(1)SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE Ljubljana, 22

(1)

SKUPŠČINE SR SLOVENIJE IN SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE ZA DELEGACIJE IN DELEGATE

Ljubljana, 22. 3.1988 Letnik XIV, štev. 8 Cena 400 din Gradivo za seje zborov Skupščine SR Slovenije

6, maja 1988

PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA

o spremembah in dopolnitvah zakona o usmerjenem izobraževanju (ESA-429) Stran1

o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih s predlogom zakona

(ESA-430) 3 Stran 15

o spremembah zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega iziavliania

s predlogom zakona (ESA-435) ^ran ^ PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA

o spremembi zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in

o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela s predlogom zakona (ESA-434) strani PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA

o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih s predlogom zakona (ESA-433)

OSNUTEK ZAKONA

o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto

1987 (ESA-431) aran33

PREDLOG ODLOKA

o povračilu stroškov in nagradah sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije in splošnih sodiščih združenega dela, ki niso v delovnem razmerju v delovni

skupnosti sodišča (ESA-432) stran 55 INFORMACIJA

o nekaterih vprašanjih uporabe sredstev sklada solidarnosti za odpravo posledic potresa v SR Črni gori

r 3 Stran 57

INFORMACIJA

o uresničevanju programa obnove in graditve v obdobju od leta 1979 do leta 1987 - Stran 58 PERIODIČNI DELOVNI NAČRT

Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR

(2)

SKLIC SKUPNE SEJE VSEH ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE

20. aprila 1988

Skupna seja vseh zborov Skupščine SR Slovenije je skli- cana za sredo, 20. aprila 1988.

Na dnevnem redu skupne seje vseh zborov Skupščine SR Slovenije je obravnava Poročila o delu Predsedstva SR Slove- nije od 1986. leta do 1988. leta.

Seje Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopoli- tičnega zbora so sklicane za sredo, 20. aprila 1988.

Na dnevnem redu sej Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora je:

- izvolitev predsednika in podpredsednika zbora

- izvolitev predsednika in podpredsednika Skupščine SR Slovenije.

Vsi trije zbori bodo obravnavali tudi:

- predlog smernic za spremembe in dopolnitve dolgoroč- nega plana SR Slovenije za obdobje 1986-2000 in družbe- nega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990;

- predlog zakona o ustanavljanju delovnih organizacij, ki jih ustanavljajo delovni ljudje in civilne pravne osebe;

- predlog za izdajo zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in o jedrski varnosti;

- poročilo delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije.

Zbor združenega dela in Zbor občin bosta obravnavala še:

- predlog zakona o varnosti pomorske in notranje plovbe_

- predlog za izdajo zakona o zagotavljanju materialnih podlag za izvajanje zagotovljenih pravic na področju zdrav- stvenega varstva v SR Sloveniji s predlogom zakona;

- soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta Akade- mije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.

Zbor združenega dela pa bo obravnaval še:

- poročilo o delu Službe družbenega knjigovodstva SR Slovenije za leto 1987 in zaključni račun.

Vsi trije zbori imajo na dnevnem redu sej še:

- volitve in imenovanja

- pobude, predloge in vprašanja delegatov oziroma druž- benopolitičnih organizacij.

Delegati Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbe- nopolitičnega zbora so na skupnem zasedanju poslušali:

- uvodno besedo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ob osnutku memoranduma o ekonomski politiki Jugoslavije v letu 1988 na osnovi stand-by aranžmana z Mednarodnim denarnim skladom, ki jo je podal Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta

- informacijo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o problematiki izpolnjevanja obveznosti SR Slovenije do Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajn za leto 1987, ki jo je podal Rudi Šepič, član Izvršnega sveta in republiški sekretar za finance.

Ob obravnavi informacije Zveznega izvršnega sveta o rezultatih H. faze pogajanj z misijo Mednarodnega denarnega sklada in osnutka memoranduma o ekonomski politiki Jugo- slavije v letu 1988 po novem stand-by aranžmaju sklada so

2

Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor sprejeli mnenje.

Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor so na seje uvrstili tudi razpravo o problematiki izpolnjevanja obveznosti SR Slovenije do Sklada federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko manj razvitih republik in avtonomnih pokrajin.

Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor so sprejeli:

- sklep ob obravnavi osnutka zakona o energetskem gospodarstvu.

Zbor združenega dela in Zbor občin sta sprejela:

- predlog zakona o spremembi zakona o stanovanjskem gospodarstvu;

- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih invalidih vojne;

- predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona 0 vojaških invalidih;

Družbenopolitični zbor je ob obravnavi teh zakonskih aktov sprejel stališča.

Zbor združenega dela in Zbor občin sta se seznanila s poročilom delegacije Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ; oba zbora sta sprejela še: - sklep k osnutku zakona o financiranju graditve avtoceste Bratstvo-enotnost ter graditve in rekonstrukcije cest, pomembnih za vso državo;

- sklep k osnutku odloka o strategiji razvoja prometa in zvez v SFR Jugoslaviji, s strategijo;

- sklep k osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izdaji novih bankovcev in kovancev;

- sklep k osnutku dogovora o zaščiti gozdov pred suše- njem;

- sklep k analizi izvajanja zakona o zakonski zvezi in dru- žinskih razmerjih;

- predlog zakona o usmerjanju dela davka od prometa naftnih derivatov;

- predlog zakona o statističnih raziskovanjih, pomembnih za republiko;

- predlog za izdajo zakona o spremembah^ in dopolnitvah zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka z osnutkom zakona;

- predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah z osnutkom zakona;

- odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji konven- cije med Zveznim izvršnim svetom Skupščine SFRJ Jugosla- vije in vlado Socialistične republke Romunije o eksploataciji in vzdrževanju hidroenergetskih in plovbnih sistemov Djerdap 1 in Djerdap II;

- odlok o soglasju k predlogu zakona o tatifikaciji sporazuma med Zveznim izvršnim svetom Skupščine SFRJ Jugo- slavije in vlado Socialistične republike Romunije o nadaljnji razširitvi sodelovanja v izkoriščanju hidroenergetskega potenciala Donave;

- odlok o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji mednarodnega sporazuma o kakavu, 1986, s prilogami A, B, C, D in E. Zbor združenega dela je sprejel:

- sklep k osnutku zakona o spremembi zakona o deviznem poslovanju;

Družbenopolitični zbor je ob obravnavi osnutka tega zakona sprejel stališča.

- sklep k osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah carinskega zakona;

- sklep k osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Jugoslovanski banki za mednarodno ekonomsko sodelovanje.

Zbor združenega dela, Zbor občin in Družbenopolitični zbor so sprejeli tudi:

- periodični delovni načrt zbora za II. trimesečje 1988;

- predlog odloka o imenovanju namestnika predsednika Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo;

za namestnika predsednika tega komiteja je bil imenovan Franc Dolenc;

- predlog odloka o imenovanju članov Sveta Narodne banke Slovenije; za člane Sveta Narodne banke Slovenije so bili imenovani: Vitomil Dolinšek, Gorazd Fale, mag. Vlado Klemenčič, Vladimir Koprivnikar, Bruno Korelič, dr. Davorin poročevalec SKLIC SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SR

SLOVENIJE 20. aprila 1988

PREGLED SEJ ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE

16. marca 1988

(3)

Kračun, Emilija Kregar, mag. Dušan Mramor, Vincenc Per- čič, Marjan Planine, Vinko Plemenitaš, Miroslav Štimac, mag. Stane Valant in Miroslav Zemljič;

- predlog odloka o imenovanju predsednika Sveta za druž- beni sistem informiranja SR Slovenije; za predsednika tega Sveta je bil imenovan Rado Roter;

- predlog odloka o razrešitvi in izvolitvi člana Habilitacijske komisije pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani; dolžnosti

člana te komisije je bil razrešen Erik Vrenko, za člana komisije pa je bil izvoljen Gvidon Kaci;

- predlog odloka o izvolitvi treh članov in njihovih namest- nikov v Odbor za nagrado antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije; za člane tega odbora so bili izvoljeni Dr. Matjaž Kmecl, prof. dr. Milan Osredkar in Valerija Šker- bec, za namestnike pa Marjan Kotar, Andrej Miklavčič in Borut Plavšak.

SKLEPI, STALIŠČA IN PRIPOROČILA ZBOROV SKUPŠČINE SRS : _ .

MNENJE

Skupščine SR Slovenije ob obravnavi informacije Zveznega izvršnega sveta

o rezultatih II. faze pogajanj z misijo MDS in osnutka memoranduma o ekonomski politiki Jugoslavije v letu 1988 po novem stand-by aranžmaju sklada

Skupščina SR Slovenije je ob obravnavi informacije Zvez- nega izvršnega sveta o rezultatih II. faze pogajanj z misijo MDS in osnutka memoranduma o ekonomski politiki Jugosla- vije v letu 1988 po novem stand-by aranžmaju sklada izhajajoč iz uvodne besede predsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 16. marca 1988 sprejela

MNENJE

1. Skupščina SR Slovenije se je seznanila z Informacijo Zveznega izvršnega sveta o rezultatih II. faze pogajanj z misijo MDS in osnutkom memoranduma o ekonomski politiki Jugo- slavije v letu 1988 po novem stand-by aranžmaju sklada.

