UPORABA RAČUNALNIŠKE SIMULACIJE RASTI IN RAZVOJA RASTLINE PRI POUKU NARAVOSLOVJA IN

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji

Klara Lončar

UPORABA RAČUNALNIŠKE SIMULACIJE RASTI IN RAZVOJA RASTLINE PRI POUKU NARAVOSLOVJA IN

TEHNIKE V 4. RAZREDU

Magistrsko delo

Ljubljana, 2019

(2)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

Poučevanje, poučevanje na razredni stopnji

Klara Lončar

UPORABA RAČUNALNIŠKE SIMULACIJE RASTI IN RAZVOJA RASTLINE PRI POUKU NARAVOSLOVJA IN

TEHNIKE V 4. RAZREDU

Magistrsko delo

Mentor: izr. prof. dr. Gregor Torkar

Ljubljana, 2019

(3)

ZAHVALA

Za sodelovanje, strokovno vodenje, koristne nasvete, usmerjanje in spodbujanje pri nastajanju magistrskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Gregorju Torkarju.

Zahvaljujem se ravnateljicama osnovnih šol, vsem sodelujočim učiteljicam in učencem, ki so sodelovali v raziskavi.

Posebna zahvala je namenjena moji družini in prijateljem, ki so me spodbujali in podpirali v času študija in pri nastajanju magistrskega dela.

(4)

POVZETEK

Magistrsko delo obravnava uporabo računalniške simulacije v vzgojno-izobraževalne namene v osnovnih šolah. Preko simulacije lahko orišemo procese in obnašanje pojavov. Učenci ob pomoči tega dobijo bolj konkretne predstave o učni snovi, ki jim povzroča probleme. Tema magistrske naloge se nanaša na poučevanje na razredni stopnji osnovne šole s pomočjo uporabe računalniške simulacije rasti in razvoja rastline. Simulacija se imenuje Extinct − plant survival game. Raziskovalni problem predstavljajo nepopolne in napačne predstave učencev na področju raziskave. Zanimalo me je, kako so učenci motivirani ob poučevanju preko računalniške simulacije, in ali bodo ob konkretnih prikazih rasti in razvoja rastline izboljšali svoje poznavanje na tem področju. Pri raziskovalnem delu sem uporabila kavzalno- eksperimentalno metodo. Podatki so obravnavani kvantitativno. Vzorec raziskave je predstavljalo 96 učencev 4. razredov dveh osnovnih šol v Celju – skupaj štirje oddelki. Z rezultati, ki sem jih pridobila in s pomočjo teoretičnega dela, bi rada prikazala razumevanje zahtevnejših pojmov na področju raziskave pri učencih in kako smo to razumevanje izboljšali s pomočjo računalniške simulacije. Predznanje učencev je bilo solidno, vendar se je v odgovorih že zaznalo kar nekaj napačnih predstav, ki sem jih želela s pomočjo igre tudi izboljšati. Največ napačnih predstav so učenci pokazali pri razlagi načina prehranjevanja rastlin. Veliko učencev je mnenja, da rastline pridobijo hrano preko korenin. Rezultati potestov so bili v prid uporabi računalniške simulacije, saj so učenci dosegali boljše rezultate kot pred izvedeno simulacijsko igro, prav tako so pokazali veliko zanimanje za takšen pouk. Strinjali so se, da bi se veliko več naučili, če bi se učitelji večkrat posluževali računalniških simulacij.

Presenetljiv pa je tudi odnos učiteljev, saj so bili navdušeni, nekateri so me po odigrani dejavnosti tudi prosili za naslov spletne strani in fotokopije uporabljenih delovnih listov.

KLJUČNE BESEDE

Razvoj rastline, rast rastline, fotosinteza, znanje, računalniška simulacija, osnovna šola.

(5)

ABSTRACT

This master's degree focuses on using computer simulation with educational intentions in primary schools. Processes and phenomena behaviour can be outdrawn with the help of simulation. Pupils thus get more clear ideas of the contents that they struggle with. The topic of this master's degree refers to teaching at lower primary level with the help of using computer simulation of plant growth and development. The name of this simulation is Extinct–

plant survival game. Pupils' incomplete and incorrect ideas in the field of research represent the research problem. The centre of interest was to what extent pupils were motivated when being taught with computer simulation and whether they would improve their knowledge in this field when having clear displays of plant growth and development. Causal-experimental method was used for research purposes. Data was treated with quantitative analysis. 96 pupils (4th class) from two primary schools in Celje, therefore four classes altogether, represent the research sample. With the help of results and the theoretical part I would like to show understanding of more difficult terms in the field of research with pupils and how their understanding was improved with the help of computer simulation. Pupils' prior knowledge was satisfactory but their answers showed quite a few misconceptions, which I wanted to improve with the help of the game. Pupils showed the greatest number of misconceptions when explaining how plants feed themselves. A lot of pupils think plants get their food through their roots. Results of post-tests were in favour of using computer simulation, because pupils got better results than before the simulation game. They also showed great interest in such classes. They agreed they would learn much more if teachers used computer simulations more often. I was also surprised to learn of the teachers' response as they were all very enthusiastic. Some of them even asked me for the website and copies of the used worksheets at the end of the activity.

KEY WORDS

Plant development, plant growth, photosynthesis, knowledge, computer simulation, primary school.

(6)

VSEBINA

1 UVOD ... 1

2 TEORETIČNI DEL ... 2

2.1 ZGRADBA, RAST IN RAZVOJ RASTLINE ... 2

2.2 UČNI NAČRTI ... 4

2.3 PREDSTAVE OTROK O RASTLINAH ... 6

2.4 KAKO POUČEVATI O RASTLINAH ... 8

2.5 UPORABA RAČUNALNIKA IN SIMULACIJ ... 10

3 EMPIRIČNI DEL ... 11

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 11

3.2 CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ... 12

3.3 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP... 12

3.4 VZOREC ... 12

3.5 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV IN INSTRUMENTI ... 13

3.6 UPORABLJENA SIMULACIJSKA IGRA ... 14

3.7 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV IN STATISTIČNE ANALIZE ... 18

3.8 REZULTATI... 19

3.8.1 REZULTATI PREDTESTA IN POTESTA ... 19

3.8.2 DOSEŽENE TOČKE NA TESTIH ZNANJA... 25

3.8.3 ANALIZA DELOVNIH LISTOV ... 25

3.8.4 ANALIZA MNENJ O SIMULACIJSKI IGRI ... 28

4 RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK ... 34

5 LITERATURA ... 37

6 VIRI SLIK ... 39

7 PRILOGE ... 40

7.1 PRILOGA 1 – SOGLASJE STARŠEV ... 40

7.2 PRILOGA 2 – PREDTEST ... 41

7.3 PRILOGA 3 – POTEST ... 44

7.4 PRILOGA 4 – DELOVNI LIST: EXTINCT- plant survival game ... 47

7.5 PRILOGA 5 – MNENJE UČENCEV O UČNI URI ... 48

(7)

KAZALO TABEL

Tabela 1: Napačne in pomanjkljive predstave otrok o fotosintezi in celičnem dihanju ... 6

Tabela 2: Prikaz vzorca po spolu in starosti... 13

Tabela 3: Prikaz odgovorov na 1. vprašanje ... 19

Tabela 7: Prikaz odgovorov za 5. nalogo ... 22

Tabela 8: Prikaz zapisanih odgovorov na 6. vprašanje ... 22

Tabela 9: Prikaz pravilno zapisanih delov rastlin v odstotkih pri 7. nalogi ... 23

Tabela 10: Prikaz pravilno zapisanih nalog posameznih delov rastline pri 7. nalogi... 24

Tabela 11: Prikaz srednjih vrednosti, standardnega odklona, minimalno in maksimalno doseženih točk in število vseh možnih točk na predtestu in potestu ... 25

KAZALO SLIK

Slika 1: Prikaz začetka računalniške simulacije Extinct - plant survival game ... 15

Slika 2: Prikaz razvijanja listov, stebel, cvetov in korenin... 15

Slika 3: Prikaz okna, ki opisuje, kaj vse smo dosegli v tekočem mesecu ... 16

Slika 4: Prikaz procesa fotosinteze ... 16

Slika 5: Prikaz rastline v mesecu avgustu ... 17

Slika 6: Prikaz, kako izvreči semena ... 17

Slika 7: Končni rezultat po odigrani računalniški simulaciji ... 18

Slika 8: Prikaz rasti fižola v različnih stopnjah. ... 21

Slika 9: Delovni list s pravilnimi odgovori ... 26

Slika 10: Primer odgovora na 1. vprašanje ... 26

Slika 11: Drug primer odgovora na 1. vprašanje ... 26

Slika 14: Primer odgovora v angleškem jeziku ... 27

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Prikaz strinjanja s trditvijo: Rad/-a imam naravoslovje. ... 28

