KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI ZA LETO 1987
V. KONČNA DOLOČBA 14. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS
OBRAZLOŽITEV I. Zakonska podlaga za izdajo odloka
Zakonska podlaga za izdajo odloka o povračilu stroškov in nagradah sodnikov Sodišča združenega dela SR Slovenije in splošnih sodišč združenega dela, ki niso v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča je podana v drugem odstavku 39.
člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št.
38/74, 7/86 in 41/87, ki določa, da imajo sodniki in drugi delavci sodišč, ki niso v delovnem razmerju v delovni skupno- sti sodišča, pravico do povračila stroškov in do nagrade, določene z aktom skupščine družbenopplitične skupnosti oziroma samoupravne interesne skupnosti, ki zagotavlja sred- stva za delo sodišča, ali od nje poblaščenega organa. Sred- stva za delo sodišča združenega dela SR Slovenije in za delo splošnih sodišč združenega dela zagotavlja na podlagi prvega odstavka 9. člena citiranega zakona SR Slovenija.
II. Ocena stanja in razlogi za izdajo odloka
Skupščina SR Slovenije še ni sprejela odloka o povračilu stroškov in nagradah sodnikom sodišč združenega dela, za katere zagotavlja sredstva za delo republika, ki niso v delov- nem razmerju v delovni skupnosti sodišča (v nadaljevanju:
nepoklicni sodnik). Ustrezne odloke o povračilu stroškov in nagradah poklicnim sodnikom so sprejele posamezne skupš- čine občin, ki so do zadnje spremembe zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, štev. 41/87) zagotavljale sredstva za delo splošnih sodišč združenega dela prve stop- nje. Nagrajevanje nepoklicnih sodnikov pa je bilo urejeno glede posameznih sodišč različno in so se zato predsedniki sodišč združenega dela na sestanku dne 7. 4. 1986 dogovorili za enotna merila nagrajevanja nepoklicnih sodnikov za vsa sodišča združenega dela v SR Sloveniji.
Takšen dogovor predsednikov sodišč nima podlage v citi- rani določbi zakona o sodiščih združenega dela, in je pomanj- kanju ustreznega odloka Skupščine SR Slovenije in neenotne ureditve nagrajevanja v odlokih občinskih skupščin pomenil le začasno rešitev vprašanja nagrajevanja nepoklicnih sodni- kov sodišč združenega dela.
S spremembo drugega odstavka 39. člena zakona o sodiš- čih združenega dela in s prenosom zagotavljanja sredstev za delo splošnih sodišč na SR Slovenijo, je dana podlaga za enotno ureditev povračila stroškov in nagrad nepoklicnim sodnikom Sodišča združenega dela SRS in splošnih sodišč na območju republike.
III. Predlagane rešitve
S predlaganim odlokom bi se podrobneje uredila pravica nepoklicnih sodnikov do povračila stroškov in nagrade.
Pravica do povračila dejanskih stroškov in nadomestila osebnega dohodka oziroma zaslužnka bi se uredila tako, kot se ureja glede sodnikov porotnikov rednih sodišč v ustreznem odloku Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije (2. do 9. člen predloga). Ocenjuje se, da glede pravice do povračila dejan- skih stroškov in nadomestil osebnega dohodka oziroma zaslužka nepoklicnih sodnikov sodišč združenega dela in sodnikov porotnikov rednih sodišč ne obstoje razlogi za nji- hovo razlikovanje. Veljavna ureditev povračil in nadomestil sodnikom porotnikom rednih sodišč se je v praksi izkazala kot ustrezna in jo je zato primerno prevzeti tudi glede nepoklicnih sodnikov.
