KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI ZA LETO 1987
8. POROČILO BANK V SR SLOVENIJI
O IZVAJANJU SKLEPOV IN USMERITEV, KI JIH JE SPREJELA SKUPŠČINA SR SLOVENIJE ZA NADALJNJO PREOBRAZBO ODNOSOV PRI GOSPODARJENJU Z DENARJEM Predlagatelj:
Banke v SR Sloveniji Pristojna:
Zbor združenega dela Zbor občin
Pristojna delovna telesa:
odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj, Odbor ZZD za finance in kreditno-monetarno politiko
V obravnavi sodelujejo:
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, ustrezna telesa pri RK SZDL, Narodna banka Slovenije, Gospodarska zbornica Slo- venije
VI
OPOMBE:
, =- V , V • ■ • . : • •• •- -.'V • . .
'
i ... - 'I' • '.
.5' ' :v-. ;... " ! .- i i.-:. • ■ j . -v",
". . 1 ..." i
C I.'."' • . ' <■ ' . ■"
'■■■ . '' :' ' 1
L *<■ ' - ■ O ■ VV.:-. .- O:
•v . A:k h '••i, ■: ' ' "
' .K-v: ' r . ■; •' •••. •.
♦
!-h s; ■■ : v. •; /u \ • : ' i • ' "• '
■ i ' ■ .v:- •• i • ■ ,:-
--1 • t ■' •; >r" v •:
: . ..
. ' ■ I- .- . •: •• - ' ■ .■ .. -. : ..!■ - •
'-.i-' .: -
■" ■ i - '
".'.i1 * :
>'•. . - ■ : : ■ t. >' ■ . . . •-
■- ' , - '• ' ' ■■■ . . ■
• -i :■■■ -"v., '—'w :
■I.
. :v h-':. .
'
-...'M Ć4':'. : . : ■
vodnega organa temeljne organizacije združenega dela sestavlja enako število predstavnikov temeljne organizacije in sindikata.
Razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslovod- nega organa temeljne organizacije združenega dela, ki oprav- lja dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, ter razpisno komisijo v delovni organizaciji in sestav- ljeni organizaciji sestavlja enako število predstavnikov organi-
zacije združenega dela, predstavnikov sindikata in predstav- nikov družbene skupnosti.«
2. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
OBRAZLOŽITEV Temeljne organizacije združenega dela, ki morajo imeti,
tripartitno razpisno komisijo, in sestavo take komisije določa sedaj 52. člen zakona o volitvah in odpoklicu organov uprav- ljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela, ki je bil sprejet v letu 1977. Ta zakon je bil sprejet v skladu z zakonom o združenem delu, ki je v tretjem odstavku 504. člena določal, da se v zakonu določi, katere temeljne organizacije združenega dela morajo imeti tripar- titno sestavljeno razpisno komisijo in število predstavnikov posameznih delov komisije.
V 149. členu novele zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 85/87) pa je sedaj kot pravilo uvedena v temeljni organizaciji združenega dela obvezna dvopartitna sestava razpisne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki temeljne orga- nizacije in sindikata. Pri tem mora zakon določiti število predstavnikov obeh delov komisije. Tripartitna sestava komi- sije je predvidena samo za tiste temeljne organizacije, ki jih določa zakon. Zaradi teh sprememb v zakonu o združenem delu, je potrebno ustrezno spremeniti tudi republiški zakon, ki ureja to področje.
Določbo v drugem odstavku 52. člena republiškega zakona, po kateri oblikujejo tripartitno razpisno komisijo poleg temeljne organizacije združenega dela, ki opravlja dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, tudi vse druge temeljne organizacije združenega dela, ki oblikujejo delavski svet, je treba torej uskladiti z določbo 149. člena novele zakona o združenem delu, ker ta določa kot pravilo dvopartitno sestavljeno razpisno komisijo. Hkrati pa je treba na podlagi te določbe zakona o združenem delu v republi- škem zakonu določiti tudi število predstavnikov temeljne organizacije in sindikata.