Graf 2: Prikaz strinjanja s trditvijo: Računalniška igra je bila pretežka za mojo starost. ... 29

Graf 3: Prikaz strinjanja s trditvijo: Zaradi angleškega jezika igre nisem znal/-a odigrati. ... 30

Graf 4: Prikaz strinjanja s trditvijo: Med učno uro sem se počutil/-a prijetno. ... 31

Graf 5: Prikaz strinjanja s trditvijo: Pri igranju računalniške simulacije sem po več poskusih dobil/-a boljše rezultate. ... 32

Graf 6: prikaz strinjanja s trditvijo: Imel/-a bi večjo motivacijo za učenje naravoslovja, če bi se lahko učil/-a preko računalniških simulacij. ... 33

(8)

1

1 UVOD

Pouk v šolah je dandanes zelo monoton in velikokrat dolgočasen. Učenci se veliko učijo preko prebiranja knjig, učbenikov in razlag učitelja. Eden izmed predmetov, pri katerem bi učenci morali veliko delati s konkretnimi predmeti oz. na prostem, je naravoslovje, ker vsebuje veliko kompleksnejših pojavov in pojmov, ki jih učenci težko razumejo (Japelj, Pavešič, Svetlik in Kozina, 2012).

Do veliko napačnih predstav prihaja pri razumevanju rasti in razvoja rastline, in sicer pri treh glavnih konceptih, ki so zelo pomembni za razumevanje delovanja rastline − to so celično dihanje, hrana in fotosinteza (Anderson, Sheldon in Dubay, 1990). Napačne predstave učencev se izoblikujejo ravno zaradi težavnosti in kompleksnosti razumevanja razvoja rastline, saj obravnavamo pojave, ki so otrokovim očem velikokrat nevidne in posledično težje razumljive.

Zato sem v svoji raziskavi za magistrsko delo uporabila računalniško simulacijo rasti in razvoja rastline, s katero sem poskušala učencem približati težje kompleksnejše pojme, kot so fotosinteza in celično dihanje, naloge rastlinskih organov, opraševanje, oploditev itn.

V teoretičnem delu sem najprej predstavila teoretično ozadje razvoja in rasti rastline, nato sem zapisala, kaj je o temi zapisano v učnih načrtih spoznavanja okolja in naravoslovja in tehnike od 1. do 4. razreda osnovne šole. Nadaljevala sem z opisom napačnih predstav otrok in priporočili za učitelje, kako poučevati o rastlinah. Na koncu teoretičnega dela pa sem predstavila še uporabo računalnika v osnovni šoli oz. konkretneje uporabo računalniške simulacije pri pouku.

Sledi empirični del, v katerem je najprej opredeljen raziskovalni problem. Osrednji cilji raziskave so bili ugotoviti predznanje oz. predstave četrtošolcev o rasti in razvoju rastline ter pomenu rastlin, izvesti računalniško simulacijo »Extinct – plant survival game« in po odigrani računalniški simulaciji ugotoviti, kako se predstave oz. znanje učencev spremenijo. Učence sem tudi vprašala po mnenju in uporabnosti simulacijske igre.

(9)

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 ZGRADBA, RAST IN RAZVOJ RASTLINE

Rastline so živa bitja, saj imajo vse značilnosti živih bitij, in sicer presnavljajo, imajo urejeno nenaključno zgradbo, rastejo, se razmnožujejo, se odzivajo na spremembe v okolju, se v času svojega življenja razvijajo in izkazujejo evolucijo, saj se iz roda v rod prilagajajo spremembam v okolju (Mastnak, 2007). Rastline so žive, vendar nam pomanjkanje osrednje organizacije (npr. možgani, srce ali živčni sistem) otežujejo razumevanje njihovega delovanja. Navadno so počasne v odzivih, saj lahko danes zgledajo točno tako, kot so izgledale včeraj, zato moramo opazovati, velikokrat tudi zelo dolgo, da zaznamo spremembe na njih (Koller in Volkenburgh, 2011). Rastline za življenje potrebujejo vodo, svetlobo, toploto in rudninske (mineralne) snovi.

Različne rastline poselijo skoraj vsak kraj na planetu, ki vsaj del leta ponuja ustrezne življenjske pogoje. Nobena rastlina pa ne more dolgo preživeti na kraju, kjer življenjski pogoji niso zagotovljeni (Attenborough in Pantić-Starič, 1996).

Osnovna morfologija vaskularnih rastlin odraža njihovo evolucijsko zgodovino kopenskih organizmov, ki naseljujejo in črpajo vire iz dveh zelo različnih okolij, in sicer iz tal in nad tlemi.

Običajno iz tal črpajo vodo in mineralne snovi, nad tlemi pa dobijo plin CO2 in svetlobo. Da lahko vse to naredijo jih sestavljajo trije primarni vegetativni organi, in sicer korenine, steblo in listi. Vsak del rastline je odgovoren za svojo nalogo, ki je pomembna za ostale dele (Campbell, Urry, Cain, Wasserman, in Minorsky, 2017). Zunanja in notranja zgradba rastlinskih organov sta prilagojeni nalogam, ki jih le ti organi tudi opravljajo. List je organ, katerega primarni nalogi sta fotosinteza in celično dihanje.

S svojo površino in zgradbo je list prilagojen učinkovitemu izkoriščanju svetlobe (Stušek, Škornik in Vodnik, 2011). Liste lahko poimenujemo »tovarna« hrane, ki za izgradnjo organskih snovi uporabi ogljikov dioksid, vodo in mineralne snovi. Ogljikov dioksid pridobijo iz zraka, ki v rastline vstopa skozi majcene reže na površini listov in stebel. Vodo in v njej raztopljene rudninske (mineralne) snovi črpajo korenine iz zemlje, ki jo po steblu pošljejo v liste.

Kloroplasti celic, ki vsebujejo pomembno zeleno barvilo klorofil, vežejo energijo sonca, naredijo škrob in sladkor – hrano, iz katere rastlina gradi svoja tkiva. Ta proces pridobivanja hrane imenujemo fotosinteza, njen stranski izdelek pa je kisik, ki skozi listne reže izhaja v ozračje. Za fotosintezo je torej nujno potrebna svetloba, zato se listi in steblo obračajo proti svetlobi. V okolju kjer živi več vrst rastlin skupaj, se morajo rastline s svojimi tekmicami

»spopadati« za prostor na svetlobi (Attenborough in Pantić-Starič 1996).

V rastlini poteka tudi proces celičnega dihanja. Kadar govorimo o dihanju, največkrat pomislimo ravno na proces dihanja pri človeku, ki poteka v pljučih, ko vdihnemo zrak in s tem sprejmemo kisik ter izdihamo zrak z ogljikovim dioksidom in vodo. Vendar je to pljučno in ne celično dihanje. Pri celičnem dihanju se iz energijsko bogatih molekul, v procesu razgradnje, sproščena energija veže v ATP. Organizmu takšna energija omogoča rast in razvoj, saj mu je

(10)

3

hitro na razpolago. Organizmi uporabljajo kot primarni vir energije največkrat glukozo, ki jo ob prisotnosti kisika razgradijo v ogljikov dioksid in vodo (Toman, Sernec in Kopčavar, 2012).

Stebla so osi poganjka. Večinoma težijo k temu, da so dolga, ozka, s številnimi poganjki, a njihova zgradba velikokrat odstopa od prvotnega načrta. Razlike v obliki stebel se kažejo z evolucijsko prilagoditvijo rastlin, saj morajo rastlini omogočiti preživeti v določenih pogojih.

Naloga stebla je, da liste in reproduktivne organe dvigne na določeno višino. Po steblu se prenašajo voda in hranila. To so splošne naloge, vendar spremenjena stebla opravljajo tudi druge naloge, npr. stebelni trni. Vključena pa so tudi v shranjevanje, ki je lahko kratkotrajno ali dolgotrajno (Dermastia idr., 2007).