Glede nagrajevanja nepoklicnih sodnikov pa je potrebno, upoštevajoč različnost funkcije sodnika porotnika in nepo- klicnega sodnika, višino nagrade slednjemu urediti na dru- gačnih osnovah, kot to velja za sodnike porotnike rednih sodišč. S predlaganim odlokom bi zato posebej urediti nagra- jevanje nepoklicnega sodnika glede na funkcijo, ki jo opravlja v postopku (prvi odstavek 10. člena). Nepoklicnemu sodniku, ki sodeluje pri sojenju le kot član senata, bi pripadla enaka nagrada kot sodniku porotniku rednega sodišča (drugi odsta- vek 10. člena). Višja nagrada bi pripadala nepoklicnemu sod- niku, ki opravlja funkcijo predsednika senata oziroma sodnika poročevalca in prevzema v samostojno reševanje posamezne sporne zadeve (tretji odstavek 10. člena), nižja nagrada pa nepoklicnemu sodniku, ki kot predsednik senata opravlja le delo vodenja ustnih obravnava ali na seji senata sodeluje kot sodnik poročevalec (četrti odstavek 10. člena). Nepoklicnemu sodniku, ki kot predsednik senata opravlja le delo vodenja seje senata bi pripadala ustrezno nižja nagrada, kot za vode- nje ustnih obravnav (peti odstavek 10. člena). Višina nagrade bi se odmerjala v določenem odstotku osnove mesečnega osebnega dohodka sodnika, ki je v delovnem razmerju v delovni skupnosti sodišča na posamezno rešeno zadevo.
S takšnim načinom oblikovanja višine nagrade bi se izognili potrebi po pogostih valorizacijah zaradi usklajevanja višine dinarskega zneska nagrade spremembam vrednosti dinarja.
Pavšalno nadomestilo za izgubljeni zasiušek in nagrada nepoklicnemu sodniku, ki sodeluje pri sojenju le kot član senata, bi se odmerjala, kot pri sodnikih porotnikih rednih
sodišč, v odvisnosti od višine dnevnice za službeno potova- nje, ki traja od 6 do 8 ur. Ker se višina dnevnice z ustreznim sklepom Izvršnega sveta Skupščine SRS prilagaja spremem- bam vrednosti dinarja, bi se s takšno ureditvijo izognili pogo- stim spremembam odloka le zaradi valorizacije dinarskih zne- skov. Po sklepu izvršnega sveta Skušpščine SRS štev. 114-01/
87-4/2-8 z dne 28. 1. 1988 znaša višina dnevnice za službeno potovanje od 6 do 8 ur 4.600 din. Po predlagani ureditvi bi se tako lahko priznavalo pavšalno nadomestilo izgubljenega zaslužka po 9. členu predloga do 2.760 din (60% dnevnice) devno in nagrada za sodelovanje pri sojenju kot član senata do 3.450 din (75% dnevnice) dnevno.
IV. Finančne posledice
Finančnih posledic sprejetja predlaganega odloka na pro- račun SR Slovenije ni mogoče natančno določiti, ker doseda- nje nagrajevanje nepoklicnih sodnikov ni bilo urejeno enotno na celotnem območju republike. Ob ugotovitvi, da znaša
delež sredstev za povračila in nagrade nepoklicnim sodni- kom, glede na potrebna sredstva za delo sodišč združenega dela le cca 3% in ob upoštevanju okoliščine, da določbe predlaganega odloka pretežno prevzemajo dogovor predsed- nikov sodišč združenega dela z dne 7. 4. 1986, po katerem sedaj poteka nagrajevanje, pa bodo finačne posledice le nez- natne.
it ★ ★
. V skladu z drugim odstavkom 319. člena poslovnika Skupš- čine SR Slovenije predlagamo, da se predloženi odlok obrav- nava in sprejema po določbah poslovnika, ki veljajo za posto- pek obravnavaja in sprejemanja zakonskega predloga. Oce- njujemo, da ni razlogov za dvofazni postopek, ker predlagani odlok prevzema v praksi že uveljavljene rešitve glede prizna- vanja povračil in nagrad nepoklicnim sodnikom sodišč zdru- ženega dela.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR ČRNE GORE IN REPUBLIŠKI SKLAD ZA OBNOVO IN IZGRADNJO OBMOČJA, KI GA JE PRIZADEL KATASTROFALNI POTRES
INFORMACIJA
o nekaterih vprašanjih uporabe sredstev sklada solidarnosti za odpravo posledic potresa v SR Črni gori
V zvezi z vašim pismom št. 02005-2 z dne 30/10-1987, v katerem nas prosite, da se delegatom Skupščine SR Slovenije predloži informacija o uporabi sredstev Sklada solidarnosti za odpravo posledic potresa v SR Črni gori, je v Skupščini SR Crne gore bilo dogovorjeno, da o tem vprašanju pripravita informacijo Izvršni svet Skupščine SR Črne gore in Republiški sklad za obnovo in izgradnjo območja, ki ga je prizadel katastrofalni potres.