Na podlagi določbe 149. člena novele zakona o združenem delu pa je treba določiti tudi, v katerih temeljnih organizacijah združenega dela morajo oblikovati tripartitno sestavljeno raz- pisno komisijo. Glede na naravo dejavnosti, upoštevajoč določbe četrtega odstavka 51. člena ter šestega odstavka 129.
člena Ustave SRS, je najbolj primerno ohraniti dosedanjo ureditev, po kateri so morale tripartitno sestavljeno razpisno komisijo oblikovati temeljne organizacije združenega dela, ki
opravljajo dejavnost oziroma zahteve posebnega družbenega pomena. S tem se dosedanja ureditev spreminja samo v tistem delu, kjer je to potrebno zaradi uskladitve z novelo zakona o združenem delu.
Izvajanje tega zakona ne bo terjalo novih materialnih obvez- nosti državnih organov in samoupravnih organizacij in skup- nosti niti izdaje izvršilnih predpisov in tudi ne bo povečalo obsega administrativno-strokovnih in drugih opravil v teh organih in organizacijah.
DOLOČBA ZAKONA O VOLITVAH IN ODPOKLICU ORGANOV UPRAVLJANJA IN O IMENOVANJU POSLOVODNIH ORGANOV V ORGANIZACIJAH
ZDRUŽENEGA DELA, KI SE SPREMINJA 52. člen
(1) Individualni poslovodni organ v organizaciji združe- nega dela se imenuje po javnem razpisu na predlog razpisne komisije.
(2) Razpisno komisijo za imenovanje individualnega poslo- vodnega organa v temeljni organizaciji združenega dela, ki opravlja dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, in temeljne organizacije združenega dela, ki obliku- jejo delavski svet, in razpisno komisijo v delovni in sestavljeni organizaciji, sestavljajo poleg predstavnikov organizacije združenga dela in Sindikata tudi predstavniki družbene skup- nosti.
(3) Razpisno komisijo sestavlja enako število predstavni- kov organizacije združenega dela, predstavnikov Sindikata in predstavnikov družbene skupnosti:
priloga poročevalca
PREDLOG ZA IZDAJO ZAKONA
o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih
s predlogom zakona (ESA-433) Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 101. seji dne
17. 3. 1988 določil besedilo:
- PREDLOGA ZA IZDAJO ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SISTEMU DRŽAVNE UPRAVE IN O IZVRŠNEM SVETU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE TER O REPUBLIŠKIH UPRAVNIH ORGANIH S PREDLOGOM ZAKONA,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi prve alinee 215. člena, 266. 267. in 312. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga Skupščini SR Slovenije, da sprejme navedeni zakon po skrajšanem postopku, ker gre za nujno uskladitev s spremembami in
dopolnitvami zakona o združenem delu.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi 69.
člena poslovnika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije in na podlagi 220. in 221. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije določil, da bodo kot njegovi predstavniki pri delu skupščinskih delovnih teles sodelovali:
- Janez ZAJC, član Izvršnega sveta in republiški sekre- tar za pravosodje in upravo,
- Jože TRATNIK, namestnik republiškega sekretarja za pravosodje in upravo in
- Jelka PEČAR, republiška svetovalka v Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PRAVOSODJE IN UPRAVO
POVZETEK
S predlaganim zakonom se spreminjajo oziroma opuščajo roke za varstvo pravic in sodno varstvo delavcev v delovnih določbe, ki določajo upravičenega predlagatelja za pričetek skupnostih upravnih organov,
disciplinskega postopka, sestavo disciplinske komisije ter I. Ustavna podlaga za izdajo zakona
Ustavna podlaga za izdajo tega zakona je podana v Ustavi SRS in sicer v 32. členu, po katerem se z zakonom urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovnih skup- nostih organov družbenopolitičnih skupnosti.
II. Razlogi za izdajo zakona
Spremembo zakona narekujejo spremembe in dopolnitve zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 47/87) in sicer gre za formalno uskladitev posameznih določb tega zakona s spremembami in dopolnitvami zakona o združenem delu zlasti glede sestave disciplinske komisije in rokov za sodno varstvo.