Tako kot pri listih, je tudi pri koreninah pomembna površina, saj je ena izmed nalog sprejemanje vode in mineralnih snovi iz tal. To nalogo opravljajo predvsem končni, mlajši deli korenin (Stušek idr., 2011). Če so tla svetla in zračna, močno prispevajo k rasti globokih in oblikovanju dolgih korenin. To dobro vidimo pri gnojenih rastlinah. Poleg črpanja mineralnih snovi in vode, korenine skrbijo za zasidranje rastline v substrat. Vendar pa poleg osnovnih nalog korenine opravljajo tudi druge naloge; po koncu vegetacijske dobe lahko korenine ostanejo edini organ, ki preživi obdobje stresa, zato postanejo v tem času edini založni organ za ogljikove hidrate (Dermastia idr., 2007). Zaradi pritrjenega načina življenja so rastline v svojem prostoru odvisne od okolice in razpoložljivosti virov, ki jih potrebujejo za rast in razvoj, hkrati pa so izpostavljene okoljskim dejavnikom. Fotoavtotrofne rastline so se temu dobro prilagodile s specializacijo celic, tkiv in organov. Rastlina lahko usmerja rast tja, kjer je več virov

− v zemlji poskuša pridobiti več mineralnih snovi, liste in cvetove pa lahko obrača proti sončni svetlobi. Vire, ki jih dosega, izkorišča ob pomoči presnovnih mehanizmov. Vse te prilagoditve na ravni metabolizma in zgradbe so pomembne za obrambo rastline pred rastlinojedci in škodljivci (Stušek idr., 2011).

Rastline se od živali razlikujejo tudi po drugačnem načinu rasti, saj se ne povečujejo v vseh svojih delih, temveč je rast pri rastlinah omejena na najmlajše dele nadzemnega dela in korenin. Rast je odvisna predvsem od dejavnosti celic v rastnih vršičkih. V njih se nahajajo meristemi − skupine celic, ki se delijo. Te delitve pa skupaj s povečevanjem nastalih celic predstavljajo temelj rasti rastline. Način rasti rastlin z meristemi ter regeneracijska sposobnost rastlinskih celic in tkiv omogočata bolj preprosto razmnoževanje rastline. Rastline se lahko razmnožujejo spolno in nespolno. Nespolno razmnoževanje se pojavi pri rastlinah, ki lahko zimske razmere preživijo, tako da prezimi njihov podzemni založni organ. Večje število gomoljev in čebulic ter brstenje iz korenik omogočajo razvoj več potomk, ki se po sestavi genoma ne razlikujejo od materinske rastline, zato jim pravimo, da so kloni. Razmnoževanje pa imenujemo vegetativno ali nespolno razmnoževanje (Stušek idr., 2011). Ko govorimo o spolnem razmnoževanju kritosemenk, ne omenjamo več korenin, stebla in listov, temveč ima glavno vlogo cvet. Cvet je organ rastline, ki služi razmnoževanju. Razvije se kot poganjek, ki ima preobražene liste. Kritosemenke so razvile zelo veliko različnih cvetov, ki pa so v splošnem

(11)

4

zgrajeni iz enakih glavnih delov, in sicer iz cvetišča, cvetnega odevala, prašnikov in pestičev.

Cvet je enospolen, če ima samo prašnike ali samo pestiče, če pa ima oboje, tako prašnike kot pestiče, pa je dvospolen. Cvetno odevalo je sestavljeno iz čašnih in venčni listov. Čašni listi so velikokrat zeleni in zapirajo cvet, dokler se le ta nahaja v popku. Venčni listi pa so lahko živih barv, kadar privabljajo žuželke. Velik del kritosemenk je žužkocvetnih, saj njihove cvetove oprašijo žuželke. Pomembno je, da imajo različne rastline različno obarvane in oblikovane venčne liste, tako da jih lahko žuželke opazijo. Med kritosemenkami pa je tudi veliko vetrocvetnih vrst, te pa imajo zakrnelo cvetno odevalo. V cvetu je po navadi več prašnikov kot pestičev. Pestič sestavljajo plodnica, vrat in brazda. V plodnici se nahajajo semenske zasnove, iz katerih se po oploditvi razvije seme. Iz cveta se po oploditvi razvije plod in ta vsebuje seme.

Plod seme varuje pred zunanjimi vplivi, razvija pa se tako dolgo, da seme v njem dozori. Ko seme dozori, se plodovi odprejo in seme raztresejo ali pa ostanejo zaprti in se razširjajo skupaj z njimi. Posebna vrsta ploda so sočni plodovi, ti so namenjeni privabljanju živali, saj se le te z njimi prehranjujejo in s tem širijo semena. Da bi rastline preživele in širile svojo vrsto, se morajo učinkovito širiti. Semena in plodove kritosemenk raznašajo voda, veter in živali. Ko semena padejo na zemljo, se iz njih začnejo razvijati nove rastline (Mastnak, 2007).

2.2 UČNI NAČRTI

Osnovnošolci bi v prvih štirih letih šolanja že morali imeti kar nekaj znanja in predstav o rastlini ter njenem življenju. V učnih načrtih predmeta Spoznavanje okolja ter predmeta Naravoslovje in tehnika so navedeni naslednji učni cilji.

Spoznavanje okolja (1., 2. in 3. razred osnovne šole)

Učenci:

• vedo, da je življenje živih bitij odvisno od drugih bitij in od nežive narave,

• spoznajo, kaj potrebujejo sami in kaj druga živa bitja za življenje,

• znajo dokazati, da rastline potrebujejo za življenje zlasti zrak, vodo z rudninskimi snovmi in svetlobo,

• znajo s poskusi ugotoviti, da mlade rastline lahko zrastejo iz semen, čebulic, gomoljev, potaknjencev,

• spoznajo vrt kot življenjsko okolje,

• razlikujejo in opišejo živa bitja in okolja, v katerih živijo, ter kako ponavljajoče se spremembe vplivajo nanje (noč – dan, letni časi),

• vedo, da živa bitja iz okolja nekaj sprejemajo (hrana, zrak, voda), predelujejo in v okolje oddajajo,

• znajo utemeljiti, zakaj rastline, bolj kot druga živa bitja, za življenje potrebujejo tudi svetlobo in vodo z rudninskimi snovmi,

(12)

5

• spoznajo, da hrana vsebuje snovi, ki so nujne, da se telo giblje, raste in pravilno deluje, ter da živa bitja potrebujejo prostor, v katerem lahko živijo (Kolar, Krnel in Velkavrh, 2011).

Naravoslovje in tehnika (4. razred osnovne šole)

Učenci znajo:

• razložiti zunanjo zgradbo rastlin,

• razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov,

• razložiti, da se živa bitja spreminjajo zaradi rasti in razvoja,

• ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajajo spremembam v okolju (Vodopivec, 2011).

Didaktična priporočila

V didaktičnih priporočilih za predmet Spoznavanje okolja je zapisano, da bi naj učenci živa bitja spoznavali predvsem neposredno v naravi in gojilnicah. Živa bitja lahko začasno prenašajo v razred in tam za njih skrbijo, nato pa jih vrnejo v naravo. Pri tem jim omogočamo čim večjo samostojnost. Vodimo jih z napotki, da varno skrbijo za živa bitja in jih opazujejo z vsemi čutili.

Predvsem je zaželeno tudi medpredmetno povezovanje, ki je zelo pogosto in tudi naravno.

Učencem je omogočena celostna obravnava vsebin in dobra priprava na vseživljenjsko učenje.

Samo medpredmetno povezovanje je prepuščeno izbiri učitelja, pri tem pa je lahko izhodišče njihovega načrtovanja tudi uporaba IKT (Kolar idr., 2011).

Pri naravoslovju in tehniki je v priporočilih navedeno, da ustvarimo takšne učne pogoje, kjer bodo učenci lahko ohranjali naravoslovno radovednost in bodo imeli željo po učenju, s tem pa bodo razvijali svoj način učenja in se hkrati učili samostojnega raziskovanja. Priporočljivo je, da so v ospredju dejavnosti, ki omogočajo aktivno usvajanje znanja. Ključno za usvajanje novega, kakovostnejšega znanja je upoštevanje predznanja učencev. S konstrukcijo znanja jim omogočimo, da opustijo napačne predstave in se približajo tistim, ki so bliže znanstvenim resnicam. Glavno vodilo poučevanja naj bo izbrati takšne didaktične pristope, ki bodo omogočali doseganje ciljev, vendar bodo dopuščali dovolj prostora še za učenčeve ideje. S pravilnimi pristopi in premišljenim načrtovanjem pouka bodo učenci, ne samo nadgrajevali vsebinska znanja, temveč tudi razvijali pozitiven odnos do naravoslovja in tehnike. Novo snov naj učenci spoznavajo s postopki, saj se ob samem branju, pripovedovanju in opisovanju, vsebine spremenijo v ponavljanje definicij, ki učencu nič ne pomenijo. To poimenovanje brez konkretnih predstav in izkušenj krepi le spomin in sposobnost pomnjenja, kar pa ni namen naravoslovja (Vodopivec, 2011).