V skladu s tem je bila informacija obravnavana in spre-
jeta na konsultativnem sestanku v Predsedstvu Skupščine SR Črne gore, in vam jo v prilogi pošiljamo.
Zaradi popolnejše informacije vam pošiljamo tudi infor- macijo o uresničevanju programa obnove in graditev v obdobju 1979. do 1987. leta, ki jo je pripravil Republiški sklad.
Prosimo vas, da s prikazanimi podatki v teh informacijah seznanite tudi širšo slovensko javnost in ne samo delegate te skupščine.
V članku dopisnika »Dela« z naslovom »Vse je jasno:
krivca ni« nekatere navedbe, realno prikazujejo potek obnove in graditve območja v Črni gori, ki ga je prizadel potres. Hkrati pa je izredno veliko neresnic in izkrivljenih ocen, ki dezinfor- mirajo javnost in lahko izzovejo sumničenja glede obnove in graditve tega območja. Pri obnovi in graditvi območja, ki ga je prizadel potres, je bilo zlasti v začetku nekaj napak, pre- majhne organiziranosti in neiznajdljivosti, kar je tudi razum- ljivo, kadar takšna uničujoča ujma prizadene tako veliko območje. Vendar pa na podlagi planov in graditve, ustanovi- tve Sveta in Sklada za obnovo območja, ki ga je prizadel katastrofalni potres, na ravni republike, rednega obravnava- nja vseh vprašanj obnove in nadzora nad stroški sredstev, organizirano poteka celotna aktivnost od začetka do danes.
1. Povsem je razumljiv in upravičen interes delovnih ljudi in občanov Jugoslavije, da so celovito in objektivno obveščeni o tem, kako se uporabljajo sredstva, ki se v tako težkih časih ekonomske krize izločajo za te namene. Želimo spomniti na dejstvo, da Sklad za obnovo in graditev območja, ki ga je prizadel potres, na začetku vsakega leta predloži Skupščini SFRJ in vsem skupščinam socialističnih republik in sociali- stičnih avtonomnih pokrajin podrobno poročilo o prilivu in uporabi sredstev prejšnjega leta, s podrobnim prikazom porabe sredstev za vse te namene, kot tudi o rezultatih obnove in uporabe drugih sredstev za te namene sredstva delovnih organizacij, občanov, družbenopolitičnih skupno- sti). Vsa vprašanja v zvezi s tem se pošiljajo skupščinam socialističnih republik in SAP. Sklad ni dobil do sedaj nikakrš- nih pripomb niti zahtev po dodatnih obrazložitvah. Organi Sklada se strinjajo, da se na zahtevo katerekoli republiške ali pokrajinske skupščine oziroma ustreznih organov republik in pokrajin kot tudi vse države prek inšpekcijskega nadzora, ali Prevedeno v službah Skupščine SR Slovenije
na drugi način, proučijo, če bo to potrebno, navedbe v teh poročilih.
2. Članek navaja, da se ne ve, kaj se je zgodilo z »več tisoč počitniškimi prikolicami, šotori, z gradbenim materialom« in še z nekaterimi drugimi vrstami »nepomembnega« blaga, iz česar bi se lahko sklepalo, da se »s solidarnostnimi sredstvi dogajajo dokaj čudne stvari«.
