UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ALEKSANDRA PETROVIĆ

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

VSEBINSKO IN JEZIKOVNO INTEGRIRANO UČENJE ANGLEŠKEGA JEZIKA V DRUGEM

RAZREDU OSNOVNE ŠOLE DIPLOMSKO DELO

Mentorica: Kandidatka:

doc. dr. Mateja Dagarin Fojkar Aleksandra Petrović

Ljubljana, september 2016

Za vso pomoč in strokovne nasvete pri pisanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem moji mentorici doc. dr. Mateji Dagarin Fojkar.

Posebna zahvala gre mojemu očetu Đorđu in mami Cvetki, ki sta me podpirala in spodbujala skozi vsa leta študija in mi nudila vso podporo in pomoč.

Zahvaljujem se tudi partnerju Davidu za vso pomoč in spodbudne besede.

Zahvaljujem pa se tudi vsem učencem, učiteljicama in ravnateljici osnovne šole, ki so sodelovali v raziskavi.

IZVLEČEK

Vsebinsko in jezikovno integrirano učenje je sodoben pristop poučevanja tujega jezika, ki je obravnavan v diplomskem delu. V diplomskem delu je na kratko predstavljena njegova zgodovina, njegova raba v Sloveniji in drugje po Evropi. Predstavljeni so cilji vsebinsko in jezikovno integriranega učenja in njegove prednosti pred tradicionalnem poučevanjem. V raziskavi smo učence brez predznanja tujega jezika poučevali v angleškem jeziku po pristopu vsebinsko in jezikovno integriranega učenja. Doseženi so bili vsi zastavljeni cilji za določeno učno uro. Učenci so pristop pozitivno sprejeli in usvojili poučevano znanje vsebine v tujem jeziku.

KLJUČNE BESEDE: vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, prvo triletje, poučevanje angleškega jezika

ABSTRACT

Content and Language Integrated Learning is a modern aproach to teaching a foreign language, which is explained in this thesis. In it, we briefly examine its history and how its principles are used in Slovenia and elsewhere in Europe. We present the goals of CLIL and its advantages compared to the traditonal way of teaching. In the research, students without any knowledge of the English language were taught English with the Content and Language Integrated Learning Approach. All the goals for the specific learning lesson were accomplished. Students accepted Content and Language Integrated Learning positively and learned the content that was taught in a foreign language.

KEYWORDS: Content and Language Integrated Learning, first triennium, teaching English language

KAZALO

1 UVOD ... - 1 -

2 VSEBINSKO IN JEZIKOVNO INTEGRIRANO UČENJE ... - 2 -

2.1 Kaj je vsebinsko in jezikovno integrirano učenje ... - 2 -

2.2 Cilji vsebinsko in jezikovno integriranega učenja ... - 2 -

2.3 Oblike vsebinsko in jezikovno integriranega učenja ... - 4 -

2.4 Zgodovina vsebinsko in jezikovno integriranega učenja ... - 7 -

2.5 Pomanjkljivosti vsebinsko in jezikovno integriranega učenja ... - 8 -

2.6 Prednosti vsebinsko in jezikovno integriranega učenja ... - 9 -

3 VSEBINSKO IN JEZIKOVNO INTEGRIRANO UČENJE PO EVROPI ... - 10 -

3.1 Nizozemska ... - 12 -

3.2 Finska ... - 12 -

3.3 Madžarska ... - 13 -

3.4 Češka ... - 14 -

3.5 Nemčija ... - 14 -

3.6 Poljska ... - 14 -

3.7 Hrvaška ... - 15 -

3.8 Italija ... - 15 -

3.9 Avstrija ... - 16 -

4 VSEBINSKO IN JEZIKOVNO INTEGRIRANO UČENJE V SLOVENIJI ... - 16 -

4.1 Zgodovina osnovnošolskega poučevanja tujega jezika ... - 16 -

4.2 Začetki vsebinskega in jezikovno integriranega učenja ... - 17 -

4.3 Predmetnik in učni načrt ... - 20 -

5 ARGUMENTI ZA POUČEVANJE TUJEGA JEZIKA V OTROŠTVU ... - 21 -

5.1 Evropska unija: zveza več jezikov ... - 21 -

5.2 Kultura ... - 21 -

5.3 Gospodarstvo ... - 22 -

5.4 Razvoj otroka ... - 23 -

6 OPREDELITEV NAMENA RAZISKAVE ... - 24 -

6.1 Cilji raziskave ... - 24 -

6.2 Hipoteze raziskave... - 24 -

7 METODOLOGIJA ... - 25 -

7.1 Raziskovalna metoda ... - 25 -

7.2 Vzorec ... - 25 -

7.3 Postopek zbiranja podatkov ... - 26 -

8 PRIMERI UČNIH UR VSEBINSKO IN JEZIKOVNO INTEGRIRANEGA UČENJA ... - 27 -

8.1 Matematika ... - 27 -

8.2 Spoznavanje okolja ... - 28 -

8.3 Glasbena umetnost ... - 30 -

8.4 Likovna umetnost ... - 31 -

8.5 Šport ... - 32 -

9 INTERPRETACIJA REZULTATOV IN PREVERJANJE HIPOTEZ ... - 33 -

9.1 Analiza ur po metodi VJIU ... - 33 -

9.2 Interpretacija rezultatov preverjanja znanja učencev ... - 34 -

9.1.1 Rezultati zaključnega testa takoj po opravljenih urah poučevanja ... - 34 -

9.1.2 Rezultati kontrolnega testa po šestih mesecih ... - 44 -

9.1.3 Primerjava rezultatov zaključnega testa in kontrolnega testa ... - 54 -

9.2 Interpretacija intervjujev z učiteljicama ... - 55 -

9.3 Preverjanje hipotez ... - 57 -

10 ZAKLJUČEK ... - 58 -

11 LITERATURA ... - 60 -

12 PRILOGE ... - 63 -

KAZALO GRAFOV

Graf 2: Uspešnost razredov pri drugi nalogi takoj po poučevanju. ... - 37 -

Graf 3: Uspešnost razredov pri tretji nalogi takoj po poučevanju. ... - 39 -

Graf 4:Uspešnost razredov pri četrti nalogi takoj po poučevanju. ... - 40 -

Graf 5:Uspešnost razredov pri peti nalogi takoj po poučevanju. ... - 42 -

Graf 6: Uspešnost razredov pri šesti nalogi takoj po poučevanju. ... - 43 -

Graf 7: Uspešnost razredov pri testu. ... - 44 -

Graf 8: Uspešnost razredov pri prvi nalogi po šestih mesecih. ... - 45 -

Graf 9: Uspešnost razredov pri drugi nalogi po šestih mesecih. ... - 46 -

Graf 10: Uspešnost razredov pri tretji nalogi po šestih mesecih. ... - 48 -

Graf 11: Uspešnost razredov pri četrti nalogi po šestih mesecih. ... - 49 -

Graf 12: Uspešnost razredov pri peti nalogi po šestih mesecih. ... - 51 -

Graf 13: Uspešnost razredov pri šesti nalogi po šestih mesecih. ... - 53 -

Graf 14: Uspešnost razredov pri kontrolnem testu po šestih mesecih. ... - 53 -

Graf 15: Primerjava rezultatov zaključnega in kontrolnega testa ... - 54 -

KAZALO SLIK

Slika 2: Oblike VJIU ... - 5 -

Slika 3: Prisotnost VJIU v šolah po evropskih državah ... - 11 -

Slika 4: Jeziki v uporabi v VJIU šolah ... - 11 -

Slika 5: Prva naloga pri zaključnem testu ... - 35 -

Slika 6: Druga naloga pri zaključnem testu ... - 36 -

Slika 7: Tretja naloga pri zaključnem testu ... - 38 -

Slika 8: Četrta naloga pri zaključnem testu ... - 39 -

Slika 9: Peta naloga pri zaključnem testu ... - 41 -

Slika 10: Šesta naloga pri zaključnem testu ... - 42 -

Slika 11: Prva naloga pri kontrolnem testu ... - 45 -

Slika 12: Druga naloga pri kontrolnem testu ... - 46 -

Slika 13: Tretja naloga pri kontrolnem testu ... - 47 -

Slika 14: Četrta naloga pri kontrolnem testu ... - 49 -

Slika 15: Peta naloga pri kontrolnem testu ... - 50 -

Slika 16: Šesta naloga pri kontrolnem testu ... - 52 -

- 1 -

I TEORETIČNI DEL

1 UVOD

Stari indijanski pregovor pravi: »Kar je naučeno v mladosti, je vklesano v kamen«, kar nam govori, da so že v preteklosti vedeli, da morajo znanje otroku ponuditi že v zgodnji mladosti.

Že 5000 let nazaj so se Akadijci ob osvojitvi pokrajne Sumercev začeli učiti nov tuj jezik – jezik Sumercev. Nekateri dokazi kažejo tudi na multijezičnost nekaterih etničnih skupin v naslednjih stoletijh, da so zagotovili svoj obstanek. Do sedaj smo v Sloveniji otroku v zgodnjem vzgojno-izobraževalnem razvoju ponudili znanje v maternem jeziku in šele kasneje ponudili učenje tujega jezika, a kot samostojen predmet v šoli. Sedaj lahko vidimo, da otroku v zgodnjem razvoju ponudimo premalo, saj zaradi razvoja družbe otrok veliko prej pride v stik s tujim jezikom. Otrok se lahko s tujim jezikom sreča že pred prvim vstopom v šolo na mobitelu, internetu ali preprosto s poslušanjem nekoga starejšega, ki tuj jezik že uporablja.