(13)

6

2.3 PREDSTAVE OTROK O RASTLINAH

Wanderesee in Schussler (1999) sta predstavila pojem »plant blindness«, ki opisuje nekakšno zaslepljenost ljudi do rastlin. Značilnosti zaslepljenosti do rastlin se pri otrocih kažejo v nezmožnosti opazovanja rastlin v okolju, nezmožnosti prepoznavanja pomena rastlin za okolje in ljudi, nezmožnosti cenjenja estetskih, edinstvenih bioloških lastnosti rastlin ter obravnavanja rastlin kot manj vrednih v primerjavi z živalim. Prve težave in napačne predstave otrok se začnejo razvijati že pred vstopom v šolo, saj otroci rastline dojemajo kot majhne, s tankim steblom, listi in cvetom. Rastlin, kot so kaktusi in drevesa, pogosto ne uvrščajo med rastline. Znanje otrok s starostjo narašča. Glavni vir informacij o rastlinah so otrokom v predšolskem obdobju njihovi starši (Gatt, Tunnicliffe, Borg in Lautier, 2007).

Poznavanje fotosinteze nam omogoča, da razumemo, kako deluje svet kot ekosistem ter kako fotosinteza deluje kot most med neživim in živim svetom. Zato je razumljivo, da je fotosinteza vključena v nacionalne učne načrte široko po svetu. Praksa žal kaže, da se učenci, na vseh stopnjah izobraževanja, fotosintezo večinoma učijo na pamet. Posledica tega je, da imajo težave pri razumevanju tega pomembnega procesa in da ne morejo uporabljati pridobljenega znanja (Skribe Dimec in Strgar, 2017). Fotosinteza je en izmed najkompleksnejših in najtežje razumljivih bioloških procesov za učence. Pogosto se pojavlja, da imajo učenci na področju poučevanja fotosinteze napačne ali pomanjkljive predstave, ki so jih globoko »ukoreninili«. Te predstave se nato iz osnovnošolskega znanja nadaljujejo skozi nadaljnje izobraževanje v odraslost (Domingos– Grilo, Reis-Grilo, Ruiz in Mellado, 2012). D. Skribe Dimec in J. Strgar (2017) sta pokazali, da imajo številni slovenski osnovnošolci ob koncu osnovnega izobraževanja nezadostno znanje in razumevanje fotosinteze. Mnogi od njih se v nadaljnjem izobraževanju ne bodo nikoli več učili o fotosintezi. Nedoseženo znanje ob koncu osnovne šole je morda tudi posledica tega, da učitelji niso sposobni pravilno predstaviti te zapletene biološke teme v razredu.

V tabeli 1 so predstavljene in opisane nekatere napačne in pomanjkljive predstave otrok in odraslih o fotosintezi in celičnem dihanju.

Tabela 1: Napačne in pomanjkljive predstave otrok o fotosintezi in celičnem dihanju

NAPAČNE IN POMANJKLJIVE PREDSTAVE Raziskave

Minerali oz. mineralne snovi so v procesu fotosinteze nepotrebni. Učence začnemo o fotosintezi poučevati še preden osvojijo znanje iz področja kemije, o organskih snoveh in mineralih. O mineralih slišijo pri pouku gospodinjstva, vendar se ne zavedajo, da jih vsebuje tudi za fotosintezo nujno potrebni klorofil. Tukaj se kaže pomankanje znanja o pomembnosti mineralov, saj se jih v tem primeru samo faktografsko učijo in jih zgolj naštevajo.

(Domingos–Grilo idr., 2012)

Fotosinteza poteka le podnevi. Na to prepričanje vplivajo predvsem učbeniki in delovni zvezki učencev, saj se v njih nahajajo slike, na katerih so vedno naslikane rastline pod soncem in učenci to ponotranjijo. Ko se kasneje bolj poglobljeno izobražujejo o poteku fotosinteze, to znanje

(Domingos–Grilo idr., 2012) (Ryoo in Linn 2012)

(14)

7

obdržijo in ne dojemajo temotne faze fotosinteze (asimilacija ogljikovega dioksida) kot pomembne.

Kisik v fotosintezi nastane iz ogljikovega dioksida. Vzrok za to napačno prepričanje se skriva v načinu poučevanja, ker je velikokrat premalo poudarjeno, da je rastlina visoko specializirano živo bitje, ki ogljikov dioksid spreminja v organski ogljik, iz tega pa ne nastane kisik, temveč se oblikuje glukoza.

(Domingos–Grilo idr., 2012) (Parker idr., 2012)

Fotosinteza in celično dihanje sta inverzna procesa.

Učenci zmotno menijo, da sta fotosinteza in celično dihanje inverzna procesa, saj sta osnovna reaktanta fotosinteze tudi produkta celičnega dihanja in obratno. Iz tega izhaja tudi prepričanje, da rastline čez dan, ko imajo na razpolago sončno svetlobo, opravljajo proces fotosinteze, ponoči pa v njih poteka celično dihanje.

(Domingos–Grilo idr., 2012) (Anderson idr., 1990) (Haslam in Treagust, 1987) (Eisen in Stavy, 1988)

(Griffard in Wandersee 2001;

Harman, 2012 v Gobec in Strgar, 2019)

Najpomembnejši produkt fotosinteze je kisik. Do te zmote prihaja, ker se v učbenikih premalo poudarja glavni in stranski produkt fotosinteze. Prav tako učitelji premalo poudarjajo, kateri produkt je pomembnejši. Kisik je plin, ki nastane pri procesu fotosinteze, vendar kot stranski produkt, ki je nujno potreben za celično dihanje, vendar pa je glavni produkt fotosinteze glukoza oz. sladkor, ki je za rastlino hranilna snov in predstavlja neto primarno produkcijo ekosistema.

Proces fotosinteze opravljajo le rastline. Učna gradiva pri obravnavi fotosinteze opisujejo le višje zelene rastline, pozabljajo pa omeniti, da fotosinteza poteka tudi v algah, in da prav te najdemo v simbiotskih organizmih, kot so lišaji in celo nekatere živali.

Rastline se prehranjujejo s črpanjem vode in mineralnih snovi iz tal. Vodo in mineralne snovi, ki jih rastline pridobivajo s pomočjo korenin, učenci pogosto poimenujejo kar hrana rastlin. Učenci znanje o fotosintezi črpajo iz vsakodnevnih izkušenj. To dobro vidimo pri opazovanju rastline, saj rastlina, ki je ne zalijemo oveni, torej po njihovem mnenju ne dobi dovolj hrane. Prav tako pa učenci gibanje živali povezujejo s porabo energije, ki jo dobijo z uživanjem hrane. In ker je rastlina statičen organizem, pritrjen v tla, sklepajo, da ne potrebuje energije v obliki hrane kot ostala živa bitja. V tem primeru ji zadostujejo le mineralne snovi z vodo, ki jih rastlina dobi iz prsti.

(Marmaroti in Galanopoulou, 2007)

(Anderson idr., 2009)

(15)

8

Vendar pa učenci nimajo težav samo pri razumevanju fotosinteze, celičnega dihanja in napačnem interpretiranju prehranjevanja rastline. Težave se velikokrat kažejo že pri razumevanju osnovnih pojmov in povezav med njimi. Učenci imajo težave pri razumevanju in razlagi interakcij rastline − živali. Učenci ne razlikujejo med žuželkinim obiskom cveta in opraševanjem, saj ni vsak obisk rože že opraševanje (Willmer, 2011). Prav tako imajo učenci probleme pri razločevanju razlike med opraševanjem in raznašanjem semen. Mešanje opraševanja in raznašanja semen se nadalje kaže v pomanjkanju znanja o razmnoževanju rastlin. To se kaže v rezultatih študije, kjer je le malo študentov pravilno opisalo pravilen prenos peloda iz rastline na rastlino in prenos semena iz rastline v tla (Lampert, Scheuch, Pany, Müllner, Kiehn, 2019). Çokadar in Özel (2008) sta v študiji pokazala, da imajo učenci težave tudi pri razumevanju transporta vode v rastlinah, in sicer na treh področjih: potreba rastline po vodi, sprejemanje vode iz okolja in izgubljanje vode.

2.4 KAKO POUČEVATI O RASTLINAH

Raziskave TIMSS (2019) merijo trende v dosežkih pri naravoslovju, tako da primerjajo dosežke na preizkusih znanja med enako starimi otroki v različnih državah. Namen raziskave je omogočiti državam, da z enakimi preizkusi znanja v enakih pogojih ugotovijo raven znanja šolarjev iz naravoslovnih vsebin, ki so se jih imeli priložnost naučiti v šoli. Naloge na preizkusih znanja so iz učnih načrtov vseh sodelujočih držav. Poleg preizkusov znanja v vseh državah istočasno izmerijo tudi stališča učencev, učiteljev in ravnateljev šol do poučevanja in znanja, pa tudi druge dejavnike, ki ravno tako vplivajo na pridobivanje znanja. V teh primerjavah ugotavljajo vse ugodne in ravno tako neugodne dejavnike svojih šolskih sistemov ter jih izboljšujejo. Glavna oseba, ki je ključnega pomena pri poučevanju v osnovni šoli je učitelj, saj s svojimi znanji, stališči, izkušnjami in pristopi poučevanja pomembno določa naravoslovno izobraženost svojih učencev. Pomembno je, da se učitelji stalno izobražujejo in s tem skrbijo, da so seznanjeni z novostmi na področju poučevanja, na področju posameznega naravoslovnega predmeta in na področju nacionalnega kurikula (Japelj idr. 2012).