Vendar so ta dejstva povsem drugačna. Vse te počitniške prikolice, šotori, materiali in ostale stvari so komisijsko prev- zeti in na podlagi odlokov občinskih štabov za civilno zaščito odstopljeni prebivalcem, ki jih je prizadel potres. Po uporabi so nekatere prikolice in šotori komisijsko odpisani zaradi dotrajanosti, drugi, ki so bili še uporabni, pa so dani v upo- rabo turističnim organizacijam. O tem je vodena predpisana evidenca in druga dokumentacija, ki je ohranjena in jo zainte- resirani lahko dobijo. Potrebno je poudariti, da je nekaj priko- lic (vse to pa je bilo temu območju dodeljeno kot nepovratna pomoč, kar je običajna praksa v takih primerih) kasneje danih kot pomoč prebivalcem Kopaonika, ki ga je prizadel potres, in prebivalcem južne Italije, prav tako po potresu na tem ob- močju.
3. V članku je izražen dvom o smotrnosti uporabe sredstev v znesku 610.325,000 dinarjev za obnovo obrata industrijske soli v Ulcinju. Dvom je izražen tudi v zvezi z obnovo in graditvijo zmogljivosti Tovarne gradbenega materiala v Tivtu, Rudnika svinca in cinka v Mojkovcu, Luke Bar, zdravstveno- rekreacijskega centra v Igalu itd.
V zvezi s tem želimo poudariti, da so sredstva sklada za te objekte usmerjena samo v višini ocenjenih &kod na teh objektih z valorizacijo po koeficientu, ki je določen z zako- nom in dogovori republik in pokrajin. Izven tega pa so bila vlagana ustrezna sredstva rednih investicij.
Tudi objekti Luke Bar (ki je obnovljena do ravni zmogljivo- sti, kakršne so bile pred potresom) in obrat industrijske soli v Ulcinju uspešno poslujejo, opekarna v Tivtu pa ima tudi priloga poročevalca
možnosti za rentabilno poslovanje. Razumljivo je, da na rezul- tat poslovanja teh objektov vplivajo znane težave, ki se nega- tivno odražajo na naše celotno gospodarstvo, še posebej proizvodnjo gradbenega materiala zaradi zmanjšanja investi- cijske graditve. Vendar pa na podlagi tega ni mogoče sklepati, da so sredstva Sklada solidarnosti nenamensko in nesmotrno trošena, kar je razvidno tudi v posebni informaciji Sklada, ki jo prilagamo.
Solidarnostna sredstva za graditev opekarne v Spužu so bila udeležena samo v višini ocenjene škode, to je 1/6 vseh sredstev, potrebnih za njeno izgradnjo. Objekt ni bil dokon- čan. Zaradi pomanjkanja sredstev iz rednih investicij. Ker so se bistveno spremenili tržni pogoji, se gradnja ni nadaljevala.
Nabavljena oprema bo prodana po sedanji stvarni ceni, objekt pa bo uporabljen za drugo proizvodnjo.
V članku je govor tudi o opremi za graditev tovarne montaž- nih stanovanj, ki jo je podarila kot pomoč Sovjetska zveza.
Strokovne analize so pokazale, da bi vgrajevanje te opreme zahtevalo veliko dodatnih sredstev, da pa zmogljivosti in standardi ne ustrezajo našim pogojem graditve, tako da poslovanje ne bj bilo ekonomično. V zvezi s tem je Izvršni svet Skupščine SR Črne gore večkrat sprejemal ukrepe, da bi se uporabilo vsaj to, kar je mogoče uporabiti. Republiški sekre- tariat za gospodarstvo je na podlagi sklepov Izvršnega sveta skušal rešiti ta problem. O tem so na ustrezen način obveš- čene tudi delovne organizacije v drugih republikah. V razgo- vorih s predstavniki Sovjetske zveze je bilo izraženo razume- vanje, da se oprema za ta objekt odstopi kakšni delovni organizaciji v državi. Ker za to ni bilo interesa, se sprejemajo ukrepi za prodajo opreme tujim firmam.