Zakaj mu torej ne bi prvega tujega jezika ponudili že takoj v vstopu v šolo? Najnovejše raziskave s področja razvojne psihologije, psiholingvistike, sociolingvistike in jezikoslovja podpirajo uvajanje tujih jezikov v čim zgodnejše otroštvo, ki daje temelj vsem področjem učenja, ki jih določena skupnost prepoznava kot pomembne (UN, 2013).

V teoretičnem delu bomo predstavili pristop Vsebinsko in jezikovno integriranega učenja, za zgodnje učenje tujega jezika. Predstavili bomo cilje takšnega pristopa in v kakšnih oblikah ga lahko najdemo ali poučujemo, predvsem pa kakšne so njegove prednosti.

V empiričnem delu bomo predstavili rezultate, ki so bili pridobljeni v drugem razredu osnovne šole pri učencih, ki so se prvič srečali s tujim jezikom in pri katerih smo uporabili pristop Vsebinsko in jezikovnega integriranega učenja.

- 2 -

2 VSEBINSKO IN JEZIKOVNO INTEGRIRANO UČENJE

2.1 Kaj je vsebinsko in jezikovno integrirano učenje

Vsebinsko in jezikovno integrirano učenje (VJIU) ali angleško Content and Language Integrated Learning (CLIL), je dvojni pedagoški proces, kjer se tuj jezik uporablja za poučevanje in učenje, tako jezika kot vsebine (Mehisto, Marsh, Jesús Frigols, 2008).

CLIL ali VJIU se nanaša na vsak dvojno-osredotočen izobraževalni kontekst pri katerem se dodatni jezik, običajno neprimarni jezik učenca, uporablja kot medij pri poučevanju in učenju nejezikovnih predmetov (Marsh, 2002).

VJIU ni nova oblika jezikovnega poučevanja in ni nova oblika vsebinskega poučevanja (Coyle, Hood, Marsh, 2010). VJIU je inovirana mešanica obeh oblik (prav tam).

S pomočjo VJIU-a se lahko učence uči nejezikovne predmete (matematika, spoznavanje okolja, likovna umetnost, zgodovina…) v tujem jeziku in s tem se jim poleg nove vsebine ponuja tudi novo jezikovno znanje. S tem ne pridobivajo novega besednega zaklada in znanja samo pri vsebini ampak tudi jezikovno napredujejo.

VJIU pristop poučevanja ima dve obliki dela, obe zelo uspešni. Pri prvi obliki učence uči učitelj tujega jezika, tako da v svoje ure poučevanja vključi tudi primerne vsebine nejezikovnih predmetov, katere najde v kurikulumu, ter le te predstavi učencem v tujem jeziku. Pri drugi obliki pa učence uči razredni učitelj, ki ima dodatno znanje tujega jezika in poučuje delno v tem jeziku (Ball, 2009).

2.2 Cilji vsebinsko in jezikovno integriranega učenja

VJIU ima dva glavna cilja, ki sta uravnovešena. Glavna cilja VJIU sta pridobivanje novega znanja pri vsebinskih predmetih kot tudi pridobivanje novega jezikovnega znanja pri tujem jeziku, v katerem se vsebinska znanja poučujejo (povzeto po: Mehisto, Marsh, Jesús Frigols, 2008).

- 3 -

Pri doseganju teh ciljev igrata veliko vlogo tako učitelj, ki poučuje vsebinske predmete kot tudi učitelj, ki poučuje jezik. Zelo kritično je predvsem sodelovanje obeh učiteljev; le dobro in uspešno sodelovanje med njima bo učencu zagotovilo najboljše možnosti za dosego obeh ciljev.

Učitelji VJIU se morajo dodatno izobraževati in pridobiti pravilne strokovne izraze v tujem jeziku v katerem bodo poučevali vsebinske predmete. Utrditi morajo tudi besedišče v tujem jeziku, ki bo kot most povezovalo novo pridobljene strokovne izraze z že znanim učenčevim besediščem v tujem jeziku (Mehisto, Marsh, Jesús Frigols, 2008). Le tako bodo učenci predstavljeno snov popolnoma razumeli. Učitelj si poleg novo pridobljenega znanja v tujem jeziku pomaga tudi s pripomočki, ki bodo učencem močno pomagali pri pridobivanju in razumevanju nove snovi (prav tam). Priporočeno je, da uporablja pripomočke kot so tabele, grafi, diagrami, raznimi eksperimenti, fotografije, risbe in miselne vzorce s ključnimi besedami, koncepti in terminologijo (prav tam).

Učitelji, ki poučujejo tuj jezik predstavljajo enako pomembno vlogo pri doseganju skupnega cilja. Vsebino, ki jo učenci pridobijo pri nejezikovnih predmetih, tako učitelj tujega jezika vključi v svoje učne ure (prav tam). Uro oblikuje tako, da je vsebinsko povezana z drugim predmetom, a je osredinjena na učenju novih, strokovnih izrazov in njihovim pravilnim pomenom in povezavo ter njihovo pravilno izgovorjavo in zapisom (prav tam). S tem učenci ne pridobivajo znanja tujega jezika samo zaradi tega, da imajo znanje tujega jezika, ampak zato, da pridobijo znanje tudi pri drugem predmetu. Le to pa jih veliko bolj motivira za učenje tujega jezika, kot bi jih učenje jezika kot samega (prav tam).

Pri doseganju vsebinskih in jezikovnih ciljev igrajo veliko vlogo tudi učne spretnosti. Z razvijanjem učnih spretnosti močno vplivamo na doseganje vsebinskih in jezikovnih ciljev.

Vsebinski cilji in jezikovni cilji skupaj z učnimi spretnostmi tako tvorijo trikotnik celovitega VJIU:

- 4 -

Slika 1: Glavni cilji VJIU (Mehisto, Marsh, Jesús Frigols, 2008) Glavni cilji pristopa so tako (prav tam):

- doseganje standardov znanja pri vsebini predmeta, ki se ga poučuje v tujem jeziku, za določeni razred;

- doseganje jezikovnih spretnosti in standardov znanja (poslušanje, govor, pisanje, branje) pri tujem jeziku;

- doseganje jezikovnih spretnosti in standardov znanja (poslušanje, govor, pisanje, branje) pri maternem jeziku;

- razumevanje in spoštovanje kultur, ki so povezane z VJIU in učenčevim maternim jezikom;

-

2.3 Oblike vsebinsko in jezikovno integriranega učenja

VJIU je skupni izraz za različne pristope poučevanja, od drugih pristopov se razlikuje predvsem v tem, da sintetizira in zagotavlja fleksibilen način poučevanja (Mehisto, Marsh,

UČNE SPRETNOSTI

- 5 -

Jesús Frigols, 2008). Dovoljuje različne intenzivnosti učenja drugega jezika, od nizke intenzivnosti do visoke intenzivnosti, tako v daljših obdobjih kot tudi krajših obdobjih.

Nekatere oblike VJIU (povzeto po: Mehisto, Marsh, Jesús Frigols, 2008):

Slika 2: Oblike VJIU (Mehisto, Marsh, Jesús Frigols, 2008)

Jezikovne prhe

Jezikovne prhe so namenjene predvsem učencem starim med štirimi in desetimi leti. Učence se v času od pol ure do ene ure dnevno poučuje v tujem jeziku. Pri tem so uporabljene predvsem pesmi in igre, veliko je vizualnega materiala in učenja z uporabo predmetov in gibanja.

VJIU tabori

Tu gre predvsem za enotedenske tabore pri katerih sodeluje od petnajst do šestdeset učencev.

Priporočeno trajanje tabora je pet dni, predvsem zato, ker je to časovni okvir v katerem učenci pridobijo kvalitetno količino znanja in je istočasno dovolj kratko, da učenci celoten čas aktivno sodelujejo. Sam tabor je lahko organiziran med samim šolskim letom ali med

- 6 -

počitnicami. Lahko se ga organizira tudi za vikend in tako traja le nekaj dni. Glavno pravilo takšnih taborov je le to, da se tuj jezik (VJIU jezik) uporablja nenehno in brez prekinitve.

Študijske izmenjave

Pri tej obliki VJIU učenec odide v drugo državo in se tam vključuje v vse obveznosti kot se jih preostali učenci. Medtem ko imajo preostali učenci pouk v maternem jeziku, je učenec na izmenjavi deležen poučevanje v tujem jeziku, kar je tudi eden od ciljev VJIU.

Lokalni in mednarodni projekti

Pri tej obliki VJIU je v ospredju cilj, da projekt vodi v konkretne dosežke in omogoči učencem, da se povežejo z novimi idejami, viri in ljudmi. V projektu lahko sodeluje celotna šola ali samo en razred; lahko se povežejo z že obstoječimi projekti kot je Science Across the World ali začno s samostojnim projektom kot razred ali ustanova. V projekt lahko vključijo tudi starše, prijatelje ali celotno lokalno občino.

Bivanje pri družini in študijsko delo v tujini

Pri obeh oblikah gre za uporabo tujega jezika kot maternega jezika. Posameznik je vključen v skupino ljudi, katerih materni jezik je njegov tuj jezik. Pri tej obliki je pomembno, da ima posameznik že nekaj osnovnega znanja izbranega tujega jezika.

VJIU pri enem ali več predmetov

Pri tej obliki se lahko vključijo posamezniki, ki tujega jezika do sedaj še niso imeli in so začetniki ali pa tisti, ki že imajo nekaj osnovnega znanja v tujem jeziku. Pri tej obliki gre za tipični primer sodelovanja med učitelji, ki poučujejo vsebino in tistimi, ki poučujejo jezik. Le to sodelovanje se lahko uporablja pri enemu ali več predmetov.