2. Skupščina SR Slovenije se je že ob sprejemanju programa konsolidacije zunanje likvidnosti in aktov ekonomske politike za leto 1988 strinjala, da je potrebno za vzpostavitev zunanje likvidnosti države doseči ustrezne mednarodne finančne aranžmaje. Skupščina SR Slovenije pa je ob tem tudi opozorila, da nas bo neaktivna, proti svetu zaprta ekonomska politika, pripeljala v še bolj neenakopravne odnose na svetov- nem finančnem in blagovnem trgu. Naš finančni in gospodar- ski položaj to tudi potrjuje.

3. Skupščina SR Slovenije ponovno poudarja, da je vsebinsko mogoče zadostiti zahtevam MDS, vendar le tako, da se na navznoter učinkovitejše organiziramo in ponavlja svoja sta- lišča, da tako organiziranost vidi:

- v večji samostojnosti in tržnosti gospodarstva,

- v odprtosti v svet in v širše sodelovanje v mednarodno menjavo,

- v samostojnosti OZD, v samoupravnem značaju in v deregulaciji družbene reprodukcije,

- v motiviranosti vseh ekonomskih in političnih dejavnikov za dosledno in odgovorno izpolnjevanje prevzetih obveznosti.

4. Upoštevajoč ta stališča, ki pomenijo tudi prenašanje skrbi in aktivnosti za gospodarske rezultate na gospodarske subjekte, ki bodo v skladu s potrebami in interesi delovnih ljudi iskali najustreznejše rešitve za njihov največji učinek, Skupščina SR Slovenije poudarja, da je v ekonomski politiki treba dati prednost ciljem, ki motivirajo gospodarstvo in delavce, ob večjem sodelovanju stroke. Skupščina SR Slove- nije poudarja, da so ti cilji:

- zmanjševanje inflacije v pogojih konkurence in prostega oblikovanja cen za večino izdelkov in storitev,

- aktivna politika tečaja dinarja,

- spremembe deviznega sistema v skladu z opredelitvami pretežne večine jugoslovanskega gospodarstva,

- strukturno prilagajanje jugoslovanskega gospodarstva v smeri večje izvozne naravnanosti in ekonomske učinkovi- tosti,

- novi mednarodni viri so lahko namenjeni le gospodar- skim subjektom, ki bodo skozi povečan devizni priliv zagoto- vili njihovo vračanje.

5. Skupščina SR Slovenije meni, da bomo skoraj gotovo morali sprejeti nominalne omejitve za ravnanje vseh pospeše-

valcev inflacije, na katere lahko vplivamo z ekonomsko politiko države, čeprav predstavlja to izjemno zahtevno odgovornost za vse nosilce makroekonomskih odločitev (in velja tve- ganje za delavce v združenem delu). Zaradi tega je treba zelo odgovorno in strokovno preveriti naše ambicije in možnosti v zvezi z načrtovano stopnjo inflacije, kreditno-monetarno politiko in predvidene omejitve v skupni, splošni in osebni porabi. Posledice uveljavljanja nominalnih omejitev v pogojih nerealnega načrtovanja bodo vplivale predvsem na osebne dohodke, povzročile pa bodo tudi padec proizvodnje. Zato bi bilo nu/no upoštevati potrebo po zaustavitvi naraščanja notra- njih dolgov ter odpravi vzrokov zanje (zlasti v NBJ).

Ciljna predvidena stopnja zmanjševanja inflacije mora biti zasnovana na strokovnih podlagah in realno dosegljiva v pogojih bistvenega sproščanja, ne pa administrativnega omejevanja cen, zagotavljati mora pogoje za večjo proizvod- njo in izvoz s tečajem, ki bo izvoz stimuliral in dohodkovno motiviral, ne pa tudi dopustiti, da bi se zaradi uresničevanja te politike morala realna sredstva za osebne dohodke ter skupno porabo znižati pod raven, ki je socialno in razvojno še sprejemljiva. Vsaka drugačna odločitev je lahko le kratko- ročna in ne vsebuje pogojev za trajno stabilizacijo ter pre- strukturiranje gospodarstva in družbe.,

6. Skupščina SR Slovenije poudarja, da mora Zvezni izvršni svet predložiti pred zaključkom pogajanj Skupščini SFRJ mehanizme, s katerimi bo zagotovil izvrševanje ekonomske politike, pri čemer tudi opozarja, da težavnost in zapletenost razmer, s katerimi smo soočeni, ne more biti legitimacija za sprejemanje poenostavljenih, administrativnih in linearnih rešitev, ki lahko realne probleme samo prelagajo kot nas to uče dosedanje izkušnje. Ostati mora v okviru sprejete ekonomske politike ali predlagati potrebne spremembe, ne more pa biti izgovor za nadaljnje omejevanje samoupravnih pristojnosti delavcev in ustavnih pooblastil republik in avtonomnih pokrajin.

To se nanaša predvsem na nujno omejevanje vseh oblik porabe, ki je v realnih mejah potrebno za zmanjševanje inflacije. vendar mora omejevanje temeljiti na dogovorjeni dejavnosti SR in SAP, da s svojimi ukrepi in aktivnostmi, glede na razpoložljiva sredstva, ob polnem soglasju z delavci ter samo- upravnimi organizacijami in skupnostmi, zagotove potrebno omejevanje osebne, skupne in splošne porabe. Samo tako dogovorjeno omejevanje porabe, ne pa linearni interventni zakon na ravni federacije lahko zagotovi potreben družbeni konsenz, zadostno motivacijo za delo in ustvarjanje dohodka ter uresničevanje specifičnih razvojnih potreb družbenih dejavnosti v vsaki SR in SAP.

7. Skupščina SR Slovenije ugotavlja, da zelo zahtevnih ciljev in nalog letošnje gospodarske in razvojne politike ni možno uresničiti brez bistveno večje mobilizacije vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovega zaupanja v večjo učinkovi- tost in odgovornost vseh nosilcev nalog.

Zato je nujno v Skupščini SFRJ takoj pripraviti analizo vzrokov in oceno odgovornosti za nedosledno izvajanje doslej sprejetih ciljev in nalog za stabilizacijo gospodarstva, 3

(4)

še posebej aktivnosti posameznih federalnih organov, in ugo- tovi kaj je privedlo do prekinitve nekaterih ugodnih ekonomskih trendov v obdobju 1983-1985 in s tem do nujnosti ponovnega sklepanja dogovorov z Mednarodnim denarnim skladom in tujimi upniki.

Skupščina SR Slovenije zahteva, da se zagotovi popolna obveščenost delovnih ljudi in občanov o nalogah in pogojih za doseganje ciljev letošnje razvojne politike, ki so povezani z nameravano sklenitvijo dogovorov z Mednarodnim denarnim skladom, o čemer domača javnost doslej ni bila ustrezno obveščena.

8. Skupščina SR Slovenije poudarja, da nosi Zvezni izvršni svet polno odgovornost za nadaljnja pogajanja. Posebno odgovornost prevzema za vsebino sporazuma, zlasti glede na realnost in možnost za prevzemanje obveznosti do MDS in njihovega izvajanja doma, za mehanizme v Skupščini SFRJ sprejete ekonomske politike in za pritegnitev (mobilizacijo) relevantnih družbenoekonomskih in političnih dejavnikov.

Zvezni izvršni svet mora v ta namen predložiti skupščinam socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin oceno in prevzeti vso odgovornost v zvezi s predvidenimi učinki in posledicami sporazuma.

SKLEP

Zbora združenega dela in Zbora občin Skupščine SR Slovenije ob obravnavi analize izvajanja zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih

Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije sta na sejah dne 16. marca 1988 ob obravnavi analize izvajanja zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na podalgi 260. čle- na poslovnika Skupščine SR Slovenije sprejela naslednji

sklep

1. Zbor združenega dela in Zbor občin Skupščine SR Slovenije sprejemata analizo izvajanja zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in ugotavljata, da se temeljne novosti, ki so bile na področju rodbinsko pravne ureditve uvedene s tem zakonom, učinkovito uveljavljajo, vendar, pa spremenjene družbene razmere in iz- kušnje pri izvajanju zakona utemeljeno zahtevajo proučitev posameznih določb zakona in na tej podlagi njihovo spremembo.

2. Zbora menita, da je vrsta predlaga- nih sprememb zakona v zaključnem delu analize sicer sprejemljivih, vendar pa nekateri v tekstualnem delu niso dovolj pro- blemsko obrazloženi oziroma so še ne- dorečeni in jih bo potrebno utemeljiti ob pripravi predloga za izdajo zakonskih sprememb, na primer glede dosledne iz- peljave načela stvarne pristojnosti med sodišči in področjem socialnega skrbstva, ikzboljšanja zakonskih določb, ki urejajo spravni poskus, uvedbe možnosti vpisa priznanja očetovstva za še neroje- nega otroka oziroma priznanje očetov- stva za nazaj, konkretne razdelave blažjih in kratkotrajnejših ukrepov zoper starše, ki zanemarjajo svoje dolžnosti v manjši meri, podaljšanja rejništva čez rejenčevo polnoletnost ter ureditve skrbništva s po- godbo.