Pri sanaciji Rudnika »Brskovo« v Mojkovcu so solidar- nostna sredstva udeležena v znesku 35.528.000 dinarjev na podlagi priznanih škod v podzemnih rovih. Proizvodnja v jam- skem kopu poteka še naprej z vsemi težavami, s katerimi se soočajo rudniki svinca in cinka v državi. Proizvodnja je preki- njena na površinskem kopu, kjer solidarnostna sredstva niso
bila udeležena niti ni bila povzročena škoda, ki bi jo povzročil potres.
V proizvodnji nastanitvenih zmogljivosti Inštituta za zdrav- stvo in turizem v Igalu so solidarnostna sredstva udeležena s 5% vseh vloženih sredstev. Na podlagi rezultatov, doseženih v prvem letu delovanja in sodelovanja s tujimi firmami, je mogoče pričakovati še uspešnejše poslovanje te ugledne organizacije.
4. V članku je govor tudi o »primeru Ulcinj«. Res je, da je tam zgorela baraka Samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti, kjer se je nahajala dokumentacija o uporabnikih posojil za zasebno stanovanjsko graditev.
V zvezi s tem je takoj stekla preiskava, ki še ni končana, nekaj oseb pa je v priporu. Rekonstrukcija dokumentacije poteka na podlagi duplikatov, ki so shranjeni v bankah. Zasebniki so sicer lahko uporabili posojila iz Sklada za stanovanjsko gradi- tev, vendar v omejenem znesku, ki je bil veliko manjši kot pa realno ocenjena škoda, manjkajoča sredstva pa so zagotovili iz lastnih virov. Podatki o tem so bili redno prikazovani v let- nih poročilih. Kot primer lahko navedemo, da je za obnovo porušenih zasebnih stanovanjskih stavb bilo mogoče dobiti posojila samo v znesku 500.000 dinarjev, za obnovo poškodo- vanih stanovanjskih stavb pa samo 250.000 dinarjev. V skladu s koeficientom valorizacije sredstev sklada so bili ti zneski kasneje nekoliko višji. Toda tudi s tako povečanimi sredstvi noben občan ni mogel brez dodatnih vlaganj obnoviti poško- dovanega objekta oziroma zgraditi novega.
Razumljivo je, da je pri obnovi prihajalo do določenih napak pa tudi nepravilnosti, vendar pa, če je prišlo do zlorabljanj, so bili sprejeti zakonski in drugi ustrezni ukrepi. V SR Črni gori je bilo v teh devetih letih storjeno vse, da bi se pri poslovanju sklada zagotovila zakonitost in da bi bila jugoslovanska jav- nost o vseh podrobnostih v zvezi z uporabo sredstev in uresničitvijo obnove na vseh področjih, čim bolj resnično in v celoti obveščena, še posebej Skupščina SFRJ in skupščine socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin.
INFORMACIJA
o uresničevanju programa obnove in graditve v obdobju od leta 1979 do leta 1987
Potres, ki je 15. aprila 1979. leta prizadel območje SR Črne gore, je povzročil strahovita uničenja. Samo v nekaj sekundah je pod ruševinami umrla 101 oseba, 1700 ljudi pa je bilo težje ali lažje poškodovanih; okoli 80.000 občanov je ostalo brez strehe nad glavo, 30.000 delavcev pa brez delovnih mest.
Poškodovanih je bilo ogromno materialnih dobrin, ki so jih ljudje ustvarjali stoletja, med njimi so tudi dragoceni kulturni spomeniki več civilizacij.
Rušilna naravna stihija je uničila in poškodovala pomem- ben del gospodarskih zmogljivosti in negospodarskih objek- tov, še posebej v Črnogorskem primorju. Ohromljeno je turi- stično gostinsko gospodarstvo, industrija, promet, trgovina, stranovanjsko-komunalna dejavnost, izobraževanje, zdrav- stvo in druge dejavnosti.