- 7 - Imerzija

Poznamo več tipov imerzij. Lahko govorimo o delni imerziji, pri kateri je značilno, da se le pri nekaterih predmetih uporablja tuj jezik za poučevanje vsebine ali samo del predmeta, pri ostalih pa poučevanje poteka v maternem jeziku. Ena od oblik imerzije je tudi t.i. popolna imerzija pri kateri poučevanje v tujem jeziku poteka pri vseh predmetih. Pri dvojni imerziji je značilno, da so skupaj v razredu učenci, katerih materni jezik ni isti jezik. Pouk pa polovico časa poteka v enem jeziku polovico v drugem.

2.4 Zgodovina vsebinsko in jezikovno integriranega učenja

Izraz CLIL (Content and Language Integrated Learning) je bil prvič uporabljen leta 1994 v Evropi, sama zgodovina VJIU pa sega globje nazaj v preteklost (Mehisto, Marsh, Jesús Frigols, 2008). Okoli 5000 let nazaj, na območju današnjega Iraka, so Akadijci po zavojevanju Sumercev pričeli uporabljati sumerski jezik kot jezik poučevanja (prav tam). En primer uporabe tujega jezka za poučevanje vsebine je tudi več stoletno poučevanje prava, medicine, filozofije, znanosti in teologije v latinskem jeziku (prav tam). Ob koncu 19. stoletja so predvsem bogate družine poznale dva načina učenja tujega jezika. Tisti, ki so bili bolj premožni so otroke poslali v tuje države, da se naučijo tujega jezika, ostali so najeli tutorje za dečke in guvernante za deklice (Pokrivčáková, 2015). Leta 1990 je Evropska komisija začela s programom Lingua, pri katerem so spodbujali univerzitetne študente, da svojo glavno smer študija združijo s študijem tujega jezika (Mehisto, Marsh, Jesús Frigols, 2008). Leta 1993 je Svet za kulturno sodelovanje Evrope organiziral mednarodne delavnice za učenje jezika in izobraževanje učiteljev (prav tam). Vsi načini izobraževanja, kjer je vsebinsko predstavljena snov ali del snovi v tujem jeziku leta 1994 pridobijo poimenovanje – CLIL (Content and Language Integrated Learning). Zasluge za poimenovanje pripisujemo Davidu Marshu. V letu 1995 Evropska komisija izda resolucijo glede inovativnih metod in učenja nejezikovnih predmetov v tujem jeziku (prav tam). Leta 1996 so na finski univerzi Jyväskylä začeli izraz CLIL redno uporabljati tudi kot nadpomenko za vse različne pristope učenja tujega jezika. V letih 2000-2006 so bili ustanovljeni različni programi kot so Erasmus, Comenius in Socrates.

V letu 2004 Evropska komisija izda akcijski načrt za promocijo učenja jezikov in jezikovne raznolikosti (prav tam). Leta 2006 Eurydice izda poročilo o uporabi CLIL-a v Evropskih

- 8 -

šolah. V letu 2010 se izda dokument (CLIL Teachers' Competence Grid), ki je potreben za profesionalno izobraževanje bodočih VJIU učiteljev (prav tam).

2.5 Pomanjkljivosti vsebinsko in jezikovno integriranega učenja

VJIU je pristop, ki je zelo odprt in prilagodljiv (Mehisto, Marsh, Jesús Frigols, 2008). S tem pristopom lahko poučujemo tako triletnike kot desetletnike ali srednješolce, lahko poučujemo učence, ki so se s tujim jezikom že spoznali in so z njim redno v stiku ali učence, ki s tujim jezikom še niso imeli nobenih stikov in je to njihovo prvo srečanje (prav tam). Uporabo VJIU pristopa zagovarjajo tudi trditve kognitivnih psihologov (dokazujejo izjemno prožnost možganov v zgodnjem obdobju), dognanja psiholingvistov (pričajo o naravni motivaciji za učenje tujih jezikov v zgodnjem obdobju) in tudi dejstvo, da so kurikuli za učenje v zgodnjem obdobju naravnani celostno.

Seveda ima pristop VJIU tudi nekaj pomanjkljivosti in manjših problemov s katerimi se je potrebno soočiti (povzeto po Mehisto, Marsh, Jesús Frigols, 2008):

a) Primanjkovanje za VJIU usposobljenih učiteljev; za učinkovito izvajanje VJIU pristopa mora imeti šola tudi za to usposobljene učitelje. Le to pomeni, da bi mogli razredni učitelji nadaljevati šolanje ali narediti tečaj angleškega jezika. Ali pa bi morali učitelji angleščine širiti svoje znanje na področja kot so zgodovina, biologija… V vsakem primeru to pomeni dodatna izobraževanja učiteljev šole, kjer bi se VJIU izvajal.

b) Več dela za učitelje; program VJIU ni le manjši dodatek k obravnavani učni snovi. Vsak učitelj bi moral popolnoma spremeniti svoj učni načrt za vsak predmet in za vsako obravnavano uro posebej. Le to lahko predstavlja veliko dodatnega dela učiteljem, ki bi se odločili za poučevanje po VJIU programu. Morali bi dobiti dodatno pomoč ali dodatne ure pri pripravi in izvajanju same učne ure.

c) Pomanjkanje materiala; samega materiala za program VJIU je dovolj, problem se pojavi, ker ta material ni zbran v eni sami knjigi. Ker je pristop še v začetku izvajanja, je na učiteljih samih, da najdejo ves material, ki bi ga potrebovali za posamezno učno uro. Le to od učiteljev zahteva dodaten čas in energijo.

- 9 -

2.6 Prednosti vsebinsko in jezikovno integriranega učenja

Vse te pomanjkljivosti niso tako pomembne, če lahko vidimo vse pozitivne stvari, ki jih uporaba VJIU pristopa prinese tako učencem kot tudi učiteljem in šoli (povzeto po Mehisto, Marsh, Jesús Frigols, 2008):

a) Motivacija učencev; za najbolj učinkovito učenje morajo biti učenci motivirani.

Najbolj kritični so mlajši učenci, saj hitro izgubijo zanimanje in jih je potrebno preko ure večkrat motivirati, da obdržijo zanimanje za snov. Pristop VJIU je za to prava izbira, saj so učenci tekom ure nenehno znova motivirani z neznanimi besedami in novimi motivacijskimi dejavnostmi.

b) Različne oblike in metode učenja in poučevanja; pri poučevanju nove snovi ali pri utrjevanju večina učiteljev uporablja vedno iste oblike in metode dela in posledično samo te uporabljajo tudi učenci pri svojem utrjevanju. Le redki učitelji vedno znova iščejo nove metode in načine kako bi snov predstavili učencem in svoje inovacije delijo z njimi, da popestrijo in izboljšajo tudi njihov način utrjevanja snovi. VJIU je pristop, ki učitelje kot tudi učence prisili k inovativnosti.

c) Izboljšanje jezikovne kompetence; učenci se vsak dan učijo novih besed in iščejo besede z istim korenom, besedno zvezo…s pomočjo VJIU pristopa spoznajo te besede tudi v tujem jeziku, kar pomeni, da se v istem časovnem obdobju naučijo dvakrat več besed. Posledično hitreje širijo svoj besedni zaklad in izboljšujejo svoj jezik.

d) Širši kulturni kontekst; s pomočjo VJIU pristopa si učenec širi tudi svoj kulturni razpon že v otroštvu. Postopoma začne poslušati glasbo in brati besedila v tujem jeziku. Tako postopoma iz otroških skladbic preide v poslušanje oper in iz branja preprostih otroških pravljic v romane in drame.

e) Razvijanje večjezičnih interesov in odnosov; če učenci poznajo več jezikov pomeni, da se lahko izobražujejo izven naše kulture. Le to pomeni, da lahko svoje interese iščejo in širijo tudi v drugih kulturah, pri katerih je določeni interes, določen hobi bolj

- 10 -

razvit kot v naši kulturi. Posledično se tvorijo novi odnosi in posameznik spozna kulturo drugih, kar v nadaljnjem življenju pomeni večjo objektivnost in tolerantnost.

f) Priprava na prihodnji študij ali poklic; veliko literature, ki bi jo posameznik pri nadaljnjem študiju ali v kasnejšem poklicu potreboval, je napisano v tujem jeziku in le nekatere so prevedene v slovenski jezik. VJIU pristop posameznika že od otroštva navaja in poučuje tuj jezik in posledično mu zato kasneje literatura v tujem jeziku ne predstavlja nevšečnih težav.

g) Dostop do mednarodnih certifikatov in okrepitev šolskega profila; da bi posameznik postal čim boljši v svojem poklicu in da bi pridobil spoštovanje drugih posameznikov v lastni stroki potrebuje veliko dosežkov. Veliko pomenijo posebno dosežki na mednarodni in svetovni ravni, za pridobitev le teh pa je potrebno uporabljati več kot en jezik. Uspešnost posameznika je tako odvisna od njegovega izražanja v tem jeziku.

Njegov razpon znanja mora segati od vsakdanjega ustnega izražanja do strokovnega pisnega izražanja.

3 VSEBINSKO IN JEZIKOVNO INTEGRIRANO UČENJE PO EVROPI

V Evropi že dolgo časa potekajo razne raziskave o učenju tujih jezikov v zgodnjem otroštvu.

Vsaka država je opravila nekaj študij in preizkusila razne programe, kako bi lahko tuj jezik otroku približali, s čim večjim uspehom. Zaradi velike uspešnosti je v ospredju pristop VJIU, ki ga postopoma prevzemajo šole po vsej Evropi.

- 11 -

Slika 3: Prisotnost VJIU v šolah po evropskih državah (Eurydice, 2012)

Slika 4: Jeziki v uporabi v VJIU šolah (Eurydice, 2012)

Trenutno je v Evropi le 11 držav, ki v šolah ne izvaja poučevanja po pristopu VJIU; med njimi so Turčija, Grčija, Švica, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Kosovo, Albanija, Makedonija, Danska in Islandija (Eurydice, 2012). Nemški del Belgije, Luksemburg in Malta so edine države v katerih je VJIU program poučevanja prisoten v vseh šolah. Portugalska in

- 12 -

del Belgije VJIU program v šole še vedno vključujeta samo kot poskusne projekte. Preostale države pa imajo vsaj nekaj šol, v katerih se poučuje po VJIU programu (prav tam). V nekaterih državah to poučevanje poteka z jeziki, ki so v državi priznani kot regionalni in/ali manjšinski jeziki. Pri nekaterih državah poteka poučevanje s tujim jezikom ali z drugim uradnim jezikom države. V večini Evropskih držav v šoli poleg enega uradnega jezika poučujejo še z enim regionalnim in/ali manjšinskim jezikom in enim tujim jezikom. V nadaljevanju poglavja bom predstavila nekaj evropskih držav in njihovo poučevanje po programu VJIU.

3.1 Nizozemska

Nizozemska je pričela s poučevanjem v drugih jezikih že leta 1955, ko so v šolah poučevali tudi v regionalnih jezikih in/ali v jezikih manjšin (Pokrivčáková, 2015). Leta 1989 so v šole uvedli tudi poučevanje v tujih jezikih ali v drugih uradnih jezikih države. Nizozemska je bila med prvimi državami, ki je začela uvajati idejo Evropske večjezičnosti in dvojezične izobrazbe leta 1992. V letu 2007 so v državi imeli že 300 dvojezičnih šol (prav tam). Na Nizozemskem lahko s poučevanjem v tujem jeziku začnejo pri petih letih in jih poučuje razredni učitelj enkrat na teden (Dagarin Fojkar, 2009). Vsi učenci začnejo z rednim učenjem angleškega jezika med 6 in 12 letom starosti. Večina šol to obveznost uvede v program, ko so učenci stari 10 let in traja do njihovega 18 leta. Glede na vrsto šole, ki so si jo izbrali morajo nekateri učenci med 12 in 15 letom usvojiti do tri tuje jezike. Po 15 letu morajo glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo, usvojiti dva tuja jezika do 18 leta starosti. Na Nizozemskem VJIU pristop najdemo v nekaterih šolah, v nekaterih šolah pa ga uporabljajo kot pilotni projekt (Eurydice, 2006; Eurydice, 2012). Ker je VJIU pristop dokaj zahteven za učence imajo skoraj vse VJIU šole izbirne postopke, s katerimi izberejo najbolj primerne kandidate (Aljers, 2001).

3.2 Finska

Finska je bila med prvimi državami, ki je sprejela izziv, da v šole uvedejo nov pristop VJIU (Pokrivčáková, 2015). Ministrstvo za izobraževanje je leta 1989 spodbujalo k uvedbi novega pristopa v šole in leta 1990 so že dobili prve pozitivne rezultate (prav tam). Leta 1992 so v šole uvedli imerzijo švedskega jezika, že leta 1993 so nekatere šole ponudile poučevanje

- 13 -

nejezikovnih predmetov v francoskem jeziku (prav tam). Leto kasneje sta se francoskemu jeziku pridružila še nemški in ruski jezik. Leta 1996 je bil VJIU prisoten v 251 finskih šolah (prav tam). Na Finskem začnejo s poučevanjem tujega jezika med prvim in tretjim razredom osnovne šole, ko so učenci stari med sedem in devet let (Dagarin Fojkar, 2009). Poučevanje poteka integrirano eno uro tedensko, uči jih razredni učitelj. S 13 leti se začne učenje drugega tujega jezika, ki je obvezno do 19 leta starosti učenca. Za prvi tuj jezik lahko izbirajo le med švedščino in finščino, ker sta le ta jezika druga uradna jezika na Finskem. Po programu VJIU delujejo le nekatere šole, le te imajo prosto izbiro, pri katerem predmetu se bo uporabljal tuj jezik kot poučevalni jezik (Eurydice, 2006; Eurydice, 2012).

3.3 Madžarska

Prvi poizkusi poučevanja snovi v tujem jeziku se na Madžarskem zasledijo že v letu 1987, s prvimi dvojezičnimi programi v srednjih šolah (Pokrivčáková, 2015). Že v letu 1989 so se na pobude učiteljev in staršev začele oblikovati osnovne šole, ki poučujejo s pristopom VJIU.

Leta 1991 so ustanovili Zvezo za dvojezične šole, do leta 1997 je ministrstvo zahtevalo, da se v VJIU šolah ponudi vsaj tri nejezikovne predmete v angleškem jeziku in da zaposlijo vsaj enega angleškega učitelja (prav tam). Leta 2001 je bilo na Madžarskem, v Budimpešti, 25 osnovnih šol, ki so delovale po pristopu VJIU programa, še dodatnih 60 pa jih je bilo po preostali državi (prav tam). Učenje tujega jezika na Madžarkem se začne v četrtem razredu, ko so učenci stari devet let (Dagarin Fojkar, 2009). V tednu imajo učenci 3-5 učnih ur v tujem jeziku, ki jih poučuje razredni učitelj s specializacijo iz tujega jezika ali učitelj tujega jezika.

Kurikulum lahko delno tudi prilagajajo, zato se nekatere šole odločijo, da bodo prvi tuj jezik učencem ponudile že prej v času šolanja. Tako lahko v nekaterih šolah učenci začnejo z učenjem tujega jezika med 6 in 9 letom starosti (Eurydice, 2006; Eurydice, 2012). Glede na vrsto šole nekateri učenci začnejo z izobraževanjem v tujem jeziku že pri desetih letih, za ostale učence to postane obvezno pri 14 letih in je obveno vse do 18 leta starosti. Madžarske šole ponujajo dvanajst različnih tujih jezikov in/ali regionalnih jezikov. Po VJIU pristopu delujejo le nekatere šole znotraj katerih se sami odločajo, pri katerih predmetih bo potekal pouk v tujem jeziku.

- 14 -

3.4 Češka

Evolucija ideje VJIU-a se je začela v devetdesetih letih skozi iniciative Ministrstva za izobraževanje (Pokrivčáková, 2015). V skladu z Evropskim akcijskim načrtom o jezikih (2004-2006) je Češki nacionalni načrt za izobraževanje ponudil vsakemu učitelju možnost, da se za VJIU učitelja izobražuje že med samim študijem ali da naziv VJIU učitelja pridobi tekom dela s pomočjo modulov, ki jih je financiralo Ministrstvo za izobraževanje (prav tam).

V naslednjih nekaj letih je na Češkem potekalo veliko različnih projektov z VJIU vsebino, ki so bili zelo uspešni. Leta 2014 so začeli z nacionalnim programom ''Foreign Languages for Life'' na podlagi katerega sistematično razširjajo ideje VJIU-a v vse vrste šol (prav tam).

Poučevanje tujega jezika se začne v tretjem razredu osnovne šole z učenci starimi 8-9 let.

Poučevanje poteka tri ure tedensko z učiteljem razrednega pouka ali z učiteljem tujega jezika (Dagarin Fojkar, 2009). Ko so učenci stari 13-14 let jim šola ponudi možnost učenja drugega tujega jezika, ki pri 15 letih postane obvezen (Eurydice, 2006; Eurydice, 2012). Učenci se učijo dveh tujih jezikov do 19 leta starosti.

3.5 Nemčija

Zgodovina VJIU-a se v Nemčiji začne že okoli leta 1960, ko so bili v šolah ustanovljeni prvi nemško-francoski programi (Pokrivčáková, 2015). Kot po drugih evropskih državah se je VJIU tudi tu začel širiti po letu 1990 in se popolno razvil po letu 2000. Poučevanje je integrirano in ga poučuje razredni učitelj 1-3 ure tedensko pri predmetih po lastni odločitvi.

Trenutno se poučevanje začne pri učencih starih 6-8 let, razlikuje se glede na deželo (Dagarin Fojkar, 2009). Med leti 8 in 10 tuj jezik postopno vpeljujejo, vendar samo v nekaterih šolah.

Po 10 letu starosti je poučevanje tujega jezika obvezno za vse šole v Nemčiji in le to poteka do 19 leta starosti učencev. V Nemčiji nimajo obveznega drugega tujega jezika, razen če se učenec odloči zanj (Eurydice, 2006; Eurydice, 2012). Med 16 in 17 leti morajo vse šole učencem obvezno ponuditi še vsaj dva tuja jezika poleg angleščine. Učenje drugih tujih jezikov je odločitev posameznika.

3.6 Poljska

- 15 -

Na Poljskem so temelje za dvojezično izobraževanje postavili že okoli leta 1970, pravi razcvet je doseglo po revoluciji leta 1990 (Pokrivčáková, 2015). VJIU pristop je potekal predvsem na višjih srednjih šolah, po izobraževalni reformi v letu 1999 pa so VJIU začeli uvajati tudi v nižje srednje šole. Od šolskega leta 2008/09 na Poljskem poteka integrirano učenje tujega jezika dve uri na teden z začetkom v prvem razredu, ko so učenci stari med 6 in 7 let (Dagarin Fojkar, 2009). Poučuje jih razredni učitelj ali učitelj tujega jezika, sami pa izbirajo katere predmete bodo poučevali v tujem jeziku. S šolskim letom 2009/10 v šole uvedejo tudi obvezen drugi tuj jezik, ki se ga učenci začno učiti s 13 leti in je obvezno do 19 leta (Eurydice, 2006; Eurydice, 2012). Poljska je del glavnega VJIU programa šolskega izobraževanja in v šolah poleg tujih jezikov manjšin ponuja tudi pet tujih jezikov.