3. Zbora posebej poudarjata, da se skuša nekatera vprašanja, ki se pojavjajo ob izvajanju zakona reševati s podrob- nejšim, kazuističnim urejanjem posameznih določb, kar pa bi na področju, ki ga ureja ta zakon in ki zahteva prilagaja-

nje različnim življenjskim situacijam, ki jih vseh v zakonu ni mogoče predvideti, pomenilo prej poslabšanje kot izboljša- nje sedanje pravne ureditve. Veljavne zakonske določbe namreč omogočajo, da se zahtevno in raznovrstno problematiko družinskih razmerij rešuje z najprimer- nejšimi metodami in postopki strokovne- ga dela.

4. Zbora v zvezi s predlogi v analizi za spremembo zakona menita, da je pri pripravi konkretnih zakonskih sprememb potrebno upoštevati zlasti naslednja sta- lišča in usmeritve:

- dosledno je potrebno razmejiti jav- na pooblastila, ki jih opravljajo organi skupnosti socialnega skrbstva od strokovnih nalog, ki jih opravljajo centri za socialno delo in proučiti možnost prenosa javnih pooblastil na centre za socialno delo;

- podrobnejše urejanje izvenzakonske skupnosti v zakonu ni potrebno, saj bi bilo v nasprotju z bistvom instituta izvenzakonske skupnosti, zato tudi ne bi bilo primerno obstoja izvenzakonske skupnosti samosotjno ugotavljati pred sodiščem, ampak le v primeru, kadar na- stopi spor oziroma kot predhodno vpra- šanje v postopku pred sodiščem; proučiti pa bi bilo potrebno opozorila v zvezi s statusom otrok v taki skupnosti;

- vprašanje ponovne uvedbe instituta neobstoječe zakonske zveze je potrebno še proučiti, primerneje bi bilo prilagoditi pravne posledice posameznim razlogom za neveljavno zakonsko zvezo;

- predzakonsko svetovanje je potrebno v večji meri z različnimi oblikami in metodami dela vgraditi v celoten proces vzgoje in izobraževanja, posodabljanje vsebine in dela v zakonskih svetovalni- cah pa zagotoviti tudi z vključevanjem strokovnjakov z različnih področij v strokovne teame, s prilagajanjem specifič- nim potrebam posameznih skupin udele- žencev pred aH po sklenitvi zakonske

zveze in z uveljavljanjem manj formalnih oblik dela; zbora podpirata ukinitev ob- veznih potrdil o obisku zakonske sveto- valnice pred sklenitvijo zakonske zveze;

- pri postopku oddaje otroka v zavod zaradi njegove osebnostne ali vedenjske motenosti je potrebno glede na to, da pomeni ta ukrep omejitev njegove svobo- de, proučiti možnost zakonske opredeli- tve trajanja, spremljanja in prenehanja tega ukrepa;

- proučiti je še potrebno predlog o odpravi zakonske določbe, da je posvojitev možna le po preteku enega leta od izpolnitve pogojev za posvojitev, saj je posvojitev popolna in nerazvezljiva.

5. Zbora menita, da je določbe v zvezi z usklajevanjem preživnin potrebno pre- oblikovati tako, da bi bile iz valorizacije po uradni dolžnosti izločene preživnine, o katerih višini in načinu valorizacije so se roditelji dogovorili. Tako bi se zmanj- šalo število upravnih odločb in s tem povezani stroški za izvedbo valorizacij.

Nadaljnjo poenostavitev postopka bi lahko dosegli tudi s prenosom ugotavljanja podatkov o povečanju življenjskih stro- škov s pristojnih organov občinske skupnosti socialnega skrbstva na Skupnost socialnega skrbstva Slovenije. Uveljavi naj se tudi možnost prenosa odločanja o valorizaciji preživnin z organov skupnosti socialnega skrbstva na centre za socialno delo.

6. Zbora nalagata Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, da pri dograje- vanju zakona o zakonski zvezi in družin- skih razmerjih upošteva stališča in mnenja zborov, oblikovana ob obravnavi analize o izvajanju zakona. Pri tem naj prouči in ustrezno upošteva tudi stališča skupš- čine Skupnosti socialnega varstva Slove- nije ter druga mnenja, predloge in pri- pombe delovnih teles skupščine in zborov ter delegatov v razpravah na sejah zborov.

(5)

SPREMLJANJE IZVAJANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU MNENJE

Komisije za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu Skupščine SR Slovenije, ki je na seji 14. 3. 1988 razpravljala o nekaterih spornih vprašanjih, nastalih ob uveljavitvi novele zakona o združenem delu

Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu Skupščine SR Slo- venije je na seji dne 14. 3. 1988 razpravljala o nekaterih spornih vprašanjih, nastalih ob uveljavitvi novele zakona o združenem delu, ter o tem sprejela naslednja

mnenja:

14. Ni smotrno, če program organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti vsebuje le elemente za formalno usklajevanje samoupravnih splošnih aktov z zakonom (651. člen ZZD), program mora temeljiti na predhodni ugotovitvi stanja v organizaciji oziroma skupnosti.

Obstaja mnenje, da je potrebno opraviti formalno uskladitev samoupravnih splošnih aktov s spremembami zakona (poslovna funkcija, tekoči račun, solidarna oziroma druga oblika odgovornosti, osebno izjavljanje, organi ter problemi skupnih samoupravnih splošnih aktovj.

Uveljavlja se določena reorganizacija, ta pa mora imeti za cilj izboljšanje rezulta- tov dela. Kot temeljno je treba opraviti analizo stanja v organizaciji oz. skupnosti (obstoj razvojnih ciljev glede na giba- nja v tehniki in tehnologiji v svetu in na tem temelju velja presoditi razvojno-stra- teški program; ugotoviti znanstveno-teh- nični potencial — povezava s strokovnimi in znanstvenimi institucijami, informacij- skimi sistemi; analiza proizvodnega potenciala - zastarelost, rezerve po obsegu in strukturi, plan modernizacije in finan- ciranja, • oddaja neaktiviranih sredstev - vzpostavitev kooperacij, delo na domu, kadrovski sestav kolektiva in potrebe po spremembah; infrastrukturni potencial, naravni potencial, varstvo okolja, energe- tika in varčevalni program; analiza in put in autput vektorjev glede reprodukcijske- ga materiala in prodaje, plan vzpostavlja- nja trajnejših zvez z različno stopnjo in- tenzivnosti; analiza upravljalskega potenciala - sposobnost vodstva za reakci- je na spremembe, sodelovanje s strokovnimi in znanstvenimi institucijami, sposobnost prilagajanja hitrim spremembam itd.

Soočiti je potrebno razvojni program z družbenim planom SR Slovenije za obdobje 1986-1990 posebej z vidika zahtev poprestrukturiranja gospodarstva. Anali- zirati je potrebno posebej tiste elemente, ki omogočajo opredelitev organizacij kot blagovnih producentov (realno vrednote- nje sredstev; skupno gospodarjenje in odgovornost vseh udeležencev; od inten- zivnosti medsebojnih zvez - vzajemno- sti, zavisi opredelitev oblike odgovornosti - solidarna itd.; enako velja za tekoči račun in tudi za enotno ali samostojno nastopanje na trgu; potrjevanje rezulta-

tov dela na trgu; odstranitev elementov, ki opredeljujejo pravico dela z družbeni- mi sredstvi kot monopol na delovno mesto - uveljavitev odgovornosti in pouda- rek na sposobnosti delavcev; uveljavitev permanentnega izobraževanja in sploh kadrovskega prestrukturiranja; pomen znanja in dosledno stimuliranje vseh oblik inovativnosti).

V sistemu organiziranja je potrebno uveljaviti načelo fleksibilnosti, odprtosti, dinamičnosti ter decentralizacije, kar vse je zahteva sodobnih organizacijskih te- orij. Sistem integracij in koncentracij mora temeljiti na ekonomskih interesih, re- zultati pa morajo biti sinergetski, sicer so taki procesi neutemeljeni. Ni smisel vseh integracij zgolj statusna povezava, vzpo- stavljati je potrebno različne stopnje - pogodbeno razmerje; trajna pogodbe- na, zlasti kooperacijska razmerja; zdru- ževanje dela in sredstev in le v primerih intenzivnih zvez (po kakovosti in količini) vzpostavljamo statusne povezave, saj slednje v marsičem izničijo učinke bla- govno-tržnih razmerij (solidarna odgovornost, skupni riziko, obveznosti ob sa- naciji), zlasti strožja pravila o izpolnitvi obveznosti z vsemi sankcijskimi meha- nizmi. Pri opredeljevanju organizacijske strukture ne zahajamo v podrobnosti, ker je organizacija (skupnost) živ organizem,

detajliranje prepuščamo sklepom kot splošnim aktom (enote, skupine, podrobnosti o opredelitvi strokovnih služb). To še posebej velja za splošne akte, ki se sprejemajo z osebnim izjavljanjem. Po- svetiti je treba pozornost zmanjšanju re- žije, družbeno koristno je le tisto delo, ki prispeva k ustvarjanju nove vrednosti ter zbiranju podatkov, ki omogočajo odloči- tve. Kjer so oblikovali velike temeljne organizacije, morajo posebno pozornost posvetiti organiziranju delovnih enot (446. člen ZZD). Komisija opozarja na že objavljena stališča o reorganiziranju združenega dela in na neutemeljeno uki- njanje temeljnih organizacij, kar vodi v centralizacijo, ki je v nasprotju s sodob- nimi spoznanji organizacijskih ved in psi- hologije, zmanjšuje pa tudi možnost samoupravnega odločanja in spravlja delavce v položaj, ki ni v skladu z družbeno- političnim sistemom.