III. Predlagane rešitve
S predlaganim zakonom se spreminjajo oziroma opuščajo določbe, ki določajo upravičenega predlagatelja za pričetek disciplinskega postopka, sestavo disciplinske komisije ter roke za varstvo pravic in sodno varstvo delavcev v delovnih skupnostih upravnih organov.
Predlagano je, da se črta določba, po kateri so upravičeni predlagatelj za začetek disciplinskega postopka tudi sindikat in druge družbeno politične organizacije v delovni skupnosti.
S spremenjenim zakonom naj bi bila opuščena dosedanja ureditev, po kateri mora biti določeno število članov disciplin- ske komisije, vendar ne več kot četrtina vseh njenih članov osebe izven delovne skupnosti upravnega organa in jih volijo delavci na predlog sindikata z liste, ki jo določi zbor združe- nega dela občinske skupščine.
V predlaganem zakonu naj bi bila spremenjena tudi določba, ki določa roke za varstvo pravic in sodno varstvo delavcev tako, da se neposredno uporabljajo roki, določeni v zakonu o združenem delu in zakonom o delovnih razmerjih.
IV. Ocena posledic predlaganega zakona
S predlaganimi spremembami zakona se bo opravila for- malna uskladitev le-tega, s spremembami in dopolnitvami zakona o združenem delu.
Zaradi predlaganih sprememb zakona se v upravnih orga- nih ne bo povečal obseg administrativno strokovnih opravil, spremembe samoupravnih aktov pa so pogojene z že s spre-
• membami zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih.
PREDLOG ZAKONA
o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenje ter
o republiških upravnih organih 1. člen (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82, 39/85 in 37187) se tretji V zakonu o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu odstavek 175. člena črta.
Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih
32 priloga poročevalca
2. člen
V prvem odstavku 177. člena se za besedama: »splošnim aktom« črtata vejica in besede: »sindikata in drugih družbe- nopolitičnih organizacij v delovni skupnosti«.
3. člen 181. člen se spremeni tako, da se glasi:
V predlogu zakona je predvideno, da se črta tretji odstavek 175. člena, ki določa sestavo disciplinske komisije in izrecno določa, da jo sestavljajo tudi osebe izven delovne skupnosti.
Tako rešitev pa zakon o združenem delu opušča.
V 177. členu zakona je predvideno, da so upravičeni predla- gatelji disciplinskega postopka tudi sindikat in druge družbe- nopolitične organizacije v delovni skupnosti. S črtanjem teh
»Če delavec ni zadovoljen z odločitvijo sveta delovne skup- nosti ali če svet delovne skupnosti o njegovem ugovoru ne odloči v določenem roku, lahko delavec v roku določenem z zakonom sproži postopek pred sodiščem združenega dela.
4. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
možnih predlagateljev je opravljena uskladitev z ustrezno določbo zakona o združenem delu.
Glede na skrajšanje rokov za ugovor zoper odločitev samo- upravnih organov in za postopek pred sodiščem združenega dela od 30 na 15 dni, se v tem zakonu predlaga sprememba, da se zakonska določba glede rokov navezuje na druge zakone - torej na zakon o združenem delu in na zakon o delovnih razmerjih.
OSNUTEK ZAKONA
o zaključnem računu o izvršitvi proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1987 (ESA-431)
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 101. seji dne 17. 3. 1988 določil besedilo:
- OSNUTKA ZAKONA O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1987,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi prve alinee 215. člena, 266., 267. in 313. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi 69.
člena poslovnika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije
in na podlagi 220. in 211. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije določil, da bodo kot njegovi predstavniki pri delu skupščinskih delovnih teles sodelovali:
- Rudi ŠEPIČ, član Izvršnega sveta in republiški sekre- tar za finance,
- Alenka MARKIČ, namestnica republiškega sekretarja za finance in
- Mihailo MADŽAROVIČ, pomočnik republiškega sekre- tarja za finance.
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna Sociali- stične republike Slovenije za leto 1987.
2. člen
Prihodki proračuna Socialistične republike Slovenije so bili doseženi in razporejeni po bilanci prihodkov in odhodkov za leto 1987, ki je sestavni del tega zaključnega računa.
Skupni prihodki proračuna Socialistične republike Slove- nije za leto 1987 so znašali 333.464.490.842 din in so bili razporejeni za:
- obveznosti v SR Sloveniji v višini 154.038.549.259 din - odstopljena sredstva uporabnikom
izven SR Slovenije v višini 35.380.352.990 din - prispevek proračuna federacije v višini 115.124.409.000 din - nerazporejene prihodke v višini 28.921.180.593 din
3. člen
Nerazporejene prihodke proračuna Socialistične republike Slovenije za leto 1987 v višini 28.921.180.593 din se razporedi za naslednje namene:
1. Sredstva rezerve SR Slovenije za do- končni poračun obveznosti za leto 1987
v višini 214.021.331 din 2. Sredstva za opremo organov za notra-
nje zadeve v višini
3. Sredstva za izvajanje I. faze programa uvajanja računalniške tehnologije v delo državnih organov (centralni računalnik) 4. Regres za umetna gnojila varstvo rast- lin in kakovostno sortno seme
5. Regresiranje dela stroškov iz naslova kmetijskih obresti za kredite za namene v okviru selektivnega programa v kmetij- stvu
6. Spodbujanje tehnološkega razvoja Ju- goslavije za leto 1988
7. Odplačilo inozemskih dolgov Narodni banki Jugoslavije
8. Odplačilo inozemskih dolgov Jugoslo- vanski investicijski banki
9. Sredstva za izvajanje geodetskih del na območju SR Slovenije
10. Sredstva za usklajevanje osebnih do- hodkov delavcev v republiških upravnih in pravosodnih organih in organizacijah v višini
4. člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
7.000.000.000 din 4.000.000.000 din 1.521.970.000 din 2.401.184.000 din 806.095.150 din 1.080.500.000 din 919.500.000 din 600.000.000 din 10.377.910.112 din
BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA SR SLOVENIJE ZA LETO 1987 A PRIHODKI
Skupi- Vrsta prihodka Realizacija
7100 7102 7200 7201
Vrsta 1 - PRIHODKI OD DAVKA OD DOHODKA OZD Davek iz dohodka TOZD
Davek iz dohodka TOZD po ZR 1986
51.038.629.148 54.336.312 Vrsta 2 - PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV
Davek iz osebnega dohodka po stopnji 0,6 % Davek iz osebnega dohodka delavcev po posebni stopnji
21.695.988.533 13.712.089.207
51.092.965.460
35.408.077.740
730 731
742
Vrsta 3 - PRIHODKI OD DAVKOV OD PROMETA PROIZVODOV IN STORITEV
Temljni davek od prometa prozvodov
Posebni republiški davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve
85.300.079.057 148.007.746.517 Vrsta 4 - PRIHODKI OD DRUGIH DAVKOV
Davek od tujih oseb 134.721.847
233.307.825.574
134.721.847 Vrsta 5 - DRUGI PRIHODKI
Drugi prihodki
Sredstva prenesena po ZR
96.497.418 13.424.402.803 SKUPAJ PRIHODKI (vrsta 1 do 5)
13.520.900.221
333.464.490.842 B. ODHODKI
Skupi- Namen odhodka Realizacija
400 401 402
Namen 1 - SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV Sredstva za dohodek delovne skupnosti ' Sredstva za materialne stroške
Sredstva za amortizacijo
103.511.926.057 88.5 77.287.177
12.390.428.487 2.544.210.393
415 418
Namen 2 SREDSTVA ZA POSEBNE IN DRUGE NAMENE ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV
Sredstva za osebne dohodke in druge osebne prejemke funkcionarjev in delegatov Sredstva za investicije v osnovna sredstva Sredstva za druge potrebe za delo upravnih organov
4.213.486.716 8.761.899.339 6.920.893.785
19.896.279.840
Namen 3 - SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO
Sredstva za ljudsko obrambo 228.043.000
228.043.000
431 433 434
450 451 452 454 458
Namen 4 - SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA, INTER- VENCIJE V GOSPODARSTVU IN SP0DLJJANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH OBMOČIJ
Kompenzacije, premije, regresi in povračila Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko manj raz- vitih območij v okviru DPS
Sredstva za hitrejši razvoj gospodarsko manj razvitih območij izven območja DPS
21.091.870.000 2.201.848.500 420.736.000 2.527.342.250 Namen 5 - SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS
Dopolnilna sredstva proračunu občine 2.750.000.000 Namen 6 - SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Sredstva za izobraževanje
* Sredstva za znanost Sredstva za kulturo
Sredstva za socialno varstvo
Sredstva za uveljavljanje pravic borcev, vojaških invalidov in družin padlih borcev
276.928.758 153.700.000 78.914.504 35.791.500 3.969.532.997 Namen 7 - SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE
Sredstva za družbenopolitične in družbene organizacije 10.340.681.293
26.241.796.750
2.750.000.000 9.514.867.759
25.754.006.613
Skupi-
464 465
Namen odhodka Realizacija
Sredstva za varstvo pred škodljivci in naravnimi nesrečami
Sredstva za odpravo posledic naravnih nesreč Sredstva za varstvo in izboljšanje človekovega okolja
Sredstva za druge splošne družbene potrebe
1.576.500.000 192.227.700 195.220.000 13.449.377.620 Namen 8 - IZLOČANJE SREDSTEV REZERV
Izločanje v stalno proračunsko rezervo 1.429.279.033
1.429.279.033 Namen 9 - DRUGI ODHODKI
Plačilo za bančne storitve in stroške plačilnega prometa
Drugi odkodki DPS 1.933.486
90.768.711
92.702.197
Namen 10 - SREDSTVA, PRENESENA DRUGIM DPS
Prispevek proračunu federacije za leto 1987 115.124.409.000
115.124.409.000
SKUPAJ ODHODKI (namen 1 do 10) 304.543.310.249
OBRAZLOŽITEV Osnutek zaključnega računa o izvršitvi proračuna SR Slove-
nije za leto 1987 je pripravljen v skladu z:
- zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih,
- zakonom o knjigovodstvu in
- zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samou- pravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1987.
Zakon o proračunu SR Slovenije za leto 1987, ki ga je sprejela Skupščina SR Slovenije v decembru 1986, je bil na podlagi določil zvezne resolucije sestavljen brez deflatorja ob upoštevanju obsega pravic proračunskih uporabnikov v zad- njem trimesečju leta 1986.
V mesecu februarju 1987 je bil sprejet zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbe- nopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1987, ki je omejil splošno porabo na ravni republike na dovoljeni obseg v posa- meznih mesecih ustvarjenih izvirnih prihodkov v letu 1986, povečan za 90% rasti ustvarjenega primerljivega dohodka družbenega gospodarstva v republiki. Navedeni zakon je tudi določil, da so iz omejitev izvzeta sredstva za kritje obveznosti iz naslova varstva borcev NOV in vojaških invalidov, interven- cije v gospodarstvu na ravni federacije (kritje tečajnih razlik, regres za umetna gnojila, regresiranje obresti za posojila v kmetijstvu) in prispevek proračunu federacije.
Ob upoštevanju določil zvezne resolucije in zveznega inter- ventnega zakona je Skupščina SR Slovenije za zagotovitev normalnega funkcioniranja republiških upravnih in pravosod- nih organov ter organizacij v mesecu juliju 1987 sprejela spremembo zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1987.
Z rebalansom je bil omenjeni del porabe republiškega prora- čuna usklajen z doseženo rastjo primerljivega dohodka druž- benega gospodarstva za prvo trimesečje 1987. Pri tem na strani virov prihodkov ni bilo sprememb, kar pomeni, da je bil rebalans realiziran v okviru obstoječih davčnih virov in ob nespremenjenih davčnih stopnjah.
V mesecu oktobru 1987 je zvezna skupščina sprejela reba- lans zveznega proračuna za leto 1987, konec meseca decem- bra 1987 pa še odlok o spremembah odloka o določitvi sred- stev za regres za umetna gnojila, sredstva za varstvo rastlin in kakovostno sortno seme za leto 1987. S spremembo zveznega proračuna se je obveznost SR Slovenije do prispevka prora- čunu federacije za leto 1987 povečala za 47.554,7 mio din, s spremembo odloka pa se je njena obveznost iz naslova zagotavljanja sredstev za regres za umetna gnojila za leto
1987 povečala za 2.775,5 mio din.