3.7 Hrvaška

Že leta 1975 je Marjana Prebeg-Vikle raziskovala učenje tujih jezikov pri otrocih starih 6-9 let (Dagarin Fojkar, 2009). V sklopu novega projekta so v letu 1977 v desetih osnovnih šolah začeli s poučevanjem tujega jezika v drugem raredu. Leta 1991 je Ministrstvo za šolstvo financiralo nov projekt Zgodnje učenje tujih jezikov, v katerem je sodelovalo več osnovnih šol in 3000 učencev (prav tam). Le ta projekt je posledično prinesel tudi spremembe kot je nov pristop k poučevanju tujega jezika, nov predmetnik (v letu 2006) in nov program usposabljanja učiteljev (leta 1993). Sedaj se na Hrvaškem v nekaterih šolah izvaja pouk po pristopu VJIU. Od leta 2003 je obvezno poučevanje tujega jezika od prvega razreda naprej, ko so učenci stari 6 let in je obvezno do 18 leta starosti. Poučevanje se začne kot samostojen predmet, ki ga poučuje razredni učitelj dvakrat tedensko (Eurydice, 2012). Med 9 in 18 letom se lahko učenci odločijo za učenje drugega tujega jezika, ki ga mora šola obvezno tudi ponuditi v sklopu kurikuluma.

3.8 Italija

V Italiji se z zgodnjim učenjem tujega jezika že dolgo ukvarjajo, saj so že okoli leta 1990 začeli s poučevanjem v tujem jeziku (Dagarin Fojkar, 2009). Leta 2003 je Ministrstvo za šolstvo sprejelo novo reformo, ki določa učenje prvega tujega jezika že v prvem razredu, ko so učenci stari 6 let (prav tam). Med 11 in 14 letom starosti se prvemu tujemu jeziku pridruži

- 16 -

še poučevanje drugega tujega jezika. Kot prvi tuj jezik imajo v Italiji obvezno angleški jezik, kot drugi tuj jezik pa lahko izbirajo med nemškim, francoskim in španskim jezikom. Med 14 in 19 letom starosti imajo vsi učenci obvezno učenje le enega tujega jezika, razen učencev, ki se odločijo za šolanje tujih jezikov (Eurydice, 2012). Prvi tuj jezik začne poučevati razredni učitelj, ki integrira jezik v predmet po lastni presoji.

3.9 Avstrija

Avstrija je z zgodnjim učenjem tujega jezika pričela že v devetem desetletju 20. stoletja (Eurydice, 2012). V šolskem letu 1983/84 so se učili tujega jezika vsi učenci, ki so obiskovali tretji razred osnove šole (Dagarin Fojkar, 2009). V šolskem letu 1998/99 so začeli z novim projektom, pri katerem se je poučevanje tujega jezika začelo že v prvem razredu vendar ne kot samostojni predmet, ampak kot integracija v ostale predmete. Zaradi uspešnosti projekta so tak način poučevanja določili kot obvezno izbraževanje s šolskim letom 2003/04 (prav tam). Sedaj poteka začetek učenja prvega tujega jezika v prvem razredu osnovne šole, ko so učenci stari 6 let (Eurydice, 2012). Pri 15 letih učenci dobijo tudi drugi tuj jezik, ki se ga učijo do 18 leta. Lahko pa se pri 12 odločijo za šolanje na šolah, ki zahtevajo učenje drugega tujega jezika pri 12 in učenje tretjega tujega jezika pri 14 letih. Učenje vseh treh tujih jezikov poteka do 18 leta starosti. Avstrija v času šolanja učencem ponuja izbiro med dvanajstimi različnimi tujimi jeziki (prav tam).

4 VSEBINSKO IN JEZIKOVNO INTEGRIRANO UČENJE V SLOVENIJI

4.1 Zgodovina osnovnošolskega poučevanja tujega jezika

Leta 1929, ko je bila Republika Slovenija še vedno pod Jugoslavijo je izšel nov pravilnik, ki je poenotil celotno šolanje znotraj Jugoslavije (Kosi, 2004). Uvede se obvezno osnovnošolsko šolanje otrok starih med 7 in 15 let. Šolanje poteka 8 let in znanje učencev je ocenjeno s 5-

- 17 -

stopenjsko lestvico. Leta 1991 se Republika Slovenija odcepi od Jugoslavije, a obdrži šolski program (prav tam).

Vse do šolskega leta 1999/2000 se v osemletni osnovni šoli poučevanje tujega jezika prične šele v petem razredu. Učenci se tako s prvim tujim jezikom srečajo šele v drugi polovici šolanja. Angleški jezik so poučevali učitelji angleškega jezika, in sicer 3-krat na teden od 5 do 8 razreda (Predmetnik osemletne osnovne šole, b.d.).

V šolskem letu 1999/2000 pride do dolgopričakovanega preobrata v dolžini osnovnošolskega izobraževanja. Od šolskega leta 1999/2000 do šolskega leta 2002/2003 se v vse osnovne šole postopoma uvede devetletni šolski program (Kosi, 2004). Program prinese tudi spremembe pri poučevanju tujega jezika v osnovnih šolah. Po novem predmetniku se poučevanje tujega jezika začne že v 4. razredu in traja do 9. razreda. V 4. razredu imajo učenci dve uri šolanja na teden, v 5., 8. in 9. razredu učence v tujem jeziku poučujejo trikrat na teden, učenje tujega jezika štirikrat na teden pa so učenci deležni v 6. in 7. razredu osnovne šole (Predmetniki osnovne šole, b.d.). V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju (od 4. razreda dalje) lahko učenci kot izbirni predmet izberejo tudi drugi tuj jezik. Kot prvi tuj jezik v Sloveniji prevladuje angleški jezik z 88,3 %, sledi ji nemščina z 9% (Dagarin Fojkar, 2009).

Po petnajstih letih je v osnovnošolskem izobraževanju prišlo do še ene večje spremembe, ki bo močno vplivala na nadaljnje šolanje, tokrat z vidika tujega jezika. V šolskem letu 2014/15 se je začelo triletno postopno uvajanje tujega jezika v drugi razred osnovne šole. S šolskim letom 2016/17 bo tuj jezik v drugem razredu osnovne šole postal obvezni predmet. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli je uvedel v šolskem letu 2015/16 neobvezni izbirni predmet tuj jezik v prvi razred za vse učence (UN za tuj jezik za 2. in 3.

razred, 2013).

4.2 Začetki vsebinskega in jezikovno integriranega učenja

O oblikah izvajanja VJIU v Sloveniji govorimo v primeru dvojezičnega izobraževanja na narodnostno mešanih območjih (Slovenska Istra, Prekmurje). Uvajanje VJIU na ravni države

- 18 -

je nesistematično, le-ta se izvaja predvsem samoiniciativno ter v obliki pilotnih projektov.

Izvajanje VJIU v Sloveniji je odvisno od zakonodaje. Le-to je oteženo predvsem zaradi tretjega člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa, da vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih oziroma šolah poteka v slovenskem jeziku, izjeme so le območja opredeljena kot narodno mešana območja (Pavlica, 2015).

Po podatkih v Eurydice iz leta 2012 je v Sloveniji prisotno poučevanje po programu VJIU le v šolah, ki so na območju manjšin. Na območju Slovenske Istre se učenci učijo še v italijanskem jeziku, na območju Prekmurja v madžarskem jeziku. Vendar je poleg italjanščine na območju Slovenske Istre in madžarščine na območju Prekmurja preko let v osnovnih šolah potekalo veliko pilotnih projektov in študij, ki so vsebovale elemente VJIU pristopa.

V osnovni šoli Janka Padežnika v Mariboru že dolgo poučujejo s pomočjo VJIU pristopa (Filipič,2009). Začeli so s poučevanjem v prvem razredu osnovne šole, vendar ne z enim ampak kar z dvema tujima jezikoma. Po skoraj desetletju delovanja s takšnim načinom dela so prevzeli tudi projekt jezikovne kopeli, ki je potekal v prvi triadi osnovne šole. Izobraževanje je potekalo ob spremljavi Filozofske fakultete v Mariboru in Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. V projekt so bili vključeni učenci prve triade, ki so bili tujega jezika po programu VJIU deležni eno uro na teden, in sicer jih je takrat poučevala učiteljica nemškega jezika (Delčnjak, 2015). Intenzivno so sodelovali tudi v projektu Comenius 1 – šolska partnerstva, ki je povezal njihove učence z učenci iz Nemčije, Danske, Nizozemske in Avstrije (Filipič, 2009). V šolskem letu 2011/2012 so se pridružili še projektu ''Postopno uvajanje obveznega drugega tujega jezika v osnovni šoli'' in projektu razpisanega s strani Zavoda za šolstvo ''Uvajanje tujega jezika v prvo vzgojno izobraževalno obdobje'' (prav tam).

Tudi na osnovni šoli Rače so s šolskim letom 2008/09 (Delčnjak, 2015) začeli z izvajanjem jezikovne kopeli v nemškem jeziku. Vse do šolskega leta 2015/16 so projekt jezikovna kopel izvajali skupaj s podporo in sodelovanjem Filozofske fakultete Maribor (Jezikovna kopel, b.d.). Učiteljica nemščine je z nekaj dodatne strokovne pomoči in v sodelovanju s šestimi učitelji razrednega pouka v prvi triadi enkrat na teden poučevala učence v nemškem jeziku po VJIU pristopu.