Strokovno znanje, zagnanost in zanimanje učitelja močno povečujejo učiteljevo sposobnost dviga interesa učencev za rastline, kar je treba izpostaviti tudi pri usposabljanju bodočih učiteljev (Strgar, 2007). Pri poučevanju naravoslovnih ved se je pokazala močna povezanost med pozitivnim odnosom do predmeta in dosežki, ki jih učenci dosegajo pri predmetu. Če učenci spoštujejo in cenijo avtoriteto učitelja naravoslovja, so za delo veliko bolj motivirani, cenijo pridobljeno znanje in ga tudi znajo uporabiti v prihodnje za izobraževanje in zaposlitev.

Najpomembnejši vpliv na dojemanje kompleksnejših bioloških procesov, kot sta fotosinteza in celično dihanje, pa ima učitelj v prvih razredih osnovne šole. Zato je delo razrednega učitelja še tako pomembno, saj preda učencem dobro popotnico za nadaljnje izobraževanje.

Pomanjkanje predznanja predstavlja veliko oviro pri učenju in poglabljanju razumevanja težjih bioloških procesov (Japelj idr., 2012).

Rastline so lahko same po sebi tudi zanimive za učence, kar je v svoji raziskavi dokazala tudi J.

Strgar (2007), seveda pa je veliko odvisno od pristopa učitelja. Ugotovila je, da lahko učitelj z vključevanjem primernih metod poveča zanimanje za rastline pri učencih z nizkim začetnim

(16)

9

zanimanjem. Zanimanje učencev lahko učitelj pridobi tudi z osebnim zanimanjem, navdušenjem in znanjem.

Torkar in I. Mavrič (2017) menita, da je izobraževanje učiteljev odlična priložnost za spreminjanje šolske prakse, zato sta v izobraževanju učiteljev razrednega pouka opredelila pomen herbarija med osnovnošolci. Ugotovila sta, da so študenti pokazali ustrezen nivo znanja in dobro poznavali vsebine za uspešno implementacijo herbarija v šolo, kar lahko vodi do dviga interesa za rastline in znanja med osnovnošolci. Študenti najpogosteje izpostavljajo, da se preko herbarija lahko učenci naučijo prepoznavati različne rastlinske vrste in njihovo zgradbo.

Tunicliffe in Reiss (2000) sta v svoji raziskavi ugotovila, da sta domače okolje in neposredno opazovanje izven šole veliko bolj pomembna vira informacij za učence kot šola, knjige in televizija. Glede na to da sta to glavna vira znanja otrok, bi bilo smiselno, da se učitelji pred obravnavo učne vsebine o rastlinah z učenci pogovorijo o njihovem predznanju določene tematike. Pri poučevanje naravoslovnih vsebin v nižjih razredih osnovne šole je poudarek na osebnem doživljanju in upoštevanju izkušenj in zamisli, ki jih učenci oblikujejo v šoli in izven nje. Le-te morajo predstavljati izhodišče za načrtovanje pouka, ki se bo razvijal v smeri znanstvenih pojmov. Pouk naj bo organiziran tako, da bodo pri njem učenci razvijali svoje zamisli in odkrivali nova spoznanja ob konkretnih dejavnostih in v kontekstu, ki jim je blizu.

Pomembno je, da učitelj postavlja taka vprašanja, na katera bodo učenci lahko sami odgovorili z raziskavo ali poiskali informacijo v literaturi. Poudarek poučevanja naj bo na raziskovanju, dejavnosti učencev pa naj vodijo do konkretnega rezultata oz. izdelka. Če je le mogoče, naj učenci okolje spoznavajo neposredno (Glavič in Hus, 2009; Kellert, 2002). Kadar jim določenega pojava oziroma procesa ne moremo konkretno prikazati na primeru, si lahko učitelji pomagamo z različnimi prikazi, kot so slike, animacije, video posnetki in simulacije.

Jenkins in Sanders (2018) sta v raziskavi predstavila nekaj nasvetov za poučevanje o rastlinah:

- Pri poučevanju fotosinteze je pomembno, da učenci vidijo proces v akciji. Zato je potrebno uporabiti praktične eksperimente, da lahko demonstriramo proces. Dve klasični predstavitvi postopka sta običajno preizkus škroba v listih in opazovanje mehurčkov kisika, ki izhajajo iz vodnih rastlin. Veliko učencev ne razume škrobnega testa, problem jim namreč predstavlja kompleksna mehanika testa, zato ne morejo povezati prisotnosti škroba z dejavnostjo fotosinteze (Barker in Carr, 1989). Test škroba in test opazovanja mehurčkov za ugotavljanje prisotnosti kisika lahko učencem vzbudita napačne predstave. Oba sta primerna za ocenjevanje znanja , vendar Eldrige (2004) opaža, da kadar uporabimo ta preizkusa za poučevanje in demonstracijo delovanja fotosinteze, ne dobimo željenih učinkov glede izboljšanja razumevanja otrok o celotnem procesu.

- Veliko učiteljev se poslužuje indikatorja za dokazovanje ogljikovega dioksida za demonstracijo spreminjanja koncentracije ogljikovega dioksida med celičnim dihanjem in fotosintezo. Eldrige (2004) opisuje nov proces za odkrivanje in količinsko določitev stopnje fotosintetske aktivnosti v zelenih algah, ki so v kroglicah alginata.

- Spodbuja se tudi pripovedovalni pristop za poučevanje fotosinteze. Predlagana modela pripovedovalnega pristopa sta zgodovinska vinjeta in koncept stripa (Lin in Hu, 2003).

(17)

10

2.5 UPORABA RAČUNALNIKA IN SIMULACIJ

Številni učitelji prepoznavajo potencial uporabe IKT za izboljšanje poučevanja in učenja, zato je število raziskav o uporabi IKT pri šolskem delu vedno večje (Bell in Bell, 2003). Kljub pomembnim naložbam v usposabljanje učiteljev in opremo, pa so šole še vedno v zaostanku, ko govorimo o uporabi IKT na področju znanosti, aplikacij in mnogih drugih področjih (Hawkins 2002; Šorgo, Verčkovnik in Kocijančič 2010). Raziskava Šorga idr. (2010) je pokazala, da večina slovenskih učiteljev biologije zna uporabljati računalnik vsaj za osnovne potrebe in ga uporabljajo občasno. Še vedno se pojavljajo nekateri učitelji, ki računalnika sploh ne uporabljajo, vendar se morajo z dodatnimi obveznimi prijavami v aplikacije za vodenje šolske administracije, e-pošte s starši itd. naučiti uporabe. Učitelji biologije pravijo, da bi se večkrat posluževali poučevanja preko aplikacij in spletnih iger, če bi lahko večkrat dostopali do učilnice z računalniki in bi bil prehod med učilnicami enostavnejši. Dokler pa nimajo pogosto dostopa, pa računalnika ne bodo uporabljali. Šorgo idr. (2010) menijo , da kljub temu imamo že veliko aplikacij in iger na internetu, ki bi jih učitelji lahko samo predstavili učencem, učenci pa bi s pomočjo družinskih članov le-te uporabljali doma.

Ena izmed strategij uporabe računalnika v izobraževanju je računalniška simulacija. Osrednji in najpomembnejši del simulacije je kreiranje modela – modeliranje. Vsak model mora izpolniti osnovno zahtevo, in sicer da opisuje sistem z dovolj detajli, ki povsem ustrezajo karakteristikam realnega sistema. Teorija je poleg modeliranja nujen element, saj povezuje sistem in njegov model. Pojasnjuje nam obnašanje opazovanega realnega sistema in izgrajuje model na temelju pomembnih točk teorije, pri čemer je model tisti, ki služi za preverjanje teorije. Vloga teorije je torej večstranska, saj služi predpostavi, pojasnjevanju in povezovanju s sistemom, na katerega se nanaša. Medtem ko je vloga modela le ena, in sicer preverja teorijo v praksi – v procesu (Gerlič, 2000). Veljavnost simulacije pa je v največji meri odvisna ravno od -modela, zato je potrebno model verificirati, torej ga preveriti, ali se v celoti obnaša tako, kot si je to avtor modela zamislil oziroma ali je teorija natančno in strokovno pravilno prenesena na ta model. Potrebno pa je tudi preveriti veljavnost, torej preveriti, če se model obnaša ekvivalentno glede na realni sistem in ali ustreza načrtovani stopnji poenostavitve. Ko model dobro razvijemo in preverimo, se lahko lotimo pisanja programa za računalnik (Žiljak 1982, v Gerlič, 2000).