Smotrno je treba uporabiti vse določ- be, ki uveljavljajo racionalizacijo v odlo- čanju (zmanjšanju odločanja z osebnim izjavljanjem; krepitev vloge delavskega sveta; uveljavitev pravila, da o isti stvari ne odločamo dvakrat - vloga planskih odločitev; okrepiti vlogo poslovodnega organa in njegovo odgovornost - pred- lagatelj in izvajalec poslovne politike;

uveljavitev skupnih samoupravnih sploš- nih aktov posebej na vseh področjih, kjer se uveljavlja skupen interes: skupne os- nove in merila na področju dohodkovnih

odnosov, kar omogoča udeležbo v skupno ustvarjenem dohodku ter opredeljeva- nje normativov in standardov, ki so tudi kriterij za presojo pravilne izpolnitve sprejete obveznosti, zagotoviti notranjo mobilnost delavcev, izenačiti delovno- pravne institute, ker so ti lahko kriterij za udeležbo v skupno ustvarjenem dohodku, za odstranjevanje ozkih grl v proiz- vodnji, nujna skupna kadrovska politika;

SKratka na vseh področjih, kjer ne gre za izrazite specifičnosti temeljnih organizacij).

Potrebno je v večji meri uveljaviti odgovornost med temeljnimi organizacijami, zato je treba dati skupnim organom pooblastila, da uveljavljajo ničnost in iz- podbojnost odločitev, ki vplivajo na zmanjšanje skupno ustvarjenega dohodka ali povečujejo nevarnost skupne odgovornosti pri vseh materialnih obvezno- stih, zagotoviti smiselno uporabo pravil obligacijskega prava zaradi nepravilne izpolnitve in zato tudi opredeliti notranjo arbitražo; uveljaviti sodoben sistem kontrole: revizija, ki bo zagotavljala čiste ra- čune med udeleženci; tehnična kontrola - vhodna, medfazna in izhodna zaradi kontrole pravilne izpolnitve, dviga kvalitete in promocije organizacije na trgu;

kontrola ustreznosti programov in sposobnost reprogramiranja glede na spremembe v tehniki, tehnologiji ter trgu.

Z opisom glavnih nalog pri programu na temelju 651. člena ZZD, komisija poudarja vsebinsko stran problemov, ki je temeljnega pomena, posebej še v seda- njih zahtevnih in težavnih okoliščinah.

15. O periodičnem obračunu razpravlja- jo delavci, ga obravnavajo, zavzemajo mnenja in dajajo predloge, sprejme in odloči pa delavski svet temeljne organizacije (106. člen v zvezi s 468. členom ZZD). Zaključni račun, zlasti pa končno delitev dohodka pa sprejmejo delavci z osebnim izjavljanjem (107. člen ZZD).

Z novelo ZZD (45. člen) je bila spreme- njena določba 151. člena, tako je bilo ob sprejemanju periodičnih računov črtano besedilo »po izteku trimesečja, delavci z osebnim izjavljanjem odločijo« in je bilo to besedilo nadomeščeno z beseda- mi »po izteku dobe, za katero se ugotavlja periodični obračun, delavski svet temeljne organizacije odloči« (sedanji 107.

člen). Pri pristojnostih delavskega sveta je bil z novelo (147. člen) spremenjen 495. člen o pristojnostih delavskega sveta, tako da je med pristojnosti vnešeno še: »določa periodični obračun in zak- ljučni račun temeljne organizacije« (sedanji 468. člen). Na podlagi tega so mno- gi zaključevali, da sprejemanje periodič- nih in zaključnih računov spada v izključ- no pristojnost delavskega sveta. Pri tem so spregledali naslednje določbe: po do- ločbi 106. člena zakona (prečiščeno be- poročevalec

(6)

sedito) pripravi poslovodni organ poroči- lo pred določitvijo periodičnega oziroma zaključnega računa, ki ga obravnavajo delavci v temeljni organizaciji. V tej raz- pravi ocenjujejo rezultate svojega dela in poslovanja. Gre za razpravo, sprejemanje mnenj in predlogov. Po določbi 1. odstav ka 107. člena po tako opravljeni obravnavi sprejme delavski svet (periodični obra- čun) sklep o začasni delitvi ustvarjenega dohodka. V primeru periodičnih obraču- nov torej poteka med delavci, na zboru le razprava, odloča pa delavski svet.

Glede zaključnega računa pa delavci obravnavajo poročilo poslovodnega organa in nato z osebnim izjavljanjem sprejmejo sklep o dokončni razporeditvi ustvarjenega dohodka (2. odstavek 107.

člena). To je tudi razumljivo, saj gre za temeljno odločitev o gospodarjenju.

Opozoriti velja, da so delavski svet in delavci vezani na sprejete družbene do- govore, samoupravne sporazume in last- ne samoupravne splošne akte ter posebej planske akte, kjer so opredeljena razmerja (proporci). Kršitev teh aktov ima za posledico ničnost odločitve (10. člen zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu) ter bi zato moral poslovodni organ drugačno odločitev zadržati.

16. Določba 19. člena zakona o zdru- ženem delu se neposredno uporablja, temeljne in delovne organizacije se lahko povezujejo na sicer opredeljene oblike (delovne, sestavljene organizacije), s tem da opredelijo vse elemente, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti v pravnem prometu in načela upravljanja.

Z določbo 19. člena zakona je omogo- čeno uveljavljanje organizacijskih načel o fleksibilnosti, dinamičnosti in odprtosti. Možne so povezave temeljnih in delovnih organizacij mimo sicer podrobneje opredeljenih oblik organiziranosti združenega dela. Ob sklenitvi samoupravnega sporazuma o združevanju je treba opredeliti vse tiste elemente, ki omogočajo ugotovitev medsebojnih razmerij združenih subjektov, (odgovornost), razviden mora biti namen, zlasti dejavnost, stopanje v pravni promet zlasti če nastopajo za skupni interes in cilje ustanoviteljev ena ali več udeleženk sporazuma ali pa ustanavljajo takšno obliko kot institucionalno organizacijo, ki bo vpisana v sodni register z obsegom pooblastil, določenih v ustanovitvenem aktu ter z odgovornostjo ustanoviteljev za obveznosti, ki jih nova organizacijska oblika prevzema na račun posamezne ali vseh udeleženk. Skladno s tem je tudi dopolnjen veljavni 423. člen zakona o združenem delu o vpisu v sodni register, ki omogoča vpis »drugih skupnosti organizacij združenega dela«. Uveljavlja se pravno pravilo, da je dovoljeno vsako združevanje, ki ni izrecno prepovedano.

17. Vsebina elaborata o ekonomski in družbeni smotrnosti ustanavljanja delovne organizacije (321. člen ZZD) smiselno določa strokovne podlage iz 21.

člena zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu.

Zakon o združenem delu je okvirno določal vsebino elaborata o ekonomski in družbeni smotrnosti ustanavljanja delovne organizacije, ker pa gre v bistvu za investicijsko odločitev, je potrebno upo-

števati določbo 4. odstavka 21. člena zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Ur. I. SFRJ,, št. 21/82 in 32/82); ki kot vsebino določa opis proizvodov in storitev, ki jih bo zagotavljala investicija, opis potreb po surovinah, energiji, tehnologiji, usposobljenih delavcih, predra- čunska vrednost objekta in opreme, vire sredstev, opis domače in uvožene opreme, zagotovitev ukrepov za varstvo okolja, predvidene učinke vlaganja (poveča- na proizvodnja ali storitev, donosnost in ekonomičnost, devizni učinek, poveča- nje zaposlenosti). Strokovni podlagi morajo biti priložena dokazila o zagotovljenih pogojih za investicijsko vlaganje. Po- leg navedenega je potrebno delavcem prikazati učinke pričakovane investicije.

18. Razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije materialne proizvodnje sestavljajo določeno število predstavnikov temeljne organizacije in sindikata te iste organizacije (5. odstavek 477. člena ZZD).

V primeru temeljne organizacije, ki opravlja dejavnost posebnega družbe- nega pomena, je razpisna komisija sestavljena iz tretjine delavcev temeljne organizacije, sindikata te organizacije in tretjine iz vrst predstavnikov družbe- nopolitične skupnosti (6. odstavek 477.

člena ZZD).

Razpisna komisija za imenovanje poslovodnega organa delovne in sestavljene organizacije združenega dela je sestavljena po enakih pravilih, kakor za organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (511. člen ZZD).

Glede razpisne komisije v temeljni organizaciji, ki opravlja dejavnost, ki ni posebnega družbenega pomena, ni nejas- nosti v citirani določbi ZZD, poudariti je le potrebno, da so predstavniki sindikata iz te organizacije, ne morda iz občinske- ga sindikalnega sveta. Interpretacija glede razpisne komisije v primerih dejavnosti posebnega družbenega pomena temelji na 6. odstavku 477. člena ZZD in na določbi 51. člena Ustave SR Slovenije, pa tudi posebnih zakonov s področja druž- bene in gospodarske infrastrukture. Raz- pisna komisija za delovno in sestavljeno organizacijo po izrecni določbi 511. čle- na ZZD ne more biti sestavljena po pravilih iz 5. odstavka 477. člena ZZD. Pro- blem je razrešen v drugem odstavku 104.

člena ustave SFRJ, ki določa tripartitno komisijo za OZD posebnega družbenega pomena in za vse organizacije združene- ga dela, razen temeljne organizacije. To- rej v delovni in sestavljeni organizaciji združenega dela ostaja triparitna komisija (predstavniki delavcev, sindikata priza- dete organizacije in predstavniki družbe- nopolitične skupnosti), kar velja tudi za enovite delovne organizacije.

19. Delavski svet delovne organizacije sprejema sklepe s področja osebnega izjavljanja v soglasju z vsako temeljno organizacijo na način, ki ga določa samoupravni sporazum o združitvi v to delovno organizacijo (2. odstavek 528.

člena ZZD).

V skladu z določbo 477. člena ZZD se delegat temeljne organizacije izjavlja oziroma glasuje v okviru smernic, ki so jih zavzeli delavci oziroma delavski svet.

Pravilo za odločanje delavskega sveta delovne organizacije je, da ta sprejema sklepe z večino glasov vseh delegatov.

Izjema od tega pravila je v primeru, ko delavski svet delovne organizacije odlo- ča o zadevah s področja osebnega izjavljanja, kar delavci opredelijo v samoupravnih splošnih aktih temeljne organizacije oziroma delovne organizacije.

V tem primeru veljajo glasovi vseh delegatov temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti za en glas (502. člen ZZD). Prav tako opredelijo delavci način odločanja delavskega sveta delovne organizacije v soglasju z vsako temeljno organizacijo v samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije oziroma delovne organizacije. Pri tem pa gre z opi- ranjem na planske akte uveljaviti načelo, da se o isti stvari ne odloča dvakrat - ne bis in icfem.

Način glasovanja določa 3. odstavek 528. člena ZZD - če do soglasja delega- cij ne pride, je možen postopek usklajevanja ter oblikovanja novega predloga na podlagi odločitve kvalificirane večine vseh članov delavskega sveta delovne organizacije. V primeru pa, da obstaja nevarnost za neizpolnitev plana, poslovne politike ali samoupravnih in splošnih aktov delovne organizacije oziroma, če bi utegnila nastati škoda za posamezno temeljno organizacijo ali delovno organizacijo kot celota v primeru opustitve sprejema sklepa delavskega sveta delovne organizacije, lahko ta sprejme zača- sen sklep z rokom veljavnosti določene v samoupravnem splošnem aktu temeljne oziroma delovne organizacije (po ana- logiji sposlovodnim organom 90 dni).

20. Če temeljna organizacija ne skle- ne samoupravnega sporazuma o združi- tvi v delovno organizacijo, začasno uredi odnose, o katerih temeljne organizacije niso dosegle soglasja, sodišče združenega dela z odločbo (372. člen ZZD), ki je podlaga tudi za vpis v sodni register.

21. Delavski svet oziroma ustrezen organ upravljanja organizacije združe- nega dela mora v primeru usklajevanja planskih aktov organizacije združenega dela sprejeti sklep, s katerim začasno, do uskladitve svojih samoupravnih splošnih aktov uredi, s kakšno obliko osebnega izjavljanja se sprejemajo skupni temelji za pripravo srednjeroč- nih planov (z referendumom, na zboru delavcev, ali z drugo obliko osebnega izjavljanja).

Zakon o sprejemanju planskih aktov v OZD v Sloveniji za obdobje 1986-1990 (Ur. I. SRS 37/85) v 2. členu določa, da se samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije šteje za skupne temelje za pripravo srednjeročnih planov, če vsebuje vse sestavine, ki jih zvezni zakon dolo- ča za skupne temelje in se pripravi na način, kot ga zanje predpisuje zvezni zakon, in sprejme z referendumom. Ta do- ločba se nanaša na planske akte, vezane na goraj naveden čas in je s tem tako konsumirana.

Po noveli ZZD temelji plana ne sodijo več med zadeve, o katerih se po samem zakonu odloča z referendumom, marveč je za to področje možen fakultativni refe- rendum (če tako delavci v svojih samou-

(7)

pravnih splošnih aktih določijo). Glede na to, da so planski akti organizacij zdru- ženega dela v skladu z zakonom o sprejemanju planskih aktov v OZD v Sloveniji v obdobju 1986-1990 že sprejeti, se po- stavlja vprašanje, kako v primeru usklajevanja torej sprememb in dopolnitev planskih aktov OZD za to srednjeročno obdobje. Po določilih goraj citiranega zakona (1. člen) se za sprejemanje planskih aktov za obdobje 1986-1990 v Sloveniji uporabljajo neposredno določbe zveznega planskega zakona. (Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o druž- benem planu Jugoslavije (Ur. I. SFRJ št.

46/85 in 65/87), ki v drugem členu določa, da se samoupravni sporazumi o temeljih plana delovne organizacije šteje za skupne temelje za pripravo srednjeročnih planov, pri čemer odločajo delavci v temeljni organizaciji o skupnih temeljih za pripravo srednjeročnih planov z osebnim izjavljanjem (29. člen Zveznega zakona).

To mnenje je identično z mnenjem Re- publiškega komiteja za zakonodajo izvrš- nega sveta SR Slovenije.

22. Določbe novele ZZD s področja delovnih razmerij, kijih republiški zakon o delovnih razmerjih ne ureja, se uporabljajo neposredno, torej brez pred- hodne uskladitve republiškega zakona o delovnih razmerjih.

— Po noveli ZZD je podana omejitev določanja števila stopenj strokovne izobrazbe kot pogoj za opravljanje posameznih del oziroma nalog (48. člen ZDR - 168. člen ZZD).

Novost, ki jo prinaša sprememba 168.

člena novele zakona o združenem delu pomeni, da objava prostih del oziroma nalog z več kot dvema alternativnima in zaporednima stopnjama strokovne izobrazbe, po uveljavitvi zakona, ni več do- voljena oz. je nezakonita. V kolikor so pogoji za opravljanje del oziroma nalog določeni v samoupravnem splošnem aktu, ki se v skladu s spremembami zveznega zakona ne sprejema obvezno z referendumom (razvid del oziroma nalog), je spremembo pogojev mogoče sprejeti s sklepom delavskega sveta, saj gre za vsebinsko samoupravno odločitev, kateri dve stopnji strokovne izobrazbe bosta zadržani kot pogoja za opravljanje dolo- čenih del oz. nalog.

— Po noveli ZZD ima prednost pri izbi- ri kandidat z višjo stopnjo strokovne izobrazbe (49. člen ZDR - 172. člen ZZD).

Določba zveznega zakona je kogentnega (obvezujočega) značaja, neposredno uporabljiva, in je tudi ni potrebno vnašati v samoupravno regulativo. Upoštevati jo mora pristojni samoupravni organ v konkretnem postopku izbire. Ta pravila kot splošna veljajo tudi v postopku izbire poslovodnega organa.

— Novela ZZD prinaša dodatno opredelitev hujših kršitev delovne discipline, za katere je potrebno obligatorno izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja (56. člen ZDR - 194. člen ZZD).

Republiški zakon o delovnih razmerjih sicer hujših kršitev, naštetih v 194. členu zakona o združenem delu ne povzema, pač pa v 153. členu, ki določa primere disciplinskih kršitev, za katere je obligatorno potrebno izreči disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, med te-

mi opredeljuje tudi v noveli zakona o združenem delu dodani disciplinski kr- šitvi. Na podlagi takega stanja je mogoče oceniti, da sta dodani hujši kršitvi v samoupravni regulativi in praksi več ali manj že uveljavljeni, sicer pa sam člen novele zahteva uskladitev samoupravnih splošnih aktov.

- Opredelitev hujšega primera disciplinske kršitve, in sicer neupravičenega izostanka z dela zaporedoma najmanj 3 dni za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja je kogentnega - obvezujočega značaja, ostale določ- be, ki urejajo primer hujših kršitev delovne discipline ter deloma posegajo v veljavno republiško in samoupravno ureditev pa niso neposredno uporabljive (59. člen ZDR - 197. člen ZZD).

Nova določba o zaostritvi disciplinske odgovornosti v primeru neupravičenega izostanka z dela najmanj 3 dni, je ned- vomno kogentnega - obvezujočega zna- čaja.

Menimo, da to velja tudi v primeru, ko je samoupravna regulativa povzela dose- danjo zakonsko rešitev, to je opredelitev neopravičenega izostanka z dela najmanj 5 delovnih dni, vendar velja zaradi pravne varnosti to neskladje odpraviti.

V ostalem določbe tega člena (197.

člen ZZD) deloma posegajo v veljavno republiško in na tej podlagi samoupravno ureditev. To velja za vse naštete primere težjih kršitev delovne odgovornosti in discipline, ki so po vsebini že opredeljeni v republiškem zakonu kot primeri kršitev, ki jih je potrebno samoupravno opredeliti in za katere se obvezno izreka najtežji disciplinski ukrep (153. člen in 154. člen ZDR). Glede na navedeno te novosti zveznega zakona niso neposredno neuporabljive.

- Novela ZZD prinaša možnost oblikovanja disciplinskih senatov v delovnih enotah, kar pa zahteva ustrezno samoupravno ureditev (61. člen ZDR - 199. člen ZZD).

Novela ZZD daje samoupravni regulativi možnost oblikovanja disciplinskih senatov v delovnih enotah. To rešitev ZZD je potrebno ustrezno urediti v samoupravnih splošnih aktih oziroma v aktu o ustanovitvi delovne enote.

- Določbe novele ZZD, ki prinašajo novosti glede sestave in volitve članov disciplinske komisije so obveznega značaja - kogentna norma, ter so tako neposredno uporabljive (62. člen in 63.

člen ZDR - 200. in 201. člen ZZD).

V določbah spremenjenega 200. člena in 201. člena ZZD so določene naslednje bistvene novosti:

- v sestavi disciplinske komisije ni več zunanjih članov,

- izrecno je določeno, da lahko disci- plinska komisija dela v senatu, ki mora imeti najmanj 3 člane,

- za izvolitev predsednika disciplinske komisije in skupne disciplinske komisije ni več posebnih pravil (volijo se samo člani).

Glede na navedene zakonske poeno- stavitve se v fazi do celovite spremembe samoupravnih splošnih aktov postavljajo naslednja vprašanja:

- kako pristopiti k volitvam članov disciplinske komisije, glede na to, da je v večini primerov to področje urejeno

v statutu, ali v primeru skupne disciplinske komisije v samoupravnem sporazu- mu o združitvi v delovno oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela, ki se sprejemata z referendumom ?

- ali v primeru uvedenega disciplinskega postopka sklicati disciplinsko komisijo z zunanjim članom ali ne?

Menimo, da kogentnega značaja za- konska norma ne spremeni, čeprav je vključena tudi v samoupravno ureditev.

Glede na to, predsednika ni potrebno voliti posebej, v disciplinsko komisijo se tudi ne voli več zunanjih članov. Vendar se o tem izpostavi vprašanje, ali voliti toliko več članov delavcev organizacije združenega dela ali voliti manj članov disciplinske komisije, kot je to samoupravno določeno, kar je lahko glede na obvezni zakonski sestav disciplinske komisije (liho število) problematično. Če je sestava disciplinske komisije in število članov določeno v statutu, bo situacija dokončno lahko pravno čista šele po spremembi statuta ali samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno oziroma sestavljeno organizacijo združenega dela. Vendar pa menimo, da je problem racionalno tudi v tem primeru začasno reševati s sklepom delavskega sveta, ki bi glede na zakonske spremembe predvidel zakonit sestav disciplinske komisije, saj gre za uveljavitev prisilne norme.

- Spremembe in dopolnitev pravil disciplinskega postopka, ki jih prinaša novela ZZD, še posebej določbe, ki skrajšujejo rok za ugovor in sodno varstvo, so neposredno uporabljive (65.

člen ZDR - 204. člen ZZD).

Spremecpba 204. člena ZZD je nera- zumljiva v dopolnitvi 5. odstavka z bese- dami »če ni vložil zahteve za začetek disciplinskega postopka« ter nepopolna v zvezi s skrajševanjem rokov (8. oziroma novi 10. odstavek). Sicer pa glede na dosedanje možnosti, ki jih je samouprava imela, skrajšuje rok za ugovor na 8 dni ter rok za sodno varstvo s 30 dni na 15 dni ter pooblašča za sprožitev sodnega postopka poleg delavca tudi družbenega pravobranilca samoupravljanja ter organizacijo združenega dela, če je z odloči- tvijo bistveno oškodovan njen interes.

Določa tudi, da ugovor delavca zadrži izvršitev odločbe, pri čemer pa velja upo- števati načelo, da ni možna odločitev v škodo pritožnika (reformatio in peius).

Sodimo, da so navedene novosti glede skrajševanja rokov neposredno uporabljive, samoupravno ureditev, ki jih povzema pa je potrebno zaradi pravne varnosti delavcev začasno spremeniti s sklepom delavskega sveta. Ob tem je opozoriti, da v konkretnem primeru pravni pouk z do- ločenim daljšim rokom, kot ga predvide- va zakon, ne more biti v škodo delavca (5.

odstavek 56. člena ZDR).

V zvezi s pooblastilom družbenega pravobranilca samoupravljanja in organizacije združenega dela, če je z odločbo bistveneje oškodovan njen interes, da sproži postopek pred sodiščem združe- nega dela, so vzpostavljeni nekateri problemi, do katerih bi se bilo potrebno opredeliti:

- organ organizacije združenega dela, ki naj bi imel navedeno pooblastilo, zakonsko ni opredeljen, in ga je potrebno samoupravno odločiti (npr. zbor de- poročevalec

(8)

lavcev, samoupravna delavska kontrola, individualni poslovodni organ),

- tudi za aktivno legitimirane organe za sprožitev postopka pred sodiščem združenega dela zoper dokončno odloči- tev v disciplinskem postopku, bi moral veljati predpisan rok.

Rešitev novele ZZD, ki v zadnjem, novem 11. odstavku nadomešča obe številki

»30« s »15«, bi dopuščala zaključek, da se skrajšuje tudi rok za odločitev samoupravnega organa. Vendar glede na raz- prave v postopku sprejemanja novele ZZD ter nespremenjeno določbo 202. čle- na ZZD menimo, da namen zakonodajal- ca ni bil, da bi se tudi ta rok skrajšal. Zato je mogoče to rešitev razlagati le tako, da omogoča sprožitev postopka pred sodiš- čem združenega dela že pred potekom roka, v katerem mora samoupravni organ odločiti o ugovoru, kar nikakor ni lo- gično.

- Poenostavljena možnost izrekanja pavšalne odškodnine z opuščenim po- gojem za ugotavljanje vpliva škode na delovni proces in izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev je neposredno uporabljiva (67. člen ZDR — 206. člen ZZD).

Rešitev spremenjenega 206. člena ZZD opušča pogoj za izrek pavšalne odškod- nine in sicer vpliv škode na delovni proces in izpolnjevanje obveznosti drugih delavcev. Tega pogoja torej v konkretnem primeru ni potrebno več ugotavljati.

V kolikor je iz zakona prepisan v samoupravni splošni akt, ga je potrebno s sklepom delavskega sveta čimprej opustiti, sicer se nadalje uporablja rešitev v samoupravnem splošnem aktu.

23. V primeru, da so določbe republi- škega zakona o delovnih razmerjih v nasprotju z določili zvezne novele ZZD, se do uskladitve obeh zakonov uporablja republiški zakon o delovnih razmerjih.

- Določba novele ZZD, ki prinaša po- daljšanje trajanja poskusnega dela, ni neposredno uporabljiva (50. člen ZDR - 174. a člen ZZD).

Poskusno delo je bilo do uveljavitve novele ZZD v izključni pristojnosti repu- bliške zakonodaje. Zato določba novele ZZD ni neposredno uporabljiva, narekuje pa tudi uskladitev zakona o delovnih razmerjih.

- Obveznost sklepanja delovnega razmerja s pripravniki oziroma obveznost vplačevanja sredstev za odpiranje novih delovnih mest, ki jo prinaša novela ZZD, bo obvezovala samoupravne organizacije in skupnosti šele po uskladitvi republiške zakonodaje z zvezno (51.

člen ZDR - 175. a člen ZZD).

Določba 1. odstavka tega člena je že realizirana v republiški zakonodaji. V zvezi z obveznostjo, ki jo nalaga 2. odstavek, pa bo potrebno podrobneje proučiti oziroma opredeliti mesto urejanja tega vpra- šanja, ker vire za zagotavljanje teh sredstev, mesto zbiranja sredstev, namen uporabe in pogoje za uporabo teh sredstev.

- Rešitev novele ZZD o začasnem razporejanju delavcev ter opredelitev možnosti začasnega in trajnega prehoda delavcev tudi izven statusne poveza- nosti v primeru ekonomskih in tehnolo- ških viškov ni neposredno uporabljiva (52. člen ZDR - 177. člen ZZD).

Goraj navedena rešitev o začasnem razporejanju delavcev iz ene temeljne organizacije v drugo, glede na republiško ureditev, ki je doslej to vprašanje izvirno urejala, ni neposredno uporabljiva. Zago- tavljanje pravice do prehoda delavcev na delo v drugo organizacijo združenega dela tudi izven statusnih povezav, pa je

■že realizirano v veljavni ureditvi zakona o delovnih razmerjih.

— Novela ZZD, ki širi možnost odloča- nja pooblaščenih posameznikov za izrekanje disciplinskih ukrepov za lažje kr- šitve delovne discipline, ter dajanje mnenj o prispevku delavcev k delu zaradi potrebne uskladitve in podrobnejših opredelitev v republiški zakonodaji ni neposredno uporabljiva (53. člen ZDR - 181. a člen ZZD).

— Določbe novele ZZD, ki dopuščajo skrajševanje delovnega časa v določe- nih dejavnostih in primerih ter v težjih pogojih dela in izjeme od predpisanega najmanj 5-dnevnega delovnega tedna niso neposredno uporabljive (54. člen ZDR - 184. člen ZZD).

Določba novele ZZD zahteva podrob- nejšo republiško zakonsko opredelitev dejavnosti, primerov in pogojev skrajše- vanja delovnega časa, zato ni neposredno uporabljiva. Potrebno je tudi uskladiti sedanje republiške določbe o najmanj 5- dnevnem delovnem tednu ter o možno- stih skrajševanja delovnega časa v težjih pogojih dela (tudi v primeru uvedenih 3 ali 4 izmen).

Nove rešitve o možnostih fleksibilnej- šega razporejanja delovnega časa, mož- nostih zaposlitve s skrajšanim delovnim časom od polnega ter o pravicah in ob- veznostih delavca, ki dela krajši delovni čas, so v republiški zakonodaji že realizi- rane.

— »Dopolnilno delo« v še eni organizaciji združenega dela, vendar največ do 1 tretjine polnega delovnega časa, je v naši republiški zakonodaji že ustrezno opredeljeno (55. člen ZDR - 187. člen ZZD).

— Novela ZZD odvzema pristojnost republiškemu zakonu, da podrobneje uredi disciplinski ukrep prerazporejanja na druga dela oziroma naloge, vendar je potrebno do uskladitve republiškega zakona z zveznim uporabljati republiško zakonodajo in samoupravno regulativo (57. člen ZDR - 195. člen ZZD).

— Spremembe določb o višini denarne kazni in trajanja disciplinskega ukrepa prerazporeditve na druga dela oziroma naloge, ki jih prinaša novela ZZD do uskladitve republiške zakonodaje niso uporabljive (58. člen ZDR - 196. člen ZZD).

S spremembo ZZD se ne omejuje več izrekanje denarne kazni le na zakonsko določene hujše kršitve delovne discipline, ter odvzema pristojnosti republiki, da določi višino denarne kazni ter najdaljše trajanje disciplinskega ukrepa prerazporeditve na druga dela oziroma naloge. Do uskladitve ustreznih določb zakona o delovnih razmerjih, ki to področje urejajo, je potrebno uporabljati republiško ureditev. Ob določitvi višine denarne kazni v zveznem zakonu tudi menimo, da bi se bilo potrebno opredeliti za razlago, da je denarno kazen možno izreči v višini naj- več 15% povprečnega osebnega dohod-

ka delavca, kar lahko traja največ 6 mese- cev (15% krat. 6), sicer bi bila rešitev mi- lejša od veljavne republiške ureditve.

- Zadnji odstavek 197. člena novele ZZD izrecno pooblašča republiško zakonodajo, da opredeli še druge hujše krši- tve delovne discipline, za katere se obvezno izreka najtežji disciplinski ukrep (59. člen ZDR - 179. člen ZZD).

- Novela ZZD prinaša prepoved po- gojne odložitve izrečenih disciplinskih ukrepov, vendar je do uskladitve repu- bliške zakonodaje uporabljiva republi- ška ureditev tega področja (60. člen ZDR - 198. člen ZZD).

- Ureditev pooblastil za vložitev zah- tevka za uvedbo disciplinskega postopka ter reagiranje zoper poslovodni organ ter vodjo delovne enote, ki v predpi- sanem roku ne vloži zahteve za uvedbo disciplinskega postopka, ki jo prinaša novela ZZD, je uporabljiva šele po uskladitvi republiškega zakona.

Odvzem pooblastila sindikatu kot ak- tivnemu upravičencu za uvedbo disciplinskega postopka je mogoče uporabiti šele po uskladitvi republiškega zakona.

Republiški zakon pa že omogoča, da se tudi vodja delovne enote lahko pooblasti za začetek disciplinskega postopka in je torej realizacija te možnosti odvisna le od ureditve v samoupravnih splošnih aktih.

V zvezi s sankcijami zoper pooblaščene posameznike pa menimo, da je do uskladitve zakona o delovnih razmerjih potrebno uporabljati republiško rešitev (153. člen 8. alinea ZDR).

- Ureditev zastaranja disciplinskega postopka, ki jo prinaša novela ZZD, je uporabljiva šele po uskladitvi republi- škega zakona o delovnih razmerjih (66.

člen ZDR - 204. člen ZZD).

- Novosti, ki jih prinaša novela ZZD glede primerov prenehanja delovnega razmerja, niso neposredno uporabljive (68. člen ZDR - 211. člen ZZD).

Menimo, da se goraj navedene novosti, ki jih prinaša novela ZZD neposredno ne uporabljajo, še posebej zaradi nedoreče- ne dikcije 5. in 7. točke, za kar je potrebna podrobnejša ureditev v republiškem zakonu o delovnih razmerjih. Primera iz 7. točke ni mogoče razumeti kot rešitev za samovoljno zapustitev dela v vseh ti- stih primerih, ko delavci o svojem odho- du obvestijo organizacijo združenega dela in enostavno kršijo določbo o odpo- vednem roku. Sicer pa se je v tem primeru ravno tako kot pri vodenju disciplinskega postopka postavilo vprašanje da- tuma prenehanja delovnega razmerja.

- Novela ZZD prinaša novosti v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja zaradi neodgovornosti odnosa posameznikov, vendar je do ustrezne uskladitve zakona o delovnih razmerjih potrebno upoštevati republiško zakonodajo. Po- trebna pa bo tudi predhodna samoupravna opredelitev (69. člen ZDR - 212.

člen ZZD).

- Zaostritev določbe o prenehanju delovnega razmerja zaradi ugotavljanja nezmožnosti oziroma nedoseganja re- zultatov, ki jih prinaša novela ZZD, je uporabljiva šele po uskladitvi republi- škega zakona (70. člen ZDR - 215. člen ZZD).

(9)

— Uporaba enotne ureditve prenehanja delovnega razmerja zaradi izpolnjevanja pogojev za upokojitev, je po pre- hodni določbi 204. člena novele ZZD za- maknjena do sprejema posebnega zveznega zakona oziroma najkasneje do 2. 7. 1989 (71. člen ZDR - 216. člen ZZD).

- Določba, ki ureja pravico delavca do denarnega nadomestila in drugih oblik varstva po prenehanju delovnega

razmerja zaradi prenehanja organizacije združenega dela je že vsebinsko realizirana v določbah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (72. člen ZDR - 219. a člen ZZD).

— Glede določb novele ZZD v zvezi s skrajševanjem rokov za varstvo pravic delavcev in sodno varstvo velja, da se do uskladitve uporabljajo ustrezne do- ločbe zakona o delovnih razmerjih (183.

člen in 189. člen ZDR). Glede skrajševa- nja roka za odločitev organa sta pripom- ba in stališče enaka kot k 65. členu ZDR oziroma 204. členu ZZD, kjer se v primeru nadomestitve številke »30« s številko

»15« v zakonu omogoča sprožitev postopka pred sodiščem združenega dela že pred potekom roka, v katerem mora samoupravni organ odločiti o zahtevku (73. in 74. člen ZDR — 221. člen in 224.

člen ZZD).

IZ DELA SKUPŠČINSKIH TELES MNENJE

Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije o predlogu Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana za razlago 17. člena zakona

o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti Družbeni pravobranilec samoupravlja-

nja Ljubljana je v postopku obravnave prošnje za izdajo mnenja o ureditvi razmerij z delavci, ki opravljajo dela in naloge pri posredovanju zaposlitev študen- tom na občasnih in začasnih delih v organizacijah združenega dela, zaprosil Zakonodajno-pravno komisijo za mnenje o tem, kako tolmačiti 17. člen zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 8/78, 27/82, 48/87). Univerzitetna konferenca ZSMS je namreč zavzela stališče, da dejavnost posredovanja zaposlitev študen- tom v organizacijah združenega dela opravlja lahko ZSMS neposredno sama kot družbenopolitična organizacija. Zato je Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana zaprosil Zakonodajno-pravno komisijo za mnenje, ali je možno 17.

člen navedenega zakona razumeti tako, da lahko to dejavnost neposredno oprav-

lja družbenopolitična organizacija.

Zakonodajno-pravna komisija je nave- deni predlog obravnavala na seji dne 17.

2. 1988 in se pri tem seznanila tudi z mnenjem pristojnih republiških upravnih organov v tej zadevi.

Po 17. členu zakona lahko Zveza skupnosti za zaposlovanje pooblasti organizacijo združenega dela, ki jo ustanovi ali določi ZSMS in univerza, da posreduje študentom zaposlitev v organizacijah združenega dela za opravljanje občasnih ali začasnih del. Zakonodajno-pravna komisija meni, da je določba tega člena povsem jasna, saj nedvoumno določa, da organizacija združenega dela, ki jo ustanovi ali določi ZSMS in univerza, po poo- blastilu Zveze skupnosti za zaposlovanje posreduje študentom zaposlitev, ne pa neposredno ZSMS. Le-ta samo ustanovi

ali določi takšno organizacijo združene- ga dela.

Komisija pa je nadalje ugotovila, da določba prvega odstavka 379. člena zakona o združenem delu daje možnost družbenopolitični organizaciji, da sama opravlja gospodarsko aH drugo družbe- no dejavnost. Prvi odstavek 379. člena namreč določa, da družbenopolitične organizacije in druge v zakonu določene družbene organizacije in društva lahko ustanovijo za dosego svojih v statutu do- ločenih ciljev delovno organizacijo za opravljanje gospodarske ali druge druž- bene dejavnosti, same pa smejo oprav- ljati te dejavnosti le, če to določa zakon.

Zato bi se ZSMS morala osredotočiti na vprašanje, ali bi glede na navedeno do- ločbo 379. člena zakona o združenem delu kazalo sprožiti postopek za spremembo 17. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

MNENJE

Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije k zaprosilu Visoke

ekonomske komercialne šole Maribor za razlago določb zakona o usmerjenem izobraževanju

Svet Visoke ekonomsko komercialne šole Maribor je z dopisom z dne 5. 2.

1988 zaprosil Zakonodajno-pravno komisijo Skupščine SR Slovenije za razlago določb zakona o usmerjenem izobraže- vanju, ki se nanašajo na pogoje za izvolitev v posamezne nazive visokošolskih učiteljev. Iz vloge izhaja, da Habilitacijska komisija pri Univerzi v Mariboru v zadnjem času uporablja dodatne kriterije za izvolitev učiteljev v visokošolske nazive, ki niso opredeljeni v zakonu o usmerjenem izobraževanju in v skupnih navodi- lih, ki veljajo za delo obeh habilitacijskih komisij, niti v ustreznih samoupravnih aktih visokošolskih delovnih organizacij.

Svet šole sicer podpira dopolnjevanje in zaostrovanje meril za volitve učiteljev v posamezne visokošolske nazive, s katerimi bi se zagotovila večja kvaliteta ka- drov na univerzi, vendra meni, da bi za takšno akcijo bil potreben ustrezen pre-

mostitveni rok, akcija pa bi morala pote- kati po samoupravno in zakonsko dolo- čeni poti.

Zakonodajno-pravna komisija je zapro- silo Visoke ekonomsko komercialne šole obravnavala na seji dne 2. 3. 1988 ob sodelovanju predstavnikov predlagatelja, obeh univerz in Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo.

Komisija je v skladu s svojo vlogo in pristojnostjo obravnavala izključno pravne vidike zastavljenega vprašanja in ni ocenjevala smotrnosti zaostrovanja kriterijev v smislu večje strokovne kvalitete visokošolskih učiteljev.

Zakon o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 29/80) v členih 182 do 184 določa temeljne pogoje in merila za izvolitev visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Po drugem odstavku 182. člena se podrobnejši

pogoji v skladu z zakonsko določenimi merili in pogoji določijo v statutu višje oziroma visoke šole. Pri tem zakon zave- zuje višje in visoke šole, da pogoje za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev us- kladijo v univerzi in med univerzama.

V skladu z navedenimi zakonskimi do- ločbami sta Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani na seji univerzitetnega sveta dne 7. 7. 1983 in Univerza v Mariboru na seji univerzitetnega sveta dne 28:6. 1983 sprejeli usklajena merila, pogoje in postopek za izvolitev in ponovno izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev. Tako usklajena merila in pogoje, ki so jih posamezne višje in visoke šole določile v svojih statutih, so bila s potrditvijo statutov v Skupščini SR Slovenije tudi širše verifi- cirana.

Po določbi 185. člena navedenega za- poročevalec

(10)

kona voli v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev svet visokošolske temeljne organizacije, ki si mora pred izvolitvijo priskrbeti mnenje habilitacijske komisije o tem ali so izpol- njena z zakonom določena merila za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja (1.

odstavek 187. člena). Habilitacijska komisija ni organ, ki bi imel pravico določati oziroma oblikovati dodatne pogoje oziroma kriterije, njena naloga je, da oceni, ali so v konkretnem primeru izpopolnjeni pogoji oziroma merila, ki so predpisani z zakonom in po predhodni uskladitvi v univerzi in med univerzama Dodrobneie

določeni v statutu visokošolske organizacije. Glede pogojev oziroma kriterijev za presojo strokovne in znanstvene ustvarjalnosti kandidata je v navedenih, med univerzama usklajenih merilih, med drugim določeno, da je za rednega profe- sorja potrebno, da ga strokovna javnost priznava med vrhunske strokovnjake, če- prav način ugotavljanja pogojev ni predpisan, pa habilitacijska komisija pri tem ne more uporabljati posebnih oziroma dodatnih kriterijev, ki bi izključevali uporabo drugih kriterijev, če za to ni podlage v navedenih aktih.

Glede na to po mnenju komisije svet

visokošolske temeljne organizacije pri odločanju o izvolitvi v naziv ni dolžan upoštevati mnenja habilitacijske komisije, ki ne temelji na kriterijih in merilih, ki so v skladu z zakonom določeni v statutu visokošolske temeljne organizacije. Raz- umljivo in pozitivno je prizadevanje habilitacijske komisije Univerze v Mariboru za dvig strokovne ravni visokošolskih učite- ljev, vendar je pri tem potrebno upošte- vati v ustreznih aktih določene pogoje in kriterije, ki jih je mogoče spremeniti oziroma dopolniti le v postopku in na način, predpisan z zakonom.

MNENJE

Zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije k zahtevi za obvezno razlago 26. člena zakona o davkih občanov

Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije je na seji dne 17. 2. 1988 obravnavala zahtevo občanov za obvezno razlago 26. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82 in 9/85).

V svoji vlogi navajajo, da je prvi odstavek 26. člena zakona o davkih občanov, ki določa, da so podatki o celotnem pri- hodku, dohodku in davčni osnovi v višini, ki jo je napovedal zavezanec, in v višini, ki je bila ugotovljena v odmernem postopku, ter podatki o višini davka, javni, sporen. Sporno je po njihovem mnenju zlasti to, da so ti podatki javni v smislu dostopnosti vsakomur, ne glede na interes, zato predlagajo obvezno razlago, kaj pomeni javnost podatkov iz davčne napovedi.

Komisija pri presoji zahteve občanov ali bi bila potrebna obvezna razlaga 26. člena zakona o davkih občanov, ugotavlja naslednje:

Davčna napoved občana predstavlja začetek upravnega postopka v davčni upravni stvari. V upravnih stvareh pristojni upravni organ ravna po procesnih pravilih zakona o splošnem upravnem postopku, če ni s posebnim zakonom predpisan poseben postopek. 3. člen zakona o splošnem upravnem postopku namreč določa, da se na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben postopek, postopa po določbah takega zakona. Po določbah zakona o splošnem upravnem postopku pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom. Zakon o splošnem upravnem postoku se torej uporablja v odnosu do zakona o davkih občanov subsidiarno, ker predstavlja 26. člen omenjenega zakona posebno procesno določbo. Po določbi drugega odstavka 80. člena zakona o splošnem upravnem postopku ima pravico vpogleda v spis razen stranke tisti, ki verjetno

izkaže, da ima od tega pravno korist, kot tudi družbena organizacija in društvo, če ima za to upravičen interes. Ker pa je zakon v 26. členu določil, da so podatki o celotnem pri- hodku, dohodku in davčni osnovi v višini, ki jo je napovedal zavezanec in v višini, ki je bila ugotovljena v odmernem postopku ter podatki o višini davka javni, je upravni organ dolžan v tem delu, ki se nanaša na te podatke, določbo drugega odstavka 80. člena zakona o splošnem upravnem postopku uporabljati subsidiarno. Glede na to komisija ugotavlja, da je sporni 26. člen povsem nedvoumen, ko določa, kateri podatki so javni (celotni prihodek in dohodek, davčna osnova v višini, ki jo je napovedal zavezanec, višina, ki je bila ugotovljena v odmernem postopku ter podatki o višini davka), s tem so po mnenju komisije jasno izločeni vsi drugi podatki - osebni in drugi, za katere mora biti zagotovljena zaupnost v smislu omenjenega 80. člena zakona. Zaradi navedenega komisija meni, da citirani 26. člen tudi ni v neskladju z oprede- litvijo javnosti podatkov v zakonu o družbenem sistemu informiranja. Pri obravnavi 26. člena zakona o davkih občanov je komisija opozorila na namen, ki ga ta določba zasleduje, gre za možnost javne kontrole nad temi podatki, da bi bilo ugotavljanje dohodka čim bolj realno.

Po mnenju komisije torej ni nobenih razlogov, da občan ne bi mogel dobiti podatkov iz 26. člena citiranega zakona in da se ti podatki ne bi smeli objaviti, komisija pa ni presojala primernosti določb v 26. členu citiranega zakona.

Ker je torej 26. člen zakona o davkih občanov jasen, po mnenju komisije zahteva za obvezno razlago zakona ni ute- meljena.