V letih 1996 – 2000 so v osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru izvajali t.i. projekt Ilich (Delčnjak, 2015). V njem so sodelovali učenci do petega razreda, ki so se predmet

- 19 -

spoznavanje družbe (kasneje zemljepisa) učili v angleškem jeziku. Projekt je bil znanstveno spremljan in je pokazal, da ni interferenčnih učinkov angleškega jezika na jezik maternega jezika. Izkazalo se je celo nasprotno – učenci, ki so pri projektu sodelovali, so bili pri pisnem izražanju v maternem jeziku boljši od učencev, ki v projektu niso sodelovali, pokazali so tudi višjo stopnjo kreativnosti (prav tam).

Osnovna šola Franceta Prešerna v Črenšovcih je tudi ena izmed šol, ki je v svoj predmetnik uvedla program VJIU (Projekt Clil, b.d.). S tem je začela že v šolskem letu 2011/12, ko je v drugi razred poskusno uvedla poučevanje v nemškem jeziku. Izobraževanje je bilo zelo uspešno in zato so v naslednjem šolskem letu (2012/13) le ta projekt razširili v vse oddelke 1.

– 5. razreda. Nemški jezik so uporabili kot komunikacijsko sredstvo pri poučevanju nejezikovnih predmetov. Vsak oddelek je bil takšnega načina poučevanja deležen enkrat tedensko. Pri katerem predmetu bo potekalo poučevanje v tujem jeziku in katero snov bodo poučevali, so se učitelji dogovarjali tedensko. Šola se je za delo po VJIU pristopu odločila zaradi potrebe po obvladovanju tujega jezika v prihodnosti učencev. V šoli so prišli do ugotovitev, da se z metodo VJIU gradi interkulturno znanje in razumevanje, da se razvija interes in vedenje za večjezičnost, da ponuja priložnost za pridobivanje vsebine skozi različne perspektive, da spodbuja raznolikost metod in oblik dela v razredu in med drugim tudi da za to ni potrebnih dodatnih učnih ur (prav tam). Vodstvo na šoli je opazilo, da učencem tuj jezik ne predstavlja težav, ker ga ne obravnavajo kot dodaten učni predmet, ampak le kot komunikacijsko sredstvo. Ugotovili so, da besedni zaklad učencev hitro širi in v večini primerov le to poteka podzavestno. Intenzivno razvijajo sposobnosti slušnega razumevanja, govornega razumevanja, kasneje tudi bralnega razumevanja (prav tam).

Raziskave s področja razvojne psihologije, jezikoslovja, psiholingvistike in sociolingvistike potrjujejo, da je učenje tujega jezika v zgodnjem otroštvu priporočeno (UN za tuj jezik za 2.

in 3. razred, 2013), saj otrok že v zgodnjem otroštvu pridobiva navade in znanje, ki bodo temelj njegovi osebnosti in izobraževanju. Razumeti moramo, da učenci v zgodnjem otroštvu učenja ne dojemljajo enako kot učenci v poznem obdobju ali kot odrasli. S programom VJIU učenci učenje sprejemajo kot neko zanimivost, kot način nove oblike komunikacije in ne učenja kot takšnega.

- 20 -

4.3 Predmetnik in učni načrt

S šolskim letom 2016/17 je prišla sprememba o količini tujega jezika v vzgojno- izobraževalnem obdobju. S posodobljenim predmetnikom se učenci s tujim jezikom obvezno prvič srečajo v drugem razredu osnovne šole kot z dodatnim predmetom 2-krat na teden (Predmetniki osnovne šole, b.d.). Dveh ur na teden so učenci deležni tudi kasneje v 3. in 4.

razredu osnovne šole. V 5., 8. in 9. razredu se število ur poveča na 3-krat na teden. V 6. in 7.

razredu je izobraževanje v tujem jeziku najmočnejše s štirimi urami na teden. V prvem razredu osnovne šole imajo učenci možnost, da izberejo tuj jezik kot neobvezni izbirni predmet in se ga tako udeležujejo dve uri na teden (prav tam). Učenci osnovnih šol imajo tudi možnost izbire drugega tujega jezika. Ta možnost se jim po novem programu ponudi že v četrtem razredu osnovne šole, kot neobvezni izbirni predmet in ga kot takega obiskujejo po dve uri na teden (prav tam).

Učenci, ki obiskujejo osnovne šole na območju Slovenke Istre imajo poleg prvega tujega jezika, v celotnem obdobju izobraževanja še dve uri na teden italjanskega jezika (prav tam).

Na območju Prekmurja imajo poleg prvega tujega jezika vzporedno tudi poučevanje tujega jezika madžarščine, ki poteka kot dodatni predmet tudi do šest ur na teden (prav tam).

Učni načrt za tuj jezik za prvo triletje je zelo povezan z vsebinami, ki jih imajo učenci pri drugih obveznih predmetih (UN za tuji jezik v 1. razredu, 2013; UN za tuji jezik za 2. in 3.

razred, 2013). V samem učnem načrtu so že zapisane vsebine, ki bi bile za izvajanje v tujem jeziku najbolj primere, vendar pa so neobvezujoče (prav tam). Tako imajo učitelji, ki izvajajo učne ure tujega jezika še vedno proste roke pri izbiri vsebine, ki jo bodo poučevali v tujem jeziku (prav tam). Učitelji se sami odločijo za temo, ki jo nato učencem poučujejo v tujem jeziku in na ta način vključujejo elemente VJIU pristopa v svoje poučevanje. Učenci se učijo vsebine v tujem jeziku preko različnih iger, dejavnosti, zgodb… V prvem razredu, ko je predmet tujega jezika še neobvezen, se strmi k razvijanju sledečih jezikovnih spretnosti (UN za tuji jezik v 1. razredu, 2013):

- poslušanje in slušno razumevanje, - govorno sporočanje in sporazumevanje, - posredovanje ali meditacija.

Tem jezikovnim spretnostim se v drugem in tretjem razredu izobraževanja tujega jezika dodajo še (UN za tuji jezik za 2. in 3. razred, 2013):

- 21 - - branje in bralno razumevanje,

- pisanje in pisno razumevanje.

Splošni cilj učenja tujega jezika v prvem obdobju je razvijanje celostne zmožnosti za medkulturno in medjezikovno sporazumevanje (UN za tuji jezik za 2. in 3. razred, 2013).

Učenci se usposobijo za vsebinsko in okoliščinam ustrezno sporazumevanje in s tem za možnost vključevanja v vsakdanje življenje in kulturo govorcev ciljnega jezika (prav tam).

5 ARGUMENTI ZA POUČEVANJE TUJEGA JEZIKA V OTROŠTVU

5.1 Evropska unija: zveza več jezikov

V Evropski uniji govorimo 34 jezikov, v prihodnosti jih bomo govorili še več, od tega so kot uradni jeziki priznani le štirje (Brumen, 2003). Med njimi ni slovenščine, kar pomeni, da bi moral vsak Slovenec govoriti vsaj enega od uradno priznanih jezikov Evropske Unije, da bi lahko spremljal in sodeloval pri razvoju Evropske skupnosti. Zavedati pa se moramo, da je veliko besed in pomenov s prevodom izgubljenih. Velikokrat je težko natančno prevesti pomen neke besede v drugem jeziku, kot primer Brumnova navaja Eskime, ki imajo za sneg do 14 različnih besed, medtem ko imamo mi le eno (prav tam). S tega vidika bi bilo najbolje, da bi vsi poznali vse jezike, vsaj znotraj Evropske zveze (prav tam). Le tako bi lahko zagotovili manj nesporazumov in dvoumnosti. Za poznavanje jezika v njegovi popolnosti se je potrebno z njim srečati čim prej. Če se z njim srečamo že v zgodnjem otroštvu je velika verjetnost, da bomo jezik bolje poznali in prepoznali vsako različico dane besede.

5.2 Kultura

Znanje je naše največje bogastvo (Brumen, 2003). Le to bogastvo sestavljajo elementi vseh kultur sveta. Živimo v času, ko smo vsi ljudje odvisni drug od drugega, le to pa ne velja le znotraj mej držav, ampak celotnega sveta (NEA Research, 2007). Da bi bili naši otroci čim

- 22 -

bolj bogati, jim tekom šolanja predstavljamo, ne samo domače, ampak tudi tuje umetnike, tujo literaturo in čim več pogledov na en element življenja (vera, življenje, prehranjevanje…).

S poučevanjem po VJIU pristopu je le to učencem veliko lažje približati. Pozitiven vpliv kulture in spoštovanje do tuje kulture se močno poviša, če učencu kulturo predstavimo v maternem jeziku kulture (prav tam). S spoznavanjem in primerjanjem podobnosti in različnosti med lastno in drugimi kulturno-jezikovnimi skupinami prav tako ustvarjamo skupno evropsko in svetovno identiteto (Lipavic Oštir idr. 2010). Po VJIU pristopu je na splošno povezan z razvojem medkulturnega ozaveščanja (Harrop, 2012). Ljudje, ki govorijo tuj jezik so tudi veliko bolj tolerantni do tujcev in bolj spoštljivi do njihove kulture (NEA Research, 2007).

5.3 Gospodarstvo

Slovenija je raznolika država, vendar je tudi zelo majhna. Iz tega sledi, da bo veliko učencev po končanem študiju lahko iskalo delo v tujem gospodarstvu. Za boljše razumevanje gospodarstva in industrije je potrebno tudi zelo dobro poznavanje vseh strokovnih izrazov tistega jezika (Brumen, 2003). Za učenje strokovnih izrazov tujega jezika je zelo priporočljivo, da tuj jezik tekoče govorimo in dobro poznamo besedišče tistega jezika, zato moramo osnove tujega jezika čim prej usvojiti (NEA Research, 2007). Raziskave so pokazale, da so učenci, ki so imeli vsaj triletno izobraževanje v tujem jeziku veliko boljši pri učenju na univerzi, dosegli so višje ocene (prav tam). Raziskave prikazujejo tudi večjo uspešnost na maturi pri tistih učencih, ki so vsaj dve leti imeli učenje tujega jezika, v primerjavi s tistimi, ki se tujega jezika niso učili (prav tam). Z rastjo gospodarstva, globalnih podjetji in javnih organizacij, bodo le te ustanove v prihodnosti potrebovali ljudi, ki znajo govoriti več jezikov in so širše kulturno ozaveščeni (Brilliant Publications, 2012). V anketi, ki je bila izvedena leta 2004 v Arizoni, so ankentiranci odgovorili, da imajo pred ostalimi veliko prednost pri pridobitvi nove službe prav zaradi njihovega znanja tujega jezika in poznavanja tujih kultur.

Učenje tujih jezikov je pomembno za gospodarstvo in predstavlja ekonomsko vlaganje v človeka in družbo (Brumen, 2003). Z zgodnjim učenjem tujega jezika opremimo učence z znanji in spretnostmi, s katerimi se bodo bolj učinkovito vključili v mednarodni gospodarski in družbeni prostor (Lipavic Oštir idr. 2010). Z učenjem tujega jezika je učenec tudi osebnostno izpopolnjen, bolj discipliniran in ima veliko boljše možnosti za razvoj kariere (NEA Research, 2007).

- 23 -

5.4 Razvoj otroka

Že veliko preden otok izgovori svoje prve besede se v možganih začne razvijati razumevanje za jezik (Pinter, 2006). Mladi učenci so več kot sposobni, da se učijo dveh jezikov naenkrat (Espinosa, 2008), prvzaprav se bodo naučili toliko jezikov, kolikor jim jih bomo mi poudili (NEA Research, 2007). Učenje tujega jezika je za mlade učence zelo preprosta stvar, ki pa z leti postaja zahtevnejša in je v odrasli dobi že zelo zahtevna (prav tam). Njihova občutljiva ušesa jim pomagajo, da slišijo vse zvoke in jih tudi z lahkoto ponovijo, kar pri starejših že predstavlja zaplete (Brilliant Publications, 2012). V zgodnjih letih so učenci zelo kreativni in učenje novega jezika jim predstavlja igro z besedami, v kateri uživajo. Raziskave so pokazale, da tudi zgodnje srečanje s tujim jezikom (in ne samo čas in intenzivnost) veliko pripomore k razvoju jezikovnih in bralnih sposobnosti (Kovelman, 2008). Učenje tujega jezika v zgodnjem otroštvu je bolj spodbudno tudi z vidika zapomnitve novosti. Mlajši učenci si nove izraze, novo pridobljene besede lažje zapomnijo, učenci na višji stopnji pa si novo pridobljene izraze in nove besede zapomnijo po nekem vzorcu, ki je vnaprej načrtovan. Kar pomeni, da gre za zavestno učenje (učenje na pamet), ki je za zapomnitev novosti slabša izbira (Brumen, 2003).

Ne samo, da si učenci z zgodnjim poučevanjem urijo in krepijo spomin, veliko boljši so tudi na drugih področjih. Če so mladi učenci že v zgodnjem otroštvu izpostavljeni tujemu jeziku, le to vodi v boljše divergentno mišljenje, boljo sposobnost reševanja problemov, figuralno kreativnost, večjo kognitivno fleksibilnost in sposobnost bolj natančnega poslušanja (NEA Research, 2007). Na splošno zgodnje učenje tujega jezika pripomore k boljšemu občutku dosežka in posamezniku dviguje samozavest (Brilliant Publications, 2012).

- 24 -

II EMPIRIČNI DEL

6 OPREDELITEV NAMENA RAZISKAVE

Za raziskavo na področju integriranega učenja tujejezikovnega pouka sem se odločila, ker sem želela preveriti uspešnost metode VJIU. Izbrala sem si drugi razred osnovne šole, ker učenci še niso imeli nobenega poučevanja v angleškem jeziku in tako bodo rezultati raziskave podali realno uspešnost uporabe takšnega pristopa kot primarnega pristopa za poučevanje tujih jezikov v prihodnosti. Želela sem preveriti tudi odprtost učiteljev do takšnega pristopa;

zanimalo me je ali bodo videli VJIU pristop kot pozitivni korak naprej k doseganju celovitosti posameznika ali le kot dodatno delo.

6.1 Cilji raziskave

Cilj 1: Raziskati želim, ali bodo učenci drugega razreda osnovne šole dobro sprejeli poučevanje v angleškem jeziku po pristopu vsebinsko in jezikovno integriranega učenja.

Cilj 2: Ugotoviti želim, ali bodo učenci drugega razreda osnovne šole po pristopu vsebinsko in jezikovno integriranega učenja pridobili znanje angleškega jezika.

Cilj 3: Ugotoviti želim, ali se pri učencih drugega razreda znanje angleškega jezika po pristopu vsebinsko in jezikovno integriranega učenja ohrani po šestih mesecih.

Cilj 4: Raziskati želim ali bodo učitelji, ki bodo sodelovali v raziskavi kot opazovalci pouka, dobro sprejeli poučevanje po pristopu vsebinsko in jezikovno integriranega učenja in ga v nadaljnje tudi sami uporabljali ali bili v nadaljnjem do njega vsaj bolj odprti.

6.2 Hipoteze raziskave

- 25 -

Hipoteza 1: Menim, da bodo učenci drugega razreda zelo dobro sprejeli poučevanje v angleškem jeziku po pristopu vsebinsko in jezikovno integriranega učenja.

Hipoteza 2: Menim, da bodo učenci drugega razreda osnovne šole pridobili znanje angleškega jezika po pristopu vsebinsko in jezikovno integriranega učenja.

Hipoteza 3: Menim, da se bo pri učencih drugega razreda osnovne šole pridobljeno znanje angleškega jezika po pristopu vsebinsko in jezikovno integriranega učenja po šestih mesecih le delno ohranilo.

Hipoteza 4: Menim, da bodo učitelji vključeni v raziskavo dobro sprejeli poučevanje v angleškem jeziku po pristopu vsebinsko in jezikovno integriranega učenja, vendar menim, da ga sami v nadaljnje ne bodo uporabljali.

7 METODOLOGIJA

7.1 Raziskovalna metoda

Za pridobivanje podatkov sem uporabila akcijsko raziskavo. Raziskava je potekala na manjšem vzorcu učencev v časovnem okvirju treh mesecev. Učence sem poučevala z VJIU metodo in spremljala njihov odziv in sodelovanje ter na koncu preverila znanje s strukturiranim preizkusom znanja. Za pridobivanje podatkov o mnenju učiteljic o VJIU sem uporabila anketo, ki sem jo nato podkrepila še z intervjujem.

7.2 Vzorec

V raziskavo je bilo vključenih 48 učencev drugega razreda osnovne šole in dve učiteljici, ki poučujta drugi razred osnovne šole.

- 26 -

7.3 Postopek zbiranja podatkov

Raziskava je potekala v obdobju treh mesecev v drugem razredu osnovne šole. Pouk s poučevanjem v tujem jeziku je potekal trikrat na teden po eno uro dnevno (izjema je bila le ena dvojna ura likovne umetnosti). V tem času sem poučevala vse predmete na urniku.

Učence sem v angleškem jeziku poučevala pri treh urah športa, treh urah likovne umetnosti in treh urah glasbene umetnosti. Spoznavanje okolja sem v angleškem jeziku poučevala pet ur in sedem ur matematike. Ker urnik ni dopuščal drugega smo skupaj imeli tudi tri ure slovenskega jezika, le da smo izvajali uro angleškega jezika. Te ure so potekale le na začetku, da so se učenci spoznali z angleškim jezikom. Skupaj sem učence poučevala štiriindvajset ur v angleškem jeziku in nato še dve dodatni uri, ko so reševali preverjanje znanja. Ure pouka z VJIU sem vodila sama izključno v angleškem jeziku in beležila pridobljene podatke. Učenci pred samim začetkom VJIU pouka niso imeli nobenega poučevanja v angleškem jeziku in so se sedaj prvič srečali s poukom, ki je potekal v angleškem jeziku. Na koncu obdobja treh mesecev sem preverila znanje učencev s preizkusom znanja, ki smo ga reševali skupaj. V tem času sem s poučevanjem osredinila na slušno in govorno razumevanje in ne na bralno razumevanje. Zato sem v času izpolnjevanja preizkusa znanja sama prebrala navodila nato pa dala učencem čas, da nalogo pravilno izpolnijo. Preizkus znanja je temeljil na preverjanju besedišča in slušnega razumevanja. V učnem načrtu je le to tudi postavljeno v ospredje in se mu da večji poudarek. Na koncu so učenci imeli na razpolago še nekaj časa, da se vrnejo nazaj k nalogam, če katere niso imeli časa izpolniti. V času poučevanja sem opazovala tudi odziv učencev na pouk, ki poteka po pristopu VJIU. S to raziskavo sem želela samo preveriti uspešnost VJIU v danem obdobju in ali se znanje pridobljeno po tem pristopu tudi ohrani. S preizkusi znanja sem tako pridobila podatek koliko znanja se je pri učencih ohranilo takoj po trimesečnem poučevanju in koliko znanja se je ohranil po šestih mesecih brez dodatnega poučevanja v angleškem jeziku. Z anketo sem pridobila mnenje učiteljic, ki so sodelovale v raziskavi in njihov pogled na VJIU. Odgovore, ki so jih podale v anketnem vprašalniku pa sem podkrepila še z intervjujem.

- 27 -

8 PRIMERI UČNIH UR VSEBINSKO IN JEZIKOVNO INTEGRIRANEGA UČENJA

8.1 Matematika

V angleškem jeziku sem poučevala sedem ur pri predmetu matematika. Vse ure so v celoti potekale v angleškem jeziku, izjema je bil le zapis v zvezek, zaradi nadalnjega učenja učencev. Ure matematike sem izvajala po tri ure v istem tednu, tako da sem z njimi obdelala celotno učno snov. Tri ure poučevanja in utrjevanja sem namenila seštevanju in odštevanju. V prvi uri le ponovitev seštevanja in odštevanja do deset, ker so snov že prej obravnavali.

Naslednje dve uri pa sem poučevala o seštevanju in odštevanju do dvajset. Pri teh treh urah so bili zastavljeni naslednji cilji:

Učni cilji predmeta:

- Učenci znajo seštevati in odštevati v množici naravnih števil do 100 (brez prehoda).

Cilji angleškega jezika:

- Učenci znajo šteti v angleškem jeziku do dvajset.

- Učenci znajo uporabljati angleške izraze: 'plus', 'minus' in 'equals'.

Tri ure matematike sem poučevala na učno temo deli celote. Pri teh treh urah so bili zastavljeni naslednji cilji.

Učni cilji predmeta:

- Učenci prepoznajo, opišejo in poimenujejo polovico, četrtino in tretjino na konkretnih primerih.

- Učenci prepoznajo celoto in dele celote na modelu in sliki.

- Učenci delijo celoto na enake dele (na modelu in sliki).

- Učenci poimenujejo del celote (iz konkretnih primerov) in ga zapišejo v obliki ulomka.

Cilji angleškega jezika:

- 28 -

- Učenci znajo šteti v angleškem jeziku do dvajset.

- Učenec znajo uporabljati angleške izraze: 'a half', 'a quorter', 'a third'.

- Učenci znajo uporabljati angleško besedo 'fraction' na danih primerih.

Eno uro matematike sem poučevala merske enote. Za to temo so bili zadani sledeči cilji.

Učni cilji predmeta:

- Učenci znajo oceniti in izmeriti dolžino s standardno enoto cm.

- Učenci zanjo zapisati meritev z merskim številom in enoto.

- Učenci poznajo napravo za merjenje dolžine.

- Učenci znajo seštevati in odštevati količine enakih enot.

Cilji angleškega jezika:

- Učenci znajo šteti v angleškem jeziku do dvajset.

- Učenci znajo uporabiti angleške izraze: 'a meter', 'a cenimeter', 'a millimeter'.

V prilogi je natančneje predstavljena ena ura poučevanja matematike v angleškem jeziku, ki sem jo izvedla.

8.2 Spoznavanje okolja

Ure spoznavanje okolja so prav tako potekale v angleškem jeziku; izjema se pojavi le pri starih slovenskih imenih za mesece, ko uporabim slovenski jezik in pri večjih številih, ki jih z učenci nismo obravnavali (365, 52, 31, 30); v teh primerih povem število tudi v slovenskem jeziku. V angleškem jeziku sem poučevala spoznavanje okolja pet šolskih ur. Ure spoznavanja okolja sem poučevala v istem tednu, da sem zajela celotno učno snov. Prve tri ure sem poučevala o času in pojmih povezanimi z njim in s koledarjem. Pri teh treh urah so bili zadani naslednji učni cilji:

Učni cilji predmeta:

- Učenci spoznavajo koledar.

- Učenci znajo deliti leto na mesece, mesece na tedne, tedne na dneve.

- Učenci uporabljajo osnovne izraze za čas: letni čas, leto, mesec, teden, dan.

- 29 -

- Učenci znajo poimenovati letne čase, mesece v letu in dneve v tednu.

- Učenci spoznajo časovni potek dogodkov (sedaj/kasneje, prej/potem, včeraj/danes/jutri).

Cilji angleškega jezika:

- Učenci poznajo angleška imena za mesece in za dneve v tednu.

- Učenci znajo uporabljati pojme: 'a calender', 'a year', 'a month', 'a week', 'a day'.

- Učenci znajo uporabljati pojme: 'now'/'later', 'before'/'after', 'yesterday'/'today'/

'tomorrow'.

- Učenci znajo uporabljati pojme: 'seasons', 'spring', 'summer', 'autumn', 'winter'.

Dve uri spoznavanja okolja sem poučevala na temo vremenskih pojavov. Ure so potekale v angleškem jeziku, cilji so bili sledeči.

Učni cilji predmeta:

- Učenci spoznavajo vremenske pojave.

- Učenci opazujejo spremembe v naravi.

- Učenci povezujejo vreme z letnimi časi.

- Učenci povezujejo vreme in spremembe v naravi.

Cilji angleškega jezika:

- Učenci prepoznajo angleške pojme: 'the sun', 'a cloud', 'a rainbow', 'rain', 'snow', 'fog'.

- Učenci prepoznajo angleške glagole: 'raining', 'snowing', 'shining'.

- Učenci prepoznajo angleške pojme: 'hot', 'cold'.

V prilogi je natančneje predstavljena ena ura poučevanja spoznavanja okolja, ki sem jo izvedla v angleškem jeziku.

- 30 -

8.3 Glasbena umetnost

Učne ure glasbene umetnosti so potekale v angleškem jeziku. V treh mesecih sem glasbeno umetnost v angleškem jeziku poučevala tri ure. Ure niso bile strnjene v istem tednu, ampak je bila dodana v tistem tednu, ko sem zaključila z drugimi učnimi temami. Dve uri glasbene umetnosti sem namenila učenju nove pesmi in njeni ponovitvi skupaj z igranjem na različna glasbila. V eni uri smo ob pesmi uporabili en sklop glasbil, v drugi uri drugi sklop glasbil.

Učenci so se tudi preizkusili kot pesniki in pesmi dodali svoj verz. Za obe učni uri so bili zadani naslednji cilji:

Učni cilji predmeta:

- Učenci v skupini sproščeno pojejo umetno otroško pesem.

- Učenci se učijo tuje otroške umetne pesmi.

- Učenci doživeto pojejo pesem in upoštevajo glasno/tiho, hitrejše/počasnejše izvajanje.

- Učenci spremljajo petje z lastnimi in Orffovimi glasbili.

- Učenci urijo spretnost igranja na glasbila (drža glasbila, usklajevanje gibov).

Cilji angleškega jezika:

- Učenci znajo zapeti pesem ‘’If You’re Happy’’.

- Učenci prepoznajo angleške pojme: 'louder'/'quieter', 'faster'/'slower'.

- Učenci prepoznajo angleške izraze: 'claves', 'maracos', 'a shaker', 'a triangle'.

- Učenci prepoznajo angleške izraze: 'bongos', 'a tambourine', 'cluster bells', 'a 'xylophone' ('wood and metal'), 'bells', 'a cabasa'.

Tretjo uro glasbene umetnosti pa sem namenila poslušanju skladb, v kateri so morali učenci prepoznati in kasneje pravilno poimenovati glasbila. Ura je potekala v angleškem jeziku, zastavljeni pa so bili sledeči cilji.

Učni cilji:

- Učenci ob poslušanju prepoznajo pevske glasove, inštrumente, orkester.

- Učenci poznajo imena glasbil.

Cilji angleškega jezika:

- 31 -

- Učenci prepoznajo angleške izraze: 'claves', 'maracos', 'a shaker', 'a triangle', 'bongos', 'a tambourine', 'cluster bells', 'a xylophone' ('wood and metal'), 'bells', 'a cabasa'.

- Učenci prepoznajo angleške izraze: 'a piano', 'a guitar', 'a drum', 'a bass', 'a violine', 'a flute', 'a trombone', 'an orcestra'.

V prilogi je natančneje predstavljena ena ura poučevanja glasbene umetnosti v angleškem jeziku.

8.4 Likovna umetnost

Tri šolske ure so bile posvečene poučevanju likovne umetnosti in vse sem poučevala v angleškem jeziku. Ure niso bile izvedene v sklopu istega tedna, ampak sem jih prilagodila ostalim učnim uram. V enem tednu je potekala ena dvojna ura, tretja ura pa je bila izvedena kasneje. V vseh treh urah smo se osredinili na barve, v prvih dveh urah sem si izbrala temo slikanja z razlogom, da z mešanjem barv učenci pridobijo čim več različnih poimenovanj barv. Iz tega razloga je bila kot tehnika izbrana tempara, pri tretji uri pa sem izbrala tehniko trganke s ciljem, da bodo učenci sami poimenovali vse barve. Zastavljeni so bili sledeči cilji:

Učni cilji predmeta (dvojna ura):

- Učenci razvijajo slikarske zmožnosti in negujejo individualni slikarski izraz.

- Učenci slikajo s tekočimi slikarskimi materiali.

- Učenci mešajo primarne barve ter s tem pridobijo sekundarne barve.

- Učenci razvijajo občutek za mešanje barv.

- Učenci razvijajo občutek za temnenje/svetlenje barv.

Cilji angleškega jezika (dvojna ura):

- Učenci prepoznajo izraze 'primary'/'secondary' 'colours'.

- Učenci prepoznajo izraze: 'a brush', 'a pallet', 'a drawing sheet'.

- Učenci znajo poimenovati barve: 'white', 'gray', 'black', 'yellow', 'orange', 'red', 'purple', 'blue', 'green'.

- Učenci prepoznajo pojme: 'light'/'dark' in 'lighter'/'darker'.