Simulacije se uspešno uporabljajo v vzgojno-izobraževalnem procesu iz vsaj treh razlogov:

- »Uspešna razširitev tistih problemov (ne glede na to, ali so s področja tehničnega, družbenega ali naravoslovnega raziskovanja), pri katerih je matematična ali statistična analiza preveč kompleksna, ali pa ne daje za učenčevo stopnjo znanja ustreznih rešitev.

- Usmerjenost izobraževalnega sistema k temu, da bi si učenci pridobili novo znanje in razumevanje dogajalnega mehanizma v kompleksnih situacijah realnih procesov ali pojavov.

- Prizadevanje, da bi bili učenci že v naprej pripravljeni na probleme, ki se nanašajo na situacije, ki v realnem sistemu še ne obstajajo.« (Gerlič, 2000, str. 174)

Wilensky (2004) obravnava računalniško simulacijo kot močno in univerzalno orodje pri učenju v osnovnih šolah. Kot prednost učenja preko računalniške simulacije v primerjavi z običajnimi

(18)

11

metodami poučevanja navaja, da računalniška simulacija lahko oriše proces in obnašanje nekega pojava. Pedagogi se poslužujejo uporabe simulacije za poučevanje kompleksnejših in zahtevnejših tem, za poučevanje reševanja problemskih situacij, ter pojavov, ki so človeškemu očesu nevidni (Reigeluth in Schwartz, 1989). Računalniška simulacija je torej neke vrste interaktivno gradivo, v katerem se procesi odvijajo v določenih časovnih intervalih in pri katerem gre za interakcijo med učencem in modelom. Omogoča dvosmerno komunikacijo in s tem tudi zmožnost spreminjanja pogojev, opazovanja vplivov, problemskega pristopa do pojava in njegovega prikaza, ter didaktično nazornost (Gerlič, 2006).

Cherubini, Gash in McCloughlin (2008) so v raziskavi uporabili igračo imenovano

»DigitalSeed«, da bi otrokom približali koncepte o rasti in razvoju rastline preko digitalne interakcije. Elektronska naprava »DigitalSeed« je predstavljala simbolno sliko resničnih predmetov (rastline, semena itd.) in dejanj (rast, opraševanje) z animiranimi liki. Do danes so ta projekt uporabili z otroki starimi 4 in 5 let, vendar se pričakuje, da se bo projekt razširil tudi na starejše otroke. Ta naprava lahko pomembno vpliva na kakovost učenja v osnovni šoli kot model kompromisa med uporabo živih organizmov na eni strani in popolnimi računalniškimi simulacijami ter grafiko na drugi strani.

Torkar, Krnel, Z. Chocholoušková in Humby (2007) so izvedli raziskavo z uporabo računalniške simulacijske igre z naslovom Extinct-plant survival game. Raziskava je bila narejena med študenti, bodočimi učitelji v Sloveniji, na Češkem in Irskem. Študenti so morali večkrat odigrati simulacijsko igro in nato izdelati pojmovni zemljevid, na katerega so zapisali, kaj vse bi lahko z simulacijsko igro poučevali o rastlinah. Vsi študenti so se strinjali, da bi igro lahko uporabili v svojem razredu. V njej so našli številne pedagoške vrednosti in jo povezali s temami iz učnih načrtov, kot so zgradba rastlin in funkcije rastlinskih delov, procesi v rastlinah − celično dihanje in fotosinteza, rastni dejavniki, razmnoževanje in opraševanje. Zapisali so, da bi simulacijsko igro lahko uporabljali kot preverjanje in ocenjevanje znanja, za uvod v učenje o rastlinah in kot simulacijo eksperimenta.

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Anderson idr. (1990) ugotavljajo, da prihaja do veliko napačnih predstav o rasti in razvoju rastlin. Najpogostejše so pri treh glavnih konceptih, ki so zelo pomembni za razumevanje delovanja rastline in to so celično dihanje, hrana in fotosinteza. Ryoo in Linn (2012) menita, da je preoblikovanje energije kritično za razumevanje fotosinteze, saj gre za abstraktni koncept, ki je neviden za učence, zato to težko razumejo v kateremkoli kontekstu. Prav tako prepoznata problem predstavitve v učbenikih, ki neustrezno razlagajo, v pisni obliki, diagramih ali enačbah, vlogo svetlobne energije.

(19)

12

Učenci se zavedajo, da bi rastlina, ki jo imajo doma, če je ne bi zalivali z vodo, najverjetneje poginila. Vendar pa jim samo razumevanje znanstvene razlage, zakaj rastline potrebujejo vodo in kaj se dogaja v samem procesu fotosinteze, povzroča probleme (Ahopelto, Anto, Mikkila- Erdmann, Panttinen 2011). Če želimo izboljšati razumevanje in predstave otrok, si lahko pomagamo z računalniško simulacijo.

3.2 CILJI RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Razumevanje procesov rasti in razvoja rastline zna biti za otroke zelo zahtevno in kompleksno, saj pri tem obravnavamo pojave, ki so otrokovim očem nevidni. S pomočjo računalniške simulacije sem otrokom omogočila dvosmerno komunikacijo. Otroci so skozi igro lahko spreminjali pogoje simulacije in opazovali vse dejavnike, ki imajo vplive na rezultat.

CILJI RAZISKAVE

- Raziskati, kakšne predstave oz. predznanje imajo otroci 4. razredov osnovnih šol o rasti in razvoju rastline.

- Izvesti računalniško simulacijo rasti in razvoja rastlin (Extinct – plant survival game), preko katere se bodo učenci vživljali v vlogo rastline in bodo poskušali pridelati čim več semen.

- Po zaključeni simulaciji ugotoviti, kako so se predstave oz. predznanje otrok spremenile.

- Učence vprašati po mnenju in uporabnosti simulacijske igre Extinct – plant survival game.

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

- Kakšno predznanje imajo učenci 4. razredov osnovne šole o razvoju in rasti rastline?

- Na kakšen način lahko s pomočjo računalniške simulacije izboljšamo predstave oz. znanje otrok o razvoju in rasti rastlin?

- Kakšno je mnenje učencev o simulacijski igri Extinct – plant survival game?

3.3 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP

Izvedla sem kvantitativno raziskavo. Uporabila sem kavzalno eksperimentalno metodo.

3.4 VZOREC

V raziskavi sem uporabila namenski način vzorčenja.

V raziskavi je sodelovalo 96 učencev 4. razredov dveh osnovnih šol v Celju. Iz tabele 2 je razvidno, da je v raziskavi sodelovalo enako število deklet in dečkov. Tako je bila zastopanost glede na spol 50,0 %. Ravno tako je bilo število otrok, ki so sodelovali na prvi šoli enako številu otrok na drugi šoli. Na prvi šoli je bil večji delež dečkov, na drugi pa večji delež deklet. Starost otrok je bila od 9 do 10 let, le eden učenec je bil eno leto starejši.

(20)

13

Tabela 2: Prikaz vzorca po spolu in starosti

Šola 1

f f (%)

Šola 2

f f (%)

Skupaj

f f (%) Spol M

Ž

29 60,4 19 39,6 48 50,0

19 39,6 29 60,4 48 50,0

Starost 9 10 11

23 47,9 26 54,2 49 51,0

24 50,0 22 45,8 46 47,9

1 2,0 0 0,0 1 1,0

3.5 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV IN INSTRUMENTI

Raziskovalno delo sem opravljala na dveh osnovnih šolah v Celju. Najprej sem kontaktirala ravnateljici obeh osnovnih šol in ju prosila za sodelovanje. Brez problema sta se strinjali in mi takoj predstavili učiteljice 4. razredov, s katerimi smo zelo dobro sodelovali. Obe šoli imata dva oddelka četrtega razreda. Delo sem opravljala z vsakim oddelkom posebej. Z vsakim oddelkom posebej sem izvedla pouk dveh strnjenih šolskih ur v računalniški učilnici, kjer smo spoznavali rast in razvoj rastlin s pomočjo simulacije. Računalniško igro sem že predhodno preizkusila igrati na vseh računalnikih, vendar je bilo to na nekaterih starejših računalnik težje, saj je bilo potrebno igro odpreti s pravilnim strežnikom. Ko sem to dosegla na vseh računalnikih, sem lahko nadaljevala delo z učenci.

Od učencev sem nekaj dni pred začetkom raziskave pridobila soglasje staršev o sodelovanju v raziskavi (priloga 1). Raziskavo sem začela s predtestom (priloga 2) o njihovem trenutnem znanju na področju razvoja in rasti rastlin. Učenci so imeli za reševanje na voljo 10 min. V tem času so vsi učenci brez težav uspeli odgovoriti na vse naloge. Ko so končali, sem teste pobrala, njih pa razdelila v pare in vsak par posedla pred en računalnik. Nato sem izvedla poučevanje s pomočjo uporabe računalniške simulacije rasti in razvoja rastline.

Učencem sem najprej predstavila računalniško igro Extinct – plant survival game, ki je prosto dostopna na spletu (https://bbsrc.ukri.org/engagement/schools/keystage4/extinct/). Igra ima dve možnosti, in sicer lahko gojimo in razvijamo divje ali kmetijsko gojene rastline. Z učenci smo skupaj poskusili razviti divjo rastlino. Posebej sem jih opozorila, da danes razvijamo samo divjo rastlino. Učenci so najprej opazovali igro na projekciji, jaz pa sem jim ob demonstraciji pokazala, kaj vse lahko preizkušajo in kaj vse lahko počnejo v simulaciji. Namenoma nisem bila v simulaciji rasti in razvoja uspešna, zato je po treh mesecih simulacije rastlina propadla.

Učencem sem naročila, naj pomislijo, kaj sem naredila narobe in poskusijo to sami v igri izboljšati. Preko igre so poskušali čim bolje razviti divjo rastlino in poskrbeti, da bo v šestih

(21)

14

mesecih rastne sezone pridelala čim več semen. Pomembno je bilo, da so se skozi igro izboljševali. Vsak učenec je moral igro odigrati vsaj dvakrat, vendar so večinoma igro odigrali večkrat. Pripravila sem jim tudi delovne liste (priloga 4) z nalogami in prevode zahtevnejših pojmov v angleškem jeziku, ki so uporabljeni v simulaciji, da so lahko lažje sledili. Naloge na delovnih listih so morali reševati sproti, in sicer tisti v paru, ki ni igral igre je bil zadolžen za reševanje nalog, nato pa sta se zamenjala. Po prvi odigrani igri sem učence vprašala, če kaj niso razumeli, če so vsi uspeli preživeti do konca in koliko semen so razvili. Če je imel kdo probleme sem pristopila do njega in sva skupaj poskusila ugotoviti, zakaj je do problema prišlo oziroma kateri pogoj ni bil izpolnjen, da bi rastlina lahko preživela. Po pogovoru so učenci poskušali izboljšati svoj rezultat igre v drugem poskusu. Po več odigranih igrah so učenci prejeli potest (priloga 3), ki je enak predtestu in nanj zapisali kodo, ki so jo prejeli že na začetku. Na koncu so izpolnili še vprašalnik, s katerim so izrazili svoje mnenje o igri in njeni uporabi (priloga 5). Identiteta učencev je bila zasledovana s kodami (številkami), ki so jih zapisali na oba preizkusa in vprašalnike.

3.6 UPORABLJENA SIMULACIJSKA IGRA

Extinct – plant survival game je računalniška simulacija, pri kateri se učenci vživijo v vlogo rastline. Pri igri je potrebno ugotoviti, katero strategijo izbrati, da preživimo kot divja rastlina in kako se ta strategija razlikuje, če želimo preživeti kot gojena rastlina. Ko igramo igro kot divja rastlina, je naša naloga, da pridelamo čim več semen in s tem premagamo nasprotnike ter se izognemo izumrtju. Ko igramo igro kot gojena rastlina, pa je naš cilj, da pridelamo čim večja semena. Iz semena razvijamo korenine, da lahko rastlina prejema vodo in minerale. Prav tako razvijamo liste in stebla, da lahko s pomočjo sončne svetlobe rastlina prejme potrebno energijo. Cvetovi so bistvenega pomena, saj na njih poteka opraševanje in oploditev.

Osredotočeni moramo biti na čas (število mesecev rastne sezone), ki ga imamo na razpolago.

Prav tako pa moramo biti pozorni na vremenske pojave, druge rastline in žuželke, ki vplivajo na rast rastline (Torkar idr., 2017).

Ko začnemo z igro (slika 1) imamo levo zgoraj prikazano, v katerem mesecu smo, koliko mesecev nam je še ostalo do konca, kakšne so trenutne vremenske razmere, koliko imamo na razpolago sladkorja in koliko mineralov. V levem spodnjem kotu prejemamo namige za boljše rezultate. Oranžna pika v zemlji pa prikazuje naše seme, iz katerega lahko s klikom na plus začnemo graditi korenine, stebla in liste.

(22)

15

Slika 1: Prikaz začetka računalniške simulacije Extinct - plant survival game

Rastlino gradimo 6 mesecev. Simulacije procesov, ki jih ponavljamo vsak mesec, so prikazane na slikah 2, 3 in 4, in sicer za mesec julij. S klikom na plus vsak mesec izberemo, kaj bomo pri rastlini razvijali – ob tem dobimo podatek, koliko mineralov ter sladkorja za to potrebujemo (slika 2). Ko nam zmanjka mineralov in sladkorja pritisnemo na gumb »finish growing for this month«. Odpre se nam okno (slika 3), na katerem je napisano, kaj vse se je zgodilo v tem mesecu in koliko mineralov ter vode je rastlina prejela. Nato pritisnemo na gumb »create sugar«. Ta nas pripelje na sliko 4, pri kateri smo deležni opisa procesa fotosinteze. Ko si preberemo vse podatke in izberemo število listov, na katerih bo potekal proces, kliknemo na gumb »make sugar« in ta nas popelje v novi mesec. To ponavljamo od marca do septembra.

Slika 2: Prikaz razvijanja listov, stebel, cvetov in korenin

(23)

16

Slika 3: Prikaz okna, ki opisuje, kaj vse smo dosegli v tekočem mesecu

Slika 4: Prikaz procesa fotosinteze

Avgust je mesec, ki je zelo pomemben, saj moramo takrat ustvariti kar se da veliko cvetov (slika 5), saj je september zadnji mesec in imamo samo še v avgustu čas, da priletijo čebele in oprašijo cvetove, iz katerih nato nastanejo semena. V zadnjem mesecu (slika 6) pa moramo nastale plodove izvreči iz rastline. V desnem zgornjem kotu je zapisano število semen, ki smo

(24)

17

jih izvrgli. Ko smo zaključili s simulacijo, v mesecu septembru, pritisnemo na gumb »finish growing for this month« in dobimo rezultate simulacijske igre (slika 7). Iz rezultatov lahko razberemo, koliko procentov možnosti ima naša rastlina, da preživi.

Slika 5: Prikaz rastline v mesecu avgustu

Slika 6: Prikaz, kako izvreči semena

(25)

18

Slika 7: Končni rezultat po odigrani računalniški simulaciji

3.7 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV IN STATISTIČNE ANALIZE

Podatke sem obdelala z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultate sem predstavila grafično in tabelarično.

Predtest in potest sestavljajo ista vprašanja (priloga 2 in 3), ki sem jih pridobila iz nalog TIMSS.

Točkovanje nalog od 1 do 5 je bilo enostavno, saj so naloge zaprtega tipa. Učenci, ki so obkrožili pravilen odgovor so dobili eno točko, tisti, ki so obkrožili napačen odgovor, več odgovorov ali odgovora niso obkrožili, pa točke niso prejeli. 6. in 7. naloga pa sta odprtega tipa. Pri 6. nalogi sem kot pravilen odgovor, na vprašanje Zakaj so nekateri insekti pomembni za cvetoče rastline, pričakovala, da bodo pomislili na opraševanje in za ta odgovor dobili dve točki. Po branju odgovorov, sem ugotovila, da razmišljajo veliko bolj odprto, saj so učenci navajali odgovore, ki so delno tudi pravilni, zato sem kot pravilni odgovor upoštevala tudi, da pojedo škodljivce na rastlini oziroma da so hranilo, ki ga črpajo korenine. Za delno pravilen odgovor so učenci prejeli eno točko. Sedma naloga je kompleksnejša. Pri pravilni navedbi imena vsakega dela rastline so učenci dobili po eno točko. Pri opisu nalog delov rastline je bilo pri nekaterih delih možnih več odgovorov. Za vsako pravilno funkcijo so dobili točko. Pri cvetu sem za pravilen odgovor upoštevala vse, kar je povezano z razmnoževanjem in za pravilen zapis dodelila eno točko. Pri steblu sta bila za pridobitev dveh točk potrebna dva odgovora, in sicer prenos hranilnih snovi in vode ter opora rastlini. Če so navedli samo eno od teh trditev, je bil odgovor točkovan z eno točko. Ob enem pravilnem in enem nepravilnem odgovoru sem prav tako za pravilen odgovor dodelila točko, za nepravilnega točke nisem odbijala. Pri listu so učenci zbrali dve točki, če so navedli odgovor, ki je bil povezan s fotosintezo in odgovor povezan s celičnim dihanjem. Za eno točko so morali navesti enega od dveh odgovorov. Pri

(26)

19

koreninah so lahko prav tako dobili dve točki, če so navedli, da iz tal črpajo mineralne, hranilne snovi in vodo (ali vsaj eno od teh snovi), in da pritrjujejo rastlino. Točke nisem dodelila, če so učenci zapisali, da rastline preko korenin črpajo hrano iz zemlje, saj hrano rastline izdelajo same s pomočjo fotosinteze.

Rezultate predtesta in potesta sem predstavila po posameznih vprašanjih, na koncu pa sem prikazala tudi primerjavo vseh doseženih točk skupaj na predtestu in potestu. Rezultati so predstavljeni v tabelah. Rezultate na predtestu in potestu sem želela primerjati s t-testom za parno primerjavo, vendar sem po Kolmogorov-Smirnovem testu, ki je pokazal, da podatki niso enakomerno porazdeljeni, uporabila alternativni neparametrični test − Wilcoxon test.

Rezultate o mnenju učencev o naravoslovju, izpeljani učni uri in drugačnih pristopih učenja in poučevanja naravoslovja sem ponazorila grafično. Pri prvem in drugem vprašanju, ki sta bila odprtega tipa, učenci pa so morali zapisati, ali jim je bila učna ura všeč in pojasniti zakaj, sem odgovore na kratko predstavila opisno.

3.8 REZULTATI

3.8.1 REZULTATI PREDTESTA IN POTESTA

Rezultati testov so najprej predstavljeni po posameznih nalogah in primerjani s pomočjo deskriptivne statistike.

1. Ali so rastline žive ali nežive?

Pri nalogi, ali so rastline žive ali nežive, so učenci pokazali, da je njihovo predznanje odlično.

Vsi učenci so že na predtestu pravilno odgovorili na prvo vprašanje (tabela 3). Iz tega sklepamo, da so učenci dobro poučeni o lastnostih živega in neživega, zavedajo se, da so rastline žive, vendar pa je še vedno vprašljivo njihovo razumevanje delovanja rastlin.

Tabela 3: Prikaz odgovorov na 1. vprašanje

Predtest Potest

Podana odgovora f f (%) f f (%)

Žive 96 100,0 96 100,0

Nežive 0 0,0 0 0,0

2. Lončnica je v toplem, temnejšem delu sobe. Kljub temu da je pognojena in zalita, ne uspeva. Razloži, zakaj ta lončnica najverjetneje ne uspeva.

Iz tabele 4 je razvidno, da so učenci že na predtestu dobro poznali pogoje za uspevanje rastline, saj so kar v 75,0 % izbrali pravilni odgovor. Največ zmot jim je predstavljal odgovor, da lončnica nikoli ne uspeva v zaprtem prostoru. Svoje znanje so v potestu nekoliko izboljšali. Povečalo se

(27)

20

je število pravilnih odgovorov in zmanjšalo število nepravilnih. Prav tako se je povečal delež pri napačnem odgovoru, da ima lončnica v temi premalo zraka.

Učenci se dobro zavedajo, da rastlina potrebuje za rast svetlobo, vendar imajo še vedno pomanjkanje znanja o odprtih in zaprtih prostorih. Ne zavedajo se, da rastlina lahko tudi uspeva v zaprtem in prevelikem prostoru. Velikost prostora in odprtost oziroma zaprtost prostora nista bistvenega pomena. Prav tako v zaprtem prostoru ne more primanjkovati zraka, ki ga rastlina potrebuje. Učencem še vedno primanjkuje konkretne izkušnje z rastlinami.

Predtest Potest

Podani odgovori f f (%) f f (%)

Lončnica je v prevelikem prostoru.

3 3,1 1 1,0

Lončnica nima dovolj svetlobe. 72 75,0 77 80,2

Lončnica ima premalo zraka. 6 6,3 8 8,3

Lončnica nikoli ne uspeva v zaprtem prostoru.

15 15,6 10 10,4

3. V živih bitjih nenehno potekajo različni procesi. Kateri od naštetih procesov je značilen samo za rastline?

Pri nalogi o procesu fotosinteze (tabela 5) so imeli učenci več težav, saj je le 43,8 % učencev na predtestu izbralo pravilen odgovor. Velik delež učencev (37,5 %) je mnenja, da je rast proces, ki je značilen samo za rastline. Predznanje so na potestu bistveno izboljšali. Povečalo se je število pravilnih odgovorov (75,0 %) in s tem posledično zmanjšalo število nepravilnih odgovorov.

Menim, da je do slabšega znanja na predtestu prišlo, ker učenci fotosinteze podrobneje še ne poznajo. O njej se začnejo učiti v 5. razredu osnovne šole. Veliko učencev je ugibalo ali uporabilo metodo izločanja manj verjetnih odgovorov. Torej dihanje, rast in razmnoževanje so procesi, ki veljajo tako za rastline kot tudi za živali, zato jim je preostala fotosinteza. Nekateri pa verjetno vedo, da so rastline živa bitja, vendar se ne zavedajo vseh lastnosti živih bitij. Kot vidimo na potestu, so učenci že izboljšali svoje znanje, saj so se s fotosintezo srečali v igri in so spoznali njen proces.

Predtest Potest

Dihanje 13 13,5 8 8,3

Fotosinteza 42 43,8 72 75,0

Rast 36 37,5 12 12,5

Razmnoževanje 5 5,2 4 4,2

(28)

21 4. Iz katerega dela rastline se razvijejo semena?

Pri nalogi, iz katerega dela rastline se razvijejo semena, so učenci v 50,0 % odgovorili pravilno (tabela 6). Kar 45,8 % jih je prepričanih, da se semena razvijejo iz korenin. Svoje znanje so nekoliko izboljšali pri reševanju potesta, vendar jih ima še vedno 42,7 % napačno predstavo.

Za odgovor korenine pa se je še vedno odločilo 33,3 % učencev.

Učenčeve napačne predstave se zelo dobro kažejo pri tem vprašanju. Res je, da so semena v zemlji, in da iz semen iz zemlje začnejo poganjati korenine in stebla in iz semen nastane nova rastlina, vendar semena nastanejo v cvetu, v plodu. Plod nato pade na tla in potem se na tleh iz tega semena začne razvijati rastlina. Učenci menijo, da se seme razvije iz korenine, saj jim je to edino logično, saj se korenine nahajajo v zemlji in je tako seme že na tleh in lahko raste iz njega nova rastlina. V igri je to dobro predstavljeno. Nekaj učencev je skozi igro ugotovilo in izboljšali svoje predznanje, vendar je ta njihova prepričanost v razvoj semen iz korenin že zakoreninjena in so to dejstvo nastanka kar spregledali, pa čeprav so med igranjem kar naprej govorili: »Poglej koliko cvetov imam, to bo res veliko plodov nastalo in sigurno bom imel več semen kot ti …«

Predtest Potest

Cvet 48 50,0 55 57,3

Steblo 3 3,1 5 5,2

Korenine 44 45,8 32 33,3

List 1 1,0 4 4,2

5. Slika prikazuje fižol v različnih stopnjah rasti (stopnje niso narisane v enakem merilu).

Slika 8: Prikaz rasti fižola v različnih stopnjah.

V kakšnem vrstnem redu potekajo te faze?

Učenci so prepoznavali faze rasti fižola (tabela 7) in jih poskušali uvrstiti v pravilno zaporedje.

Kar 62,5 % učencev je to znalo narediti pravilno že na predtestu. Znanje se je na potestu malo izboljšalo, saj je pravilen odgovor izbralo 67,7 % učencev.

(29)

22

Sklepam, da jim to vprašanje ni povzročalo večjih težav, saj so, po pogovoru z učiteljico, tako na eni kot na drugi šoli, v nižjih razredih, sadili ravno fižol. Probleme so imeli z zaporedjem 2, 1, 3, 4. Če dobro pogledamo to zaporedje, vidimo, da so si učenci predstavljali rast malo drugače. Slika rasti fižola pod številko 4 je verjetno za njih dobila drug pomen, in sicer so na sliki videli morda ovenelo rastlino.

Tabela 7: Prikaz odgovorov za 5. nalogo

Predtest Potest

2, 1, 3, 4 30 31,3 24 25,0

2, 4, 1, 3 60 62,5 65 67,7

3, 2, 1, 4 3 3,1 4 4,2

4, 2, 3, 1 0 0,0 0 0,0

4, 3, 2, 1 3 3,1 3 3,1

6. Rebeka je na grmovju vrