikom omogoča, da se po neizvolitvi oz.
po izteku mandata vrnejo v službo, kar ohranja sodniško neodvisnost in nepristranskost, pa tudi videz neodvisnost in nepristranskosti.41
Italijanski pravni sistem sicer dopušča določeno sodelovanje s političnimi strankami, vendar to še ne pomeni kontinuiranega delovanja v določeni stranki. Sodnik lahko sodeluje v določenih mejah s strankami, tudi če opravlja sodniško službo in zato ni vsaka udeležba na političnem zborovanju disciplinsko relevantna. Sodnik lahko kot vsak državljan vodi volilno kampanjo in prevzame politično funkcijo, ne da bi stkal vezi s politično stranko.42 Obstajajo torej države, ki ne vidijo zadržkov ali težav v političnem udejstvovanju sodnika in države, ki tematiko političnega udejstvovanja strogo prepovedujejo.
Za razliko od Nemčije, Italije in domače ureditve, na Švedskem ni omejitev pri političnem udejstvovanju sodnika. Sodniki lahko vodijo politične kampanje, so izvoljeni v švedski parlament in opravljajo funkcijo predsednika vlade.43
34 Baka proti Madžarski št. 20261/12, op. cit.
35 39. člen nemškega sodnega akta, URL: German Judiciary Act (Deutsches Richtergesetz – DRiG) (gesetze-im- internet.de).
36 Prav tam. 36. člen.
37 Prav tam. 4. člen.
38 Prav tam. 4. poglavje.
39 Oberto Giacomo, The Italian Experience in the Fields of Judicial Ethics and Judicial Discipline, URL:
https://biblioteca.cejamericas.org/bitstream/handle/2015/3565/italian-exp-ethics.pdf?sequence=1&isAllowed=y, str.16.
40 Prav tam.
41 Prav tam.
42 Prav tam. str. 9.
43 Vprašalnik posvetovalnega sveta evropskih sodnikov o ravnanju, etiki in odgovornosti sodnikov, Strasbourg (2002) URL: https://rm.coe.int/1680747ca9.
15
Ne obstaja splošno mednarodno soglasje o tem, ali naj bodo sodniki bodisi svobodni pri vključevanju ali naj se vzdržijo vsakega vključevanja v politično sodelovanje. Vsaka država mora oblikovati svoja lastna pravila in določiti ravnotežje med sodnikov svobodo mnenja in izražanja o zadevah družbenega pomena ter med zahtevo po nevtralnosti.44 V Sloveniji, Slovaški in na Češkem45 sodniki ne smejo imeti funkcij v organih političnih strank, medtem ko v Moldaviji46 sodnikom ni dovoljeno niti članstvo v političnih strankah.
Najstrožja omejitev politične aktivnosti pa je na Madžarskem, na Portugalskem in Romuniji.47 Madžarski kodeks sodniške etike določa, da sodniki ne smejo biti povezani z nobeno politično stranko in se udeleževati političnih aktivnosti.48
Enako restriktivne določbe vsebujejo tudi etični kodeksi v Avstriji in Veliki Britaniji. V Avstriji je sodnikom svetovano, da naj se – v kolikor želijo zagotoviti videz nepristranskosti – vzdržijo članstva v političnih strankah in aktivnega političnega delovanja.49
V Veliki Britaniji pa je sodnikom prepovedano sodelovati v političnih aktivnostih in so tudi po tem, ko prenehajo opravljati funkcijo sodnika, podvrženi precejšnjim omejitvam.50 Dolžnost sodnika je, da se odpoved vsakršni politični aktivnosti in prekine vezi s političnimi strankami. Sodnik se ne sme udeleževati protestov, ki bi lahko sodnika povezal z političnim stališčem, prav tako pa mora paziti na politično udejstvovanje ožjih družinskih članov.51
Mnenje Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov (CCJE) ne določa konkretnih mej političnega udejstvovanja, ampak ponudi abstraktno formulo, ki jo uporabimo od primera do primera. Mnenje sveta je, da lahko politično udejstvovanje predstavlja večje težave. Svet sodnikov razume, da so sodniki državljani in da morajo imeti možnost uveljavljati državljanske pravice, ki jih imajo vsi državljani.52 Vendar pa morajo v luči človekove pravice do poštenega sodnega varstva in legitimnega pričakovanja javnosti pokazati zadržanost do izvajanja političnega udejstvovanja.53 Ta abstraktna formula je povzeta tudi v našem kodeksu sodniške etike.
Bangalorska načela sodniške etike (Bangalore Principles of Judicial Conduct) določajo, da se mora sodnik vzdržati članstva v političnih strankah, političnega financiranja, navzočnosti na političnih shodih in dogodkih, namenjenih zbiranju finančnih sredstev za
44 Zalar Aleš, op. cit.
45 2. člen češkega kodeksa sodniške etike (2001) URL:
https://nsoud.cz/Judikatura/ns_web.nsf/web/CodeofEthics~Code_of_Ethic~?Open&lng=EN.
46 Poročilo Sveta Evrope, Judicial Ethics: Developments, Challenges and Solutions: Moldova's experience in enforcing ethics standards for judges, URL:
https://www.coe.int/t/dghl/cooperation/lisbonnetwork/Themis/Ethics/Paper1_en.asp.
47 Mnenje posvetovalnega sveta evropskih sodnikov št. 3, op. cit.
48 2. člen madžarskega kodeksa sodniške etike (2015) URL: https://birosag.hu/en/code-judicial-conduct, 2015
49 Mnenje posvetovalnega sveta evropskih sodnikov št. 3,op.cit.
50 Priročnik sodniškega vedenja namenjen sodiščema v Angliji in Walesu (2013), str. 28, URL:
https://www.judiciary.uk/wp-content/uploads/2010/02/guidance-judicial-conduct-v2016-update.pdf.
51 Prav tam., str. 10.
52 Mnenje Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov št. 3. op.cit.
53 Prav tam.
16
politično delovanje, prispevanju političnim strankam ali kampanjam, sodelovanju pri javnih in nasprotujočih si razpravah strankarsko-političnega značaja.54
54 Zalar Aleš, op. cit.
17
3. POLITIČNA VZDRŽNOST SODNIKA V REPUBLIKI SLOVENIJI 3.1. Pomen politične vzdržnosti in vpliv na pošteno in nepristransko sojenje
Predstavila sem, kako se lahko sodnik politično udejstvuje in tudi meje političnega udejstvovanja, ki jih zaradi varovanja drugih ustavnih pravic sodnik ne sme preseči. V nadaljevanju pa bo v ospredju pojem in pomen politične vzdržnosti sodnika, zakaj je sodnik v nekaterih sferah političnega delovanja lahko prisoten in zakaj je na nekaterih sferah njegova prisotnost moralno in etično sporna ter kako politična vzdržnost vpliva na nepristranskost in neodvisnost sodnika in sojenja.
Zakon o sodniški službi določa, da se mora sodnik vselej vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti.55 Pravica do nepristranskega in neodvisnega sodnika je v svoji osnovi najprej človekova pravica.
Za obstoj demokracije, varstvo človekovih pravic in delovanje vladavine prava je nujna neodvisnost in nepristranskost sodstva. Med seboj sta pojma neodvisnosti in nepristranskosti neločljivo povezana in soodvisna ter se glede navedenih ciljev dopolnjujeta in v posameznih pojmih prekrivata.56
Sodnik, ki je pri odločanju odvisen, ne more biti nepristranski, neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski57, zato bom pri pomembnosti politične vzdržnosti razpravljala o obeh pojmih.
Sodnik mora biti pri odločanju popolnoma neobremenjen s kakršnimikoli povezavami, nagnjenji ali predsodki, ki bi lahko vplivali na njegovo nepristranskost in neodvisnost.
Poleg dejanske nepristranskosti in neodvisnosti pa je pomemben tudi videz nepristranskosti in neodvisnosti (tj. ali je za povprečnega in razumnega opazovalca sodnik nepristranski).58 Videz neodvisnost in nepristranskosti bi bil oslabljen, če bi sodnik odreagiral na poizvedbo predstavnika določene parlamentarne stranke, da mu razloži, kdaj bo zadeva zaključena, ali če bi se udeležil političnega dogodka ene od političnih strank, katere član je on sam ali njegov zakonec.59
“Biti sodnik je poslanstvo. Le sodnik ima po Ustavi pristojnost razsojati v sporih, ki jih državljani ne znajo ali ne zmorejo rešiti sami. Zato mora biti pri opravljanju funkcije neodvisen, vezan le na Ustavo, zakone in mednarodne dokumente. Neodvisnost ni privilegij sodnika, ni nekaj za vselej danega, ki jim zagotavlja nepristranskost odločitve.”60 Ni potrebno, da se sodnik od družbe izolira in omeji svoje zasebno življenje. Pri družbenih dogajanjih mora sodelovati, saj je tisti sodnik, ki je zaprt v slonokoščenem stolpu in izoliran od ljudi, odnosov z njimi in družbenih dogajanj, slab sodnik.61
5534. člen ZSS.
56 Komentar Kodeksa sodniške etike Sodnega sveta RS, op. cit., str. 37.
57 Prav tam.
58 Komentar Kodeksa sodniške etike Sodnega sveta RS, op. cit., str. 19.
59 Prav tam.
60 Roblek Janja, Sodnikova etika in integriteta, Odvetnik, št. 66 (2014) str.47.
61 Komentar Kodeksa sodniške etike Sodnega sveta RS, op. cit., str. 18.
18
O vladavini prava in pravosodju v Magni carti sodnikov govori tudi Posvetovalni svet evropskih sodnikov. “Sodstvo je ena od treh vej oblasti vsake demokratične države.
Njegova naloga je zagotavljati obstoj vladavine prava, s tem pa zagotavljati pravilno, nepristransko, pravično in učinkovito uporabo zakona.”62 Neodvisnost in nepristranskost sodnika sta temelja za pravilno delovanja sodstva.
O razmerju med sodno vejo oblasti in drugima dvema vejama oblasti ter o sodniški vzdržnosti, se Posvetovalni svet evropskih sodnikov opredeli tudi v svojem mnenju št. 18.63 Sodstvo je odgovorno družbi, ki ji služi in mora vedno skrbeti za interes javnosti. Sodna veja oblasti se mora zavedati, da obstajajo omejitve pri posredovanju v zvezi s političnim odločitvami, ki jih sprejemata zakonodajna in izvršilna veja oblasti.64 Zato morajo vsa sodišča v okviru sodne veje oblasti paziti, da ne stopijo izven legitimnega območja izvajanja sodne oblasti.65 Sodišča pa lahko kritizirajo zakonodajo ali neuspeh zakonodajalca, da uvede tisto, kar bi sodišče ocenilo kot ustrezno zakonodajo, pri tem pa je potrebno paziti na vzajemno spoštovanje.66
Sodniki tako kot vsi drugi državljani imajo pravico sodelovati v javni razpravi, če je to v skladu z ohranjanjem njihove neodvisnosti in nepristranskosti. Sodstvo nikoli ne sme spodbujati neposlušnosti in nespoštovanje do izvršilne in zakonodajne veje oblasti.67 V svojih poklicnih in zasebnih odnosih s predstavniki drugih oblasti se morajo sodniki izogibati navzkrižju interesov in ravnanju, ki bi lahko ustvarilo zaznavo, da je ogrožena neodvisnost in nepristranskost sodstva ter dostojanstvo sodstva na splošno.68
62 1. člen Magne Carta sodnikov, Strasbourg, 19. november 2010.
63 Mnenje Posvetovalnega sveta evropskih sodnikov št.18, London, 15. oktober 2015.
64 Prav tam.
65 Prav tam.
66 Prav tam.
67 Prav tam.
68 Prav tam.
19 3.2. Načelo nepristranskosti
Pojem nepristranskosti se najprej osredotoča na subjektivni odnos sodnika do spornih dejstev in strank postopka (subjektivna nepristranskost).
Seveda ni mogoče pričakovati da sodnik, kot posameznik, ki je del družbe, nima izoblikovanih mnenj o posameznih etičnih, političnih, moralnih dilemah. Je pa potrebno zahtevati, da sodnik ne pusti, da bi ga ta prepričanja in izoblikovana mnenja usmerjala pri odločanju in da bi tako vplivala na njegovo nepristranskost ter s tem na strokovno odločitev.
Ožji vidik nepristranskosti pa je tudi politična vzdržnost. Sodnik ne sme dovoliti, da njegova politična prepričanja, ki jih seveda ima, vplivajo na njegovo odločitev.
Pri pojmu nepristranskosti pa je ključno tudi, da se sodnik zdi nepristranski tudi razumnemu, povprečnemu in informiranemu opazovalcu (objektivna nepristranskost).
Tukaj je tudi ključno, da sodnik v primeru, če ima politična prepričanja, le-teh ne razkrije navzven in tako tvega videz nepristranskosti.
“Ni dovolj, da je pravica dosežena, pomembno je tudi, da se vidi, da je bila dosežena, je eno glavnih vodil in skupni imenovalec vseh sodobnih pravnih pogledov na kakovost nepristranskosti sojenja.”69
Evropsko sodišče za človekove pravice je razvilo dva testa, po katerih se presoja, ali je podana kršitev pravice do nepristranskega sodišča, in sicer objektivni in subjektivni test.
Pri subjektivnem testu je pomembno sodnikovo osebno vnaprejšnje prepričanje o določeni zadevi. Osebno nepristranskost sodnika je potrebno domnevati, dokler ni dokazano nasprotno. V okviru subjektivnega testa mora sodnik vedno znova izprašati samega sebe, ali ga pri odločanju vodi kakšna skrita nepristranskost ali predsodek. Sodnik si mora prizadevati, da ima pri vsakokratnem sojenju odprt duh in svoje mišljenje.70
Sodnik mora pa hkrati paziti ali obstaja ločeno od njegovega osebnega odnosa do posamezne zadeve, tudi kakršna koli dejstva, ki bi lahko v razumnemu, povprečnemu informiranemu posamezniku sprožila dvome o njegovi nepristranskosti.
Videz sodnikove nepristranskosti je lahko okrnjen na številne načine, na primer zaradi političnega udejstvovanja, nasprotja interesov ali njegovih aktivnosti zunaj sodišča.
Sodnik mora zato paziti in vzdrževati videz nepristranskosti tako v javnem kot v zasebnem življenju. Sodnik se mora zavedati, da javnost nenehno bdi nad njim, zato se od njega pričakuje določena zadržanost. Čeprav pa se od sodnika zahteva določena zadržanost, pa ne sme biti izoliran od družbe, v kateri živi, ampak mora z njo ohranjati tesno povezanost, saj lahko sodni sistem deluje učinkovito, le če so sodniki v stiku s stvarnostjo.
69 Komentar Kodeksa sodniške etike Sodnega sveta RS, op. cit., str. 22.
70 Zalar Aleš, op. cit.
20 3.3. Načelo združljivosti in nezdružljivosti
Načelo združljivosti v kodeksu sodniške etike določa, da se lahko sodnik vključuje v dejavnosti, ki krepijo delovanje sodstva in pravnega sistema ter zagotavljajo pravni napredek, če s tem ne vzbudi dvom v svojo nepristranskost pri odločanju.71 Druga plat istega kovanca pa je načelo nezdružljivosti, ki se prav tako opredeljuje do sodnikovega izvajanja zunajsodnih dejavnosti in določa, da mora sodnik uravnavati svoje zasebne ali javne, plačane ali neplačane zunajsodne dejavnosti tako, da ne prihaja v nasprotje s svojimi poklicnimi dolžnostmi ali dostojanstvom sodniške službe.72
Z določanjem, kaj sodniki lahko počnejo, se želi preprečiti možnost vplivanja na delo sodnika, ki mora ostati neodvisen in nepristranski, na drugi strani pa zagotoviti, da so sodniki funkciji predani popolnoma, tako da jih druge dejavnosti pri tem ne ovirajo.73 Sodnik se mora zavedati, da lahko vse, od njegovih poznanstev in ekonomskih interesov, izjav, ki jih sam vidi kot neškodljive, pa do članstva v določenih organizacijah, vpliva na njegov videz nepristranskosti in neodvisnost ter na njegov ugled.
Politična vzdržnost pomeni tudi, da se sodnik ne izraža javno o spornih političnih temah, daje javno podporo posamezni politični opciji ali političnemu kandidatu.74 Če se njegovo javno izražanje nanaša na aktualna nasprotujoča politična vprašanja, se s tem briše meja med sodstvom in drugima dvema vejama oblasti, ki morajo biti pri načelu delitve oblasti ločene.75
O tematiki javnega izražanja sodnika se je opredelila tudi Komisija za etiko in integriteto sodnega sveta v svojem načelnem mnenju: Javno izražanje sodnikov v intervjuju. Predmet načelnega mnenja je etična presoja sodnikovega zunajsodnega javnega izražanja na temo delovanja sodne oblasti in zakaj je pomembna pazljivost pri javnem izražanju sodnika.76 Razmislek o tem, katera mnenja in stališča lahko sodniki javno ali zasebno izrazijo, je pomemben z vidika zagotovitve poštenega sojenja.77 Sodnikov poklicni ali osebni ugled je jamstvo zaupanja javnosti v neodvisnost sodstva, zaupanje javnosti pa je temelj legitimnosti sodstva.78 Kadar sodnik javno izrazi svoje mnenje o spornih političnih temah, daje javno podporo posamezni politični strani, kandidatu, sta lahko prizadeta nepristranskost sodstva in ugled sodstva.79 Sodniki morajo biti zadržani pri svojem javnem izražanju in so dolžni informacije posredovati na zmeren in spodoben način.80
Konkretnih pravil, kaj sodnik sme oziroma ne sme reči ali pisati v času opravljanja sodniške funkcije, skorajda ni. Zakon in kodeks sodniške etike zavezujeta, da se morajo vselej vesti
71 Komentar Kodeksa sodniške etike Sodnega sveta RS, op. cit., str. 40.
72 Prav tam.
73 Prav tam.
74 Komentar Kodeksa sodniške etike Sodnega sveta RS, op. cit., str. 22.
75 Prav tam.
76 Načelno mnenje Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta RS, 29. november 2016: http://www.sodni- svet.si/skei/keiNmJavno-izrazanje-sodnika-v-intervjujih.html?ver=3.
77 Prav tam.
78 Prav tam.
79 Prav tam.
80 Prav tam.
21
tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti.81
Težko je torej prevideti, kaj se lahko pričakuje od sodnikov. Nekdanji ameriški vrhovni sodnik Felix Frankfurter je govoril o fenomenu sodniškega krča - samocenzuri, ki sodniku preprečuje govoriti o sodnih postopkih in sodelovanju pri zunajsodnih aktivnostih.82 Čeprav ustava in zakonodaja ne predpisujeta cenzure, lahko dejavniki kot so vplivi sodniških kolegov, sodniška kultura, strah pred negativnim mnenjem javnosti in sodnikovo pojmovanje njegovih obveznosti v demokratični državi vodijo v sodniški krč.83
Sodnik se torej lahko zagotovo izogne kritiki le tako, da se izogiba zunajsodnih aktivnosti, ta pristop pa javnost prikrajša za pomembne prednosti zunajsodnega udejstvovanja sodnika in brez potrebe prikrajša sodnika.84 Sodniki lahko, tako kot vsi državljani, pomembno prispevajo k javnem diskurzu in so na podlagi svojega strokovnega znanja v edinstvenem položaju, da so voditelji v naši demokraciji.85
Najbolj strogo zastopana utemeljitev proti izvensodnem delovanju je, da bo takšno delovanje omajalo zaupanje v sodstvo in javno sprejemanje odločitev. Leta 1906 je Roscoe Pound zatrdil, da politična vpletenost sodnikov zmanjšuje spoštovanje javnosti do sodstva in to prepričanje je do danes še vedno razširjeno.86
Javnost lahko sodnika dojema kot pristranskega zaradi njegove politične vpletenosti ali zunajsodnega govora, kjer izraža stališča o spornih vprašanjih. Nemogoče pa je vedeti, ali sodnikova javna izjava o zadevi vpliva na njegovo dejansko nepristranskost. Nekateri strokovnjaki menijo, da lahko javno izražanje stališč ogroža nepristranskost bolj kot pa zasebno obravnavanje vprašanja, a trdijo, da je da se nepristranskosti razkriti kot pa se pretvarjati, da ne obstajajo.87
81 Načelno mnenje Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta RS, 29. november 2016, op. cit.
82 Dubeck Leslie B, Understanding Judicial Lockjaw, The Debate Over Extrajudicial Activity, New York
University Law 82 (2007) 2, str. 569.
83 Prav tam. str 570.
84 Prav tam. str. 572
85 Prav tam.
86 Prav tam., str. 579
87 Prav tam.
22
3.4. Konkretne odločitve državnih organov o politični vzdržnosti
Bolj konkretno se je o tematiki političnega izražanja sodnika opredelil disciplinski organov disciplinskem postopku zoper okrajno sodnico Urško Klakočar Zupančič.
Sodnici se je očitalo, da je kršila 14. člen Zakona o sodniški službi, ki pravi, da je kršitev sodniške dolžnosti, vedenje in ravnanje sodnika, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica.88
Ravnala naj bi na način, s katerim se krši ugled sodniškega poklica in se neprimerno in nedostojno izražala do posameznikov, s tem, da v objavi na družbenem omrežju Facebook kritizirala ukrepe Vlade RS v zvezi z epidemijo COVID-19 in posredno tudi predsednika Vlade.
Na svojem Facebook profilu je zapisala: …“je to odredba Janeza Janše, ki je na seji vlade ukazal, naj gredo policaji na ceste in občinske meje ter pobirajo globe”, “ne gre za vašo varnost in zdravje treba je napolniti prazno proračunsko malho” in “Upam da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin…”89
Pod objavo Marka Potrča, ki je v času pandemije ostro nasprotoval vladnim ukrepom, pa je zapisala: “Meni je taka retorika veliko bolj všeč kot Beović, Krek, Bregant, Kacin in veliki diktator Janša” in “Virus je pri nas dal polet zafrustriranim osebam s kriminalno preteklostjo in željo po zatiranju vsega, kar jim stoji na poti. In, seveda, hudo potrebo po maščevanju.”90
Z zapisanimi objavami se je seznanil širši krog ljudi, zaradi česar naj bi imelo njeno ravnanje lahko hujše posledice za ugled sodniškega poklica.91
Sodnica je v zagovoru zapisala, da je z zapisom izvrševala svojo pravico do svobode izražanja: Kritizirala je delo trenutne oblasti in pri tem ni bila žaljiva in je navajala resnična dejstva. 92 Njeni zapisi so bili usmerjeno k izboljšanju pravne države, saj se mora v situaciji, ko so ogrožene temeljne demokratične pravice, sodnikova zadržanost umakniti dolžnosti izraziti protest.93
Poudarila je tudi da je izjavo objavila na svojem zasebnem Facebook profilu in opozorila, da čeprav opravlja javno funkcijo, to dejstvo še ne pomeni, da se mora odpovedati zasebnosti.94Širši krog ljudi se ni seznanil z zapisom zaradi njenega ravnanja, ampak zaradi dejanj g. Gorenaka, ki jih je objavil na svojem blogu, od tam pa so jih potem povzeli različni mediji. 95
Sodniki imajo pravico do svobode izražanja in zborovanja, in ne smejo biti izolirani iz družbe, v kateri živijo. Lahko pa svobodno angažiranje v aktivnostih, ki niso delo njihovega
88 81. člen, 14. odstavek, ZSS.
89 Sklep Ds- ss 1/2021, Disciplinsko sodišče Sodnega sveta RS, 13.april 2021: http://www.sodni- svet.si/doc/Disc.%20sklep_Ds-ss1.2021.pdf.
90 Prav tam.
91 Prav tam.
92 Prav tam.
93 Prav tam.
94 Prav tam.
95 Prav tam.
23
poklica, ogrozi njihovo nepristranskost, včasih pa tudi njihovo neodvisnost. Pravica do svobode izražanja omejuje Zakon o sodniški službi, ki določa, da mora sodnik pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, ugled sodniške službe in samostojnost sodne oblasti.96
Poleg zakonskih omejitev pa so sodniki dolžni spoštovati tudi Kodeks sodniške etike. V Zakonu o sodniški službi ni predvideno, da bi ugotovitev katerekoli kršitve Kodeksa avtomatično predstavljala disciplinsko kršitev. Kodeks je le v pomoč disciplinskim organom pri njihovi odločitvi. Disciplinska odgovornost sodnikov je predvidena zlasti za dejanja, ki pomenijo hujšo kršitev Kodeksa sodniške etike.
V konkretni zadevi je disciplinsko sodišče oprostilo sodnico disciplinskih očitkov, saj se ni izražala v okviru opravljanja sodniške službe, ampak v zasebni sferi, v relativno omejenem krogu ljudi.97 Ocenilo je, da je mogoče pričakovati, da se v situaciji, v kateri so nekatere temeljne človekove pravice in svoboščine omejene, s kritiko oglasijo tudi sodniki, ki so varuhi pravne države.98
Slovenski sodniki so lahko člani političnih strank in lahko kandidirajo na politične funkcije (v tem primeru jim funkcija sodnika miruje), zato jim ni mogoče prepovedati opredeljevanja do političnih vprašanj.99 Politično izražanje sodnikov, ki je v dopustnih mejah, ne more biti protipravno in ne predstavlja samo po sebi disciplinske kršitve.100 Se je pa potrebno zavedati, da lahko njihove izjave vplivajo na videz nepristranskosti in neodvisnosti sodstva, zato Kodeks sodniške etike, posebej pri političnemu udejstvovanju sodnikov, svetuje zadržanost, spoštljivost, dostojanstvo in preudarnost. Sodniki so nosilci sodne veje oblasti in imajo lahko njihova ravnanja posledice za celotno sodstvo.
Strinjam se, da je disciplinsko sodišče ravnanje sodnice oprostilo disciplinskih očitkov, menim pa, da je dejanje v nasprotju s Kodeksom sodniške etike. Sodniki morajo varovati svoj sodniški ugled in paziti na to, kakšen vtis lahko vzbudijo javnosti. Menim, da izražanje svojega političnega mnenja in opredeljevanja na politične strani ni etično, četudi je izraženo na zasebnem profilu družabnega omrežja. Potrebno je predvideti, da socialna omrežja ne predstavljajo zasebnosti. Javnost ne uvidi v osebna razmišljanja sodnika, zato je pomembno, da sodnik pazi pri izražanju svojega mnenja in stališč in tako poskrbi, da javnost zaupa v sodstvo.
Disciplinsko sodišče je zapisalo, da se je v konkretni okoliščini sodnica odzvala ostro, provokativno in da se je po njihovi oceni meji pravice do svobode izražanja zelo približala, ni pa je prestopila.101 Na socialnih omrežjih lahko pričakujemo določeno mero zasebnosti, ampak je potrebno, da sodnik ravna preudarno in zadržano in vnaprej predvidi določene scenarije.102
96 2. člen ZSS.
97 Sklep Ds- ss 1/2021, Disciplinsko sodišče Sodnega sveta, 13.april 2021: http://www.sodni- svet.si/doc/Disc.%20sklep_Ds-ss1.2021.pdf.
98 Prav tam.
99 Prav tam.
100 Prav tam.
101 Prav tam.
102 Prav tam.
24
Vsekakor pa je potrebno, da se sodniki javno izražajo o pravnih tematikah, saj imajo veliko dragocenega znanja in izkušenj in lahko ključno prispevajo k razpravam o temah, ki so temelj za demokracijo in razvoj prava. Pri tem ne smejo razpravljati o odprtih sodnih primerih, pri izražanju mnenja morajo biti zadržani, umirjeni, spoštljivi in paziti na to, kakšen vtis lahko dajejo javnosti.
Zaradi disciplinskega postopka in razvoja socialnih omrežij, je Komisija za etiko in integriteto sprejela smernice o javnem izražanju sodnikov na družbenih omrežjih.103 Smernice določajo, da morajo biti sodniki pri uporabi socialnih omrežij previdni, preudarni in odgovorni ter v komunikaciji z drugimi spoštljivi. Pri uporabi morajo prav tako vedno paziti, da postopajo tako, da varujejo neodvisnost, nepristranskost in ugled sodstva.
V smernicah Sodnega sveta piše tudi, da se od sodnikov pričakuje zadržanost in vzdržnost tudi glede političnega dogajanja, saj morajo biti pri svojih odločitvah prosti in dajati tudi vtis da so prosti političnih vplivov. V kolikor temu ni tako, je lahko zaupanje javnosti v nepristranskost in neodvisnost sodnika hitro oslabljeno.104
Komisija za etiko in integriteto jasno navaja, da se javno in zasebno udejstvovanje sodnikov zrcali skozi njihovo izražanje, zato je tematika tako zelo pomembna in ji je komisija namenila veliko pozornosti v Smernicah za javno izražanje sodnikov na družbenih omrežjih.105Pri tehtanju primernosti sodnikovega izražanja v javnem in zasebnem življenju mora biti izhodišče dejstvo, da so sodniki tudi nosilci temeljne pravice do svobode izražanja, ki je lahko omejena le takrat in v takšnem obsegu, kolikor je nujno za demokratično družbo. Smernice tudi poudarjajo, da se imajo sodniki, če so ogrožene temeljne vrednote družbe, pravico in tudi dolžnost kritično odzvati, ne glede na načelno zadržanost pri izražanju v javnosti.106
Smernice določajo tudi, da ni razlike med javnim in zasebnim profilom, saj vse informacije, ki se delijo na družbenih omrežjih, lahko postanejo javne.107 Sodnik mora presoditi, ali naj določeno vsebino objavi, in si pri tem zamisliti, kakšen bo učinek objave, če bi bila razkrita javnosti. Prav tako mora paziti pri izbiri prijateljstev in pri povezovanju s skupinami na družbenih omrežjih zaradi možnost zlorabe prijatelja ali člana interesne skupine.108 Pojmi prijateljstva imajo na socialnih omrežjih večinoma drugačen pomen kot v resničnem življenju in ne predstavljajo tesnega in pristnega odnosa.109
103 Smernice za javno izražanje sodnikov na družbenih omrežjih, Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta RS, 2.marec 2021 :http://www.sodni-svet.si/doc/kei/Smernice_javno_izrazanje_sodnikov_34_seja_KEI.pdf.
104 Prav tam.
105 Prav tam.
106 Prav tam.
107 Prav tam.
108 Prav tam.
109 Prav tam.
25 3.4.1. Politična dogajanja
Z vidika načela nezdružljivosti je pomembno, da sodniki, ki so nosilci oblasti, vzpostavijo določeno zadržanost tudi glede političnega dogajanja in ne samo javnega izražanja. Sodniki morajo biti – kolikor je to razumno pri odločanju – prosti političnih vplivov in tudi dajati tak videz.110
Ravnanje sodnika, ki se udeleži povolilnega srečanja ob izvolitvi novega župana, pri čemer je isti sodnik v predhodnem sodnem postopku zoper županovega protikandidata izdajal odredbe za uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, ni v skladu z načelom nepristranskosti in nezdružljivosti.111
Sodnik Žirovnik je odrejal uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov zoper županskega kandidata na lokalnih volitvah v Mariboru Franca Kanglerja, nato pa se je ob zmagi protikandidata Arsenovića udeležil povolilnega srečanja in z njim proslavljal zmago.112 Povolilna srečanja so politični dogodek in ustaljen običaj na državnih in lokalnih volitvah in niso druženje prijateljev in družinskih članov zaradi praznovanja osebnega praznika, ampak se na njih zberejo člani strank in volilci, ki jih povezuje podoben pogled na način reševanja lokalne problematike in podporniki kandidata, da bi proslavili njegov volilni uspeh.113 Povolilno srečanje je tako nujno in neločljivo povezano z lokalnimi volitvami, zato ima jasno politično konotacijo.114 S sodnikovo udeležbo na povolilnem srečanju je bil okrnjen videz njegove nepristranskosti z vidika povprečnega in razumnega posameznika115
“Ker vsi sodnik postopki še niso bili končani, je sodnikova udeležba na povolilnem srečanju novoizvoljenega župana pri povprečni javnosti utemeljeno lahko vzbudila vtis, da odločitve zaradi sodnikove naklonjenosti novemu županu niso in ne bodo sprejete na podlagi ustave in zakona, ampak so plod osebnih nagnjenj sodnika.”116
Politična aktivnost sodnika lahko vpliva na njegovo nepristranskost in na videz nepristranskosti. Sodnik mora biti pri odločanju neodvisen in nepristranski in mora odločati samo na podlagi Ustave, zakona in mednarodnih dokumentov. Če se sodnik vpleta v politične razprave, jasno izrazi svoje politično stališče, jasno izrazi, kateri stranki je pripaden, s tem pa lahko vpliva na javnost in njeno zaupanje v sodni sistem. Čeprav njegova politična stališča morda ne vplivajo na njegove odločitve, je dovolj že sum javnosti, da je temu tako.117
Sodelovanje na javnem shodu, na katerem politična stranka promovira svoje kandidate za evropske poslance, in fotografiranje z njimi, je prav tako v nasprotju s Kodeksom sodniške etike.118 Udeležba na srečanju, ki ga organizira politična stranka, je politični dogodek.
110 Komentar Kodeksa sodniške etike Sodnega sveta RS, op. cit., str. 41
111 Načelno mnenje Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta RS, 22. januar 2019: http://www.sodni- svet.si/doc/NM_KEI_2019_01_22.pdf.
112 Prav tam.
113 Prav tam.
114 Prav tam.
115 Prav tam.
116 Prav tam.
117 Prav tam.
118 Načelno mnenje Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta RS, 17. junij 2019: http://www.sodni- svet.si/doc/kei/NM_2019_07.pdf.
26
Načelo nezdružljivosti in sodnikova politična vzdržnost ne moreta biti ustrezno uveljavljena, če se sodnik udeležuje političnih shodov ali zborovanj politične stranke.119 Z vidika priporočene politične vzdržnosti sodnika, če gledamo z očmi povprečnega posameznika, je sporna že sama udeležba na srečanju kandidatov za evropske poslance.120 Burni odzivi medijev na ravnanje sodnika potrjujejo dejstvo, da so pričakovanja javnosti glede visoke etične drže sodnikov vedno višja, česar se morajo sodniki pri opravljanju sodniške službe in v zasebnem življenju ves čas zavedati.121
O nezdružljivosti sodniške funkcije in politični vzdržnosti pa se je izreklo tudi Upravno sodišče v svoji sodbi zoper sklep Sodnega sveta RS.122
Sodni svet je odločil da je sodelovanje tožeče stranke v Komisiji za pravosodje, pravosodno upravo, nadzor in zakonodajo pri Odboru za pravosodje in javno upravo, Strokovnega sveta SDS, nezdružljiva s sodniško funkcijo.123
Argumenti tožeče stranke, sodnice, so bili, da bi moral Sodni svet obrazložiti po ugotovitvi, kakšno delo (politično ali zgolj strokovno) sporna komisija opravlja in kakšna je dejanska vloga sodnice v tej komisiji, in izdelati dokončno oceno vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin.124 Sodnica meni, da bi se lahko šele po tem ugotovilo, ali je njeno strokovno sodelovanje res postalo poznano javnosti in ali ima takšno sodelovanje res negativne posledice v javnost in da se s tem vzbuja dvom v njeno nepristranskost sodniškega dela.125 Sodišče je pritrdilo odločitvi Sodnega sveta in pojasnilo, da politična stranka deluje skladno s svojim političnim programom, in že samo sodelovanje s politično stranko tudi na strokovnem področju lahko vzbuja videz po delovanju v smeri zastavljenih ciljev.126 Tožeča stranka je sodnica, tako da dvoma v objektivnost poklicnega delovanja ni mogoče sprejeti. Eden od temeljev delovanja demokratične in pravne države je zaupanje javnosti v neodvisno in nepristransko sodstvo. Sodišče tudi ugotavlja, da je komisija Strokovnega sveta SDS, v kateri sodeluje sodnica, nesporno organ, ki sodeluje v političnih aktivnostih.127
“Sodišče še ugotavlja, da je standard prepovedi vzbujanja dvomov v neodvisnost strožji od obstoja dejanske pristranskosti, zato zahteva tožeče stranke po konkretni navedbi problematičnosti njenega sodelovanja v konkretnem primeru ni utemeljena.”128
119 Načelno mnenje Komisije za etiko in integriteto Sodnega sveta RS, 17. junij 2019, op.cit.
120 Prav tam.
121 Prav tam.
122 Sodba Upravnega sodišča III 2017/2013.
123 Prav tam.
124 Prav tam.
125 Prav tam.
126 Prav tam.
127 Prav tam.
128 Prav tam.
27 3.5. Drugačen pogled na politično vzdržnost
“Če naj bo sodstvo neodvisno, se mora ločiti od politične dejavnosti. Sodništvo se ne sme zapletati v razborite razprave, ki so nujno sestavni del živahnega političnega sistema. Ena od žrtev, ki so potrebne ob vstopu v sodništvo, je, da v nekaterih delih javnega in zasebnega življenja ne smeš več sodelovati. Angažiranje v političnih zadevah pa končno pomeni nespoštovanje nepristranskosti sodstva.”129
Lahko pa etičnost politične vzdržnosti prikažemo tudi v drugačni luči in izpostavimo pozitivne lastnosti, v kolikor je sodnik akter politične sfere. O drugačnem stališču se v svojem prispevku opredeli tudi sodnik Jan Zobec.130 Sodnik kot človek ni brez mnenj in izločen iz vpliva družbenega okolja. Sodnik ima svoja politična mnenja in nazore, kljub temu pa bi mu morala javnost zaupati, da lahko vsa ta mnenja pri odločanju izloči in razsodi nepravično in nepristransko.
Sodnik si naloži težko breme samonadzora, ko razkrije svoja politična stališča in mnenja.
“Javnosti je namreč nazorsko prepoznaven in njegova zavest o tem mu bo pri sojenju narekovala drugače sistem zavor in ravnovesij, kot če bi svoja nagnjenja, interese in nazorske opredelitve (ki jih ima sleherni sodnik) pred javnostjo skrival.”131
Na prvi pogled je nepristranskost seveda vprašljiva. A mogoče lahko njegova transparentnost očisti njegovo subjektivno nepristranskost, ki bo okrepila tudi zunanjo. S transparentnostjo si naloži breme samonadzora in se zavestno izpostavi večji kontroli javnosti.132 Zaradi te kontrole pa bo namreč pazil, da njegova razkrita politična nagnjenja ne bodo vplivala na sojenje.133
V primeru, da sodnik javno podpre določenega kandidata za pomembno javno funkcijo, po Kodeksu sodniške etike ravna neetično, vendar ne nujno iz političnega motiva ali strankarske preference, ampak zato, ker je ocenil, da je to nujno za obvarovanje pravne države (ker bi imela izvolitev nasprotnega kandidata resno grožnjo za pravno državo).
Poraja se vprašanje, ali smemo od sodnika zahtevati, naj bo v imenu zunanje podobe nepristranskosti sodstva ravnodušen do možnosti poslabšanja stanja v sferi pravne države.
V takih primerih je pomembno se ozreti k bistvu stvari in se vprašati, iz kakšnih nagibov je sodnik javno podprl nekega političnega kandidata.134 Kadar bi politično angažiranje sodnikov preprečilo zmago političnih sil, ki bi, če bi prišle na oblast, odpravile ustavno demokracijo, bi bilo tako ravnanje vsekakor etično, ravnodušnost in neobčutljivost pa morda celo etično sporni.135
129 Zalar Aleš, op. cit., str. 22.
130 Zobec Jan, op. cit.
131 Prav tam.
132 Prav tam.
133 Prav tam.
134 Prav tam.
135 Prav tam.