Po prvih obvestilih o katastrofalnem potresu in o njegovih rušilnih učinkih, velikih žrtvah in neprecenljivi materialni škodi so pristojni organi v federaciji, predvsem Zvezni izvršni svet in najvišji organi republik in pokrajin, stopili v stik z ustreznimi organi v Črni gori in se dogovorili o nuđenju pomoči prizadetemu prebivalstvu. Do izraza je prišla solidar- nost vseh naših narodov in narodnosti. Prišle so medicinske ekipe, ekipe inženirjev, gradbenih delavcev in vojakov. Vzpo- stavljen je bil most solidarnosti. Začela je prihajati številna pomoč v hrani, zdravilih, obleki, šotorih, odejah, gradbenem materialu, počjtniških prikolicah, denarju itd.
Tragedija v Črni gori je močno odjeknila v svet. 49 držav je sodelovalo pri nuđenju pomoči v zdravilih, hrani, šotorih, odejah, počitniških prikolicah, gradbenem materialu, opremi, denarju itd.
Republiški in občinski štabi za civilno zaščito so delili pošiljke na podlagi sprejetih kriterijev, o čemer so vodili popolno evidenco. Hrana, obleka, šotori, odeje itd. so bili razdeljeni občanom. Oprema je bila dodeljena delovnim orga- nizacijam, odvisno od namena, obvezno pa je bila knjižena kot osnovno sredstvo, za počitniške prikolice pa so bili zadol- ženi občinski štabi za civilno zaščito, ki so jih odstopili v upo- rabo občanom. Ko je bilo prebivalcem zagotovljeno bivališče, so prikolice in uporabne šotore prevzeli občinski štabi za civilno zaščito, dotrajane šotore pa so odpisali. Počitniške prikolice so dali turističnim organizacijam za organiziranje kampov, določeno število prikolic pa je bilo danih kot pomoč za odpravo posledic potresa, ki je prizadel južno Italijo, ter za območje Kopaonika v SR Srbiji.
V aprilu so bili sprejeti vsi nujni predpisi: zakoni, uredbe, odloki in pravilniki, med katerimi je tudi zakon o skladu solidarnosti za odpravo posledic potresa, ki je prenehal delo- vati z ustanovitvijo Republiškega sklada za obnovo in izgrad- njo območja, ki ga je prizadel katastrofalni potres v drugi polovici 1979. leta.
Skupščina Republiškega sklada za obnovo in graditev območja, ki ga je prizadel katastrofalni potres, je ob poprejš- njem popolnem soglasju vseh skupščin občin in uporabnikov sredstev sprejela program uporabe sredstev sklada za obdobje 1979-1989. S programom so bilancirana sredstva po letih, občinah in dejavnostih, odvisno od višine ocenjenih škod oziroma od zagotovljenih sredstev, in predpisani pogoji za uporabo sredstev. K programu uporabe sredstev je dala soglasja Skupščina SR Črne gore.
Ocenjene škode, ki jih je povzročil katastrofalni potres 1979. leta, znašajo 71.789.146 dinarjev. V okviru vseh ocenje- nih škod znaša delež družbenega gospodarstva 31,35%, negospodarstva 14,60%, družbenih stanovanj 4,58, kulturno- zgodovinskih spomenikov 14,66%, JLA s 3,01% in materialnih dobrin v lasti občanov 31,80%.
Z zakonom o sredstvih je zagotovljenih 53.637.000 dinarjev ali 74.71% ocenjenih škod. Nepovratna sredstva znašajo 39,937.366 dinarjev ali 74,5%, kreditna pa 13.699.634 dinarjev ali 25,5% vseh zagotovljenih sredstev.
Z zakonom o sredstvih je določena dinamika priliva zago- tovljenih sredstev, in sicer:
Leto Nepovratna
sredstva Kreditna
sredstva Skupaj % 1979.
1980.
1981.
1982.
1983.
1984.
1985.
1986.
1987.
1988.
1989.
5.000.000 6.057.000 5.679.000 5.264.086 5.262.827 4.347.863 4.388.074 1.358.477 860.039 860.000 860.000
2.500.000 2.799.909 2.799.909 2.799.908 2.799.908
7.500.000 8.856.909 8.478.909 8.063.994 8.062.735 4.347.863 4.388.074 1.358.477 860.039 860.000 860.000
14.0 16,5 15,8 15.1 15.0 8.1 8.2 2.5 1.6 1,6 1,6 Skupaj: 39.937.366 13.699.634 53.637.000 100.0 Skladno z zakonom o sredstvih so se obveznosti SR in SAP zmanjševale za znesek izkoriščenih carinskih olajšav pri uvozu opreme in reprodukcijskega materiala.
Z zakonom o zagotavljanju sredstev in zakonom o sredstvih je urejeno vprašanje valorizacije sredstev. Iz osnove za valori- zacijo so izvzeta zagotovljena sredstva za 1979. leto v znesku 7.500.000 dinarjev ne glede na to, kdaj so bila vplačana, in sredstva v znesku 4.513.700 dinarjev, ki izhajajo iz določenih vrst škod: zgubljenega dohodka OZD, uničenih obratnih sred- stev, stroškov OZD in stroškov DPS, tako da so vplačana sredstva za določeno leto reducirana na osnovo za valoriza- cijo z določitvijo koeficienta 90,216745778.
Predpisano je, da bo Skupščina SFRJ sprejela odlok o obveznostih SR in SAP iz naslova prispevkov do konca leta za prihodnje leto. Odlok se sprejema vsako leto z zakasnitvijo šestih mesecev. Hkrati je predpisano, da bo Skupščina SFRJ sprejela odlok o valorizaciji v roku 60 dni po objavi uradnih podatkov o povečanju gradbenih cen in cen opreme glede na 1979. leto. Zvezni zavod za statistiko objavlja uradne podatke o povečanju cen konec marca za preteklo leto.
Odlok o valorizaciji sredstev za 1980. leto je bil sprejet šele 3. marca 1982. leta, za ostala leta nekaj prej, vendar z zami- kom od dveh do petih mesecev. Predpisano je, da se valoriza- cijska sredstva plačujejo v enakih mesečnih obrokih. Pri tem se računa od prihodnjega meseca od sprejetja odloka do konca leta, izjemoma pa do konca prvega trimesečja prihod- njega leta. Na zahtevo SR Slovenije in SR Hrvatske je SR Črna gora soglašala, da se valorizacijska sredstva plačujejo v dva- najstih mesečnih obrokih, začenši s septembrom, če je odlok sprejet pred tem rokom, v nasprotnem pa od prihodnjega meseca od sprejetja odloka. Ostale SR in SAP večinoma spoštujejo zakonski rok.
V pogojih visoke inflacije je vsaka zamuda pri poravnavi določenih obveznosti povzročila negativne posledice glede obnove in graditve ter angažiranja pomembnih bančnih sred- stev.
V obdobju od leta 1979 do 1987. leta oziroma vključno z 30.
novembrom 1987. so SR in SAP vplačale naslednje zneske.
SR Bosna in Hercegovina SR Makedonija
SR Slovenija
SR Srbija brez pokrajin SR Hrvatska
SR Črna gora SAP Vojvodina SAP Kosovo Narodna banka
16.896.281 7.317.451 19.899.497 30.818.595 32.818.065 2,652.628 15.624.115 2.926.676 2.500.000
Skupaj: 131.453.308
Narodna banka Jugoslavije je prek Narodne banke Črne gore in na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev odobrila posojilo SR Črni gori v znesku 2,500.000 dinarjev za dajanje posojil občanom za obnovo in izgradnjo stanovanjskih objek- tov. Ta znesek je vključen v skupen znesek zagotovljenih sredstev v znesku 53.637.000 dinarjev.
Na podlagi s programom in planom določenih prioritet in določene dinamike so organi sklada usmerjali sredstva za obnovo in izgradnjo območja, ki ga je prizadel katastrofalni potres:
a) temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, ki opravljajo gospodarske dejavnosti oziroma ustreznim samou- pravnim interesnim skupnostim s področja materialne proiz- vodnje za obnovo in izgradnjo teh organizacij;
b) ustreznim samoupravnim interesnim skupnostim družbe- nih dejavnosti za uresničevanje programa obnove in graditve objektov ter drugih dobrin v teh dejavnostih oziroma za finan- ciranje programa obnove in graditve temeljnih organizacij v teh dejavnostih; i ,
c) občinam prek temeljnih bank za: obnovo in izgradnjo družbenih stanovanj, obnovo in izgradnjo zasebnih stanovnaj ter stanovanjskih stavb, obnovo in izgradnjo komunalnih infrastrukturnih objektov, pripravljalna dela, odstranjevanje ruševin, planiranje, projektiranje in urejanje zemljišč in objek- tov občinskih organov in družbenopolitičnih organizacij na ravni občine;
d) nosilcem obnove in graditve: objektov JLA in drugih objektov, na katerih ima federacija razpolagalno pravico, kot tudi objektov republiških organov in organizacij na ravni republike.
Skupščina Republiškega sklada za obnovo in graditev spre- jema odloke o usmerjanju sredstev nosilcem obnove in gradi- tve na podlagi programa obnove in graditve, programa upo- rabe sredstev sklada, plana uporabe sredstev sklada, pro- grama in planov družbenopolitičnih skupnosti, programa obnove in graditve nosilcev obnove in graditve ter investicij- sko-tehnične dokumentacije, ki je predpisana z zakonom o graditvi investicijskih objektov.
V obdobju 1979-1987 je skupščina sklada sprejela odloke o usmerjanju sredstev v znesku 157.037.827. dinarjev.
Pri obnovi in graditvi je bila dana s programskimi doku- menti prioriteta preskrbi in nastanitvi prebivalstva, obnovi gospodarskih zmogljivosti, najpomembnejših delov infra- strukture, izobraževalnim objektom, objektom socialnega in otroškega varstva ter zdravstva.
Obnova in izgradnja stanovnajskega sklada (stanovanj v družbeni lastnini in v lasti občanov) se je večji del končala v 1983. letu, razen stanovanjskih objektov v starih mestih:
Kotor, Ulcinj, Budva in Hercegnovi, in določenega števila stanovanjskih objektov v vaseh, katerih obnova se je nadalje- vala v 1984. in 1985. letu. Zgrajenih je bilo 22.496 stanovanj, saniranih pa 42.399 stanovanj. Za obnovo in graditev stano- vanj v družbeni lastnini in v lasti občanov je usmerjenih 14.798.479 dinarjev ali 9,4% vseh usmerjenih sredstev.
Za obnovo in graditev stanovanj in stanovanjskih stavb v lasti občanov so bila odobrena posojila v znesku 500.000 dinarjev za porušene objekte, in do 250.000 dinarjev za poško- dovane objekte. Posojila so odobrile temeljne banke na pod- lagi zahtevane dokumentacije v najmanj dveh delih ob nad- zoru komisij predstavnikov temeljnih bank in skupščin občin in v skladu z odlokom o pogojih in načinu odobravanja posojil občanom za odpravo posledic katastrofalnega potresa (Uradni list SR ČG, št. 19/79 in 13/80).
Občani so uveljavljali tudi druge ugodnosti, določene s predpisi: oproščeni so bili prometnega davka za nakup gradbenega materiala in komunalnega prispevka. Za uveljavi- tev olajšave so občani dobili dokumentacijo pri pooblaščenih organizacijah združenega dela ali službah, in to na podlagi predloženih profaktur in odloka o višini odobrenega posojila.
V zadnjem času se pogosto piše o požigu dokumentov o obnovi in graditvi občine Ulcinj. Vsi dokumenti o obnovi in graditvi se nahajajo pri temeljnih bankah, Skladu in nosilcih obnove ter graditve, pogodbe o posojilih občanov s potrebno dokumentacijo pa pri temeljnih bankah in temeljnih sodiščih.
To pomeni, da so v požaru v Ulcinju zgoreli dokumenti, na podlagi katerih so občani uveljavljali davčne olajšave. O tem vodijo pristojni organi preiskavo.
Poleg tega so nekateri občani, in to izključno tisti, ki so