Izvršni svet zaradi sprememb navedenih predpisov oziroma zvišanja obveznosti SR Slovenije Skupščini SR Slovenije, ki je s spremembami teh predpisov soglašala, zaradi racionaliza-
cije odločanja ni predložil rebalansa republiškega proračuna.
Skupščina SR Slovenije ob obravnavi spremembe odloka o določitvi sredstev za regres za umetna gnojila, sredstev za varstvo rastlin in kakovostno sortno seme za leto 1987 spre- jela sklep, s katerim je pooblastila Izvršni svet, da povečano obveznost iz tega naslova realizira iz obstoječih prihodkov republiškega proračuna za leto 1987 in to vključi v zaključni račun proračuna za leto 1987.
Iz bilance prihodkov in odhodkov proračuna SR Slovenije za leto 1987 je razvidno, da znaša delež nerazporejenih pri- hodkov v letu 1987 28.921.180.593 din.
Na večjo realizacijo prihodkov od planiranih in ocenjenih ob sprejemanju povečanega prispevka SR Slovenije zvez- nemu proračunu, do katere je prišlo konec 1987, je vplivala predvsem visoka rast osebnih dohodkov in visoka inflacijska pričakovanja prebivalstva. Oboje je vplivalo na večji priliv davka iz osebnega dohodka delavcev (porast OD v decembru 1987 naprem novembru 1987 je znašal 16,5%) in na večji obseg prilivov iz naslova prometnih davkov. Večji priliv pro- metnih davkov so oblikovale tudi večje stopnje temeljnega prometnega davka, ki so bile sprejete v mesecu oktobru (alkohol, osebni avtomobili, tobačni izdelki, itd.).
Za razširitev odprtih problemov republiškega proračuna Izvršni svet predlaga, da se nerazporejeni prihodki proračuna SR Slovenije za leto 1987 usmerijo za pokritje naslednjih obveznosti:
1. Sredstva rezerve SR Slovenije za dokončni poračun obveznosti za leto 1987 v višini
214.021.331 din V skladu z določili 3. člena zakona o proračunu SR Slove- nije za leto 1987 se od prihodkov, s katerimi se pokrivajo obveznosti v SR Sloveniji, izloči 1% v sredstva rezerve SR Slovenije. Za dokončni poračun te obveznosti je SR Slovenija iz sredstev republiškega proračuna za leto 1987 dolžna izločiti v sredstva rezerve še sredstva v navedeni višini.
2. Sredstva za opremo organov za notranje zadeve v višini 7.000.000.000 din
Za realizacijo sprejetega programa modernizacije obsto- ječe, že izrabljene opreme in nakupa manjkajoče opreme je Republiški sekretariat za notranje zadeve ob sestavi zakona o proračunu SR Slovenije za leto 1988 predlagal, da se mu zagotovijo sredstva v višini 26.883,5 mio din. Z zakonom o proračunu SR Slovenije za leto 1988 so bila ob upoštevanju dogovorjenih izhodišč in bilančnih okvirov za opremo orga- nov za notranje zadeve zagotovljena le sredstva v višini 6.305,7 mio din.
priloga poročevalca
Od večjih postavk v okviru potrebnih sredstev za specialno opremo ONZ naj omenimo potrebna sredstva za osebno opremo uniformiranih delavcev, ki znašajo za leto 1988 3.449.828.000 din, od tega 2.640.633.000 din samo za nabavo opreme na podlagi Uredbe o nazivih... Razlika se nanaša na opremo za rezervno milico za posebne in vojne enote milice.
Za prevozna sredstva potrebujejo 4.730.000.000 din za zame- njavo vozil, starejših kot štiri leta (287 vozil) ter -.a nakup intervencijskih in terenskih vozil. Za najbolj potrebno opremo zvez (radijske postaje) potrebujejo najmanj 977.322.345 din, za nadaljnjo modernizacijo računalniške opreme pa
1.288.652.937 din.
Tako visoka sredstva za nabavo opreme so posledica dej- stva, da organi za notranje zadeve lahko že vrsto let nabav- ljajo zaradi omejenih možnosti republiškega proračuna le najnujnejšo opremo za zamenjavo dotrajane opreme, da se praktično ne nabavljajo opreme za dopolnitev po sistemiza- ciji. Izvršni svet predlaga, da se iz nerazporejenih prihodkov po zaključnem računu za ta namen zagotovijo dodatna sred- stva v navedeni višini.
3. Sredstva za izvajanje I. faze programa uvajanja računalniške tehnologije v delo državnih organov (centralni računalnik) 4,000.000.000 din Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je februarja 1986 spre- jel koncept informatizacije republiških organov v obdobju 1986-1990, s katerim je določil cilje in strategijo uvajanja računalniške in telekomunikacijske tehnologije v delo držav- nih organov. Z navedenim konceptom je Izvršni svet sicer sprejel celovit pristop k uvajanju računalniške in telekomuni- kacijske tehnologije, zaradi omejenih finančnih možnosti pa ni mogel zagotoviti tudi materialnih pogojev za njegovo izvedbo. V letih 1986 in 1987je bilo za to mogoče uresničevati le tiste naloge, ki niso zahtevale večjih finančnih vlaganj.
Omejene finančne možnosti tudi v letošnjem letu ne bodo omogočale realizacije celotnega predvidenega programa, zato je potrebno zagotoviti vsaj sredstva za nabavo central- nega računalnika s periferije, programsko opremo in teleko- munikacijsko mrežo za potrebe skupnega računalniškega centra republiških organov, s katerim bo vzpostavljena osnovna infrastruktura kot predpogoj za globalno informati- zacijo državnih organov.
Ena od osnovnih nalog skupnega računalniškega centra republiških organov bo vzpostavitev in vodenje skupnih regi- strov družbenega sistema informiranja, banke statističnih podatkov ter postopen prevzem nekaterih baz podatkov, ki zahtevajo velike računalniške kapacitete in kompleksno pro- gramsko opremo.
4. Regres za umetna gnojila, varstvo rastlin in kakovostno sortno seme v višini 1,521.970.000 din
Obveznost SR Slovenije za leto 1988 znaša na podlagi Odloka o določitvi sredstev za regres za umetna gnojila, sredstva za varstvo rastlin in kakovostno sortno seme 22,100.400.000 din. Ker višina obveznosti SR Slovenije iz tega naslova pri sprejemu republiškega proračuna za leto 1386 še ni bila znana, Izvršni svet predlaga, da se manjkajoča sredstva v višini i',521.970.000 din zagotovijo iz nerazporejenih prihod- kov po zaključnem računu za leto 1987.
5. Regresiranje dela stroškov iz naslova obresti za kredite za namene v okviru selektivnega programa v kmetijstvu v višini 2,401.184.000 din
Obveznost SR Slovenije za leto 1988 znaša po zakonu 17,540.000.000 din. Ker višina obveznosti SR Slovenije za ta namen pri pripravi republiškega proračuna za leto 1988 še ni bila znana, Izvršni svet predlaga, da se manjkajoča sredstva v višini 2,401.184.000 din zagotovijo iz nerazporejenih prihod- kov po zaključnem računu za leto 1987.
6. Spodbujanje tehnološkega razvoja
Jugoslavije za leto 1988 v višini 806.095.150 din Obveznost SR Slovenije za leto 1988 znaša po odloku o določitvi sredstev za spodbujanje tehnološkega razvoja
Jugoslavije za leto 1988 3,890.985.900 din. Višina obveznosti SR Slovenije iz tega naslova pri pripravi republiškega prora- čuna za leto 1988 še ni bila znana, zato Izvršni svet predlaga, da se manjkajoča sredstva v višini 806.095.150 din zagotovijo iz nerazporejenih prihodkov po zaključnem računu za leto
1987.
7. Odplačilo inozemskih dolgov Narodni banki J u gosi a vije v višini 1,080.500.000 din
Zaradi omejene rasti sredstev republiškega proračuna za leto 1988 ni bilo mogoče zagotoviti sredstev za odplačilo inozemskih dolgov Narodni banki Jugoslavije v zadostnem obsegu. Ker je prišlo tudi do hitrejšega drsenja dinarja od pričakovanega, Izvršni svet predlaga, da se manjkajoča sred- stva iz tega naslova v višini 1,080.500.000 din zagotovijo iz nerazporejenih prihodkov po zaključnem računu za leto 1987.
8. Odplačilo inozemskih dolgov Jugoslovanski investicijski banki v višini 919.500.000 din
Zaradi omejene rasti sredstev republiškega proračuna z leto 1988 tudi za ta namen ni bilo mogoče zagotoviti sred- stev v zadostnem obsegu. Ker je prišlo tudi do hitrejšega drsenja dinarja od pričakovanega, Izvršni svet predlaga, da se manjkajoča sredstva v višini 919.500.000 din zagotovijo iz nerazporejenih prihodkov po zaključnem računu za leto 1987.
9. Sredstva za izvajanje geodetskih del na
območju SR Slovenije v višini 600,000.000 din Program geodetskih del za leto 1988 je pripravljen na osnovi predlogov in pripomb občinskih geodetskih upravnih organov. Zaradi premajhnih sredstev, ki naj bi jih zagotavljala SR Slovenija iz proračunskih sredstev, ni bilo mogoče vklju- čiti vseh nalog, ki so jih predlagale občine, oziroma se dolo- čena dela pričenjajo le s sredstvi občin, republika pa bi potrebna sredstva zagotovila za dokončanje.
V letu 1988 bi morala SR Slovenija zagotoviti vsaj 1.485,350.000 din. V proračunu so že zagotovljena sredstva v višini 885,350.000 din za izvedbo nalog 1. prioritete, to je za izvedbo nedokončanih del iz leta 1987, za katere so že bile sklenjene pogodbe. Za izvedbo nalog 2. prioritete iz programa geodetskih del za leto 1988, pa mora SR Slovenija zagotoviti še 600,000.000 din. Izvršni svet predlaga, da se manjkajoča sredstva v predlagani višini zagotovijo z zaključnim računom.
10. Sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v republiških upravnih in pravosodnih organih in organizacijah v višini
10.377,910.112 din Že v analizi o stanju osebnih dohodkov v državni upravi, ki jo je konec leta 1984 obravnavala Skupščina SR Slovenije, je bilo ugotovljeno, da raven osebnih dohodkov v republiških državnih organih že dalj časa znatno zaostaja za ravnijo osebnih dohodkov za primerljiva dela v gospodarstvu. Na podlagi sprejetih ugotovitev in stališč, je Izvršni svet v letu 1985 sprejel Program usklajevanja in zagotavljanja sredstev za osebne dohodke delavcev organov, ki se financirajo iz republiškega proračuna. Z realizacijo navedenega programa naj bi se v letu 1985 in 1986 izenačila raven osebnih dohodkov v državnih organih z gospodarstvom za primerljiva dela in naloge. Izenačitev ravni je temeljila na predpostavki, da se osebni dohodki v državnih organih tekoče usklajujejo z rastjo osebnih dohodkov v gospodarstvu.
Zaradi omejitvenih ukrepov na področju splošne porabe, v letih 1985, 1986 in tudi v letu 1987 v republiškem proračunu kljub prizadevanjem ni bilo mogoče zagotoviti sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov v višini, ki bi omogočala usklajeno rast z gospodarstvom, kjer je bila v teh letih dose- žena visoka rast osebnih dohodkov.
Upoštevajoč določila intervencijskega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za porabo so bila kljub sprejetim usmeritvam o usklajeni rasti osebnih dohodkov v državnih organih z rastjo v gospodar- stvu, v sprejetem proračunu za leto 1988 zagotovljena le sredstva za 37,8% uskladitev osebnih dohodkov, kar je znatno izpod ravni ocenjene inflacije za to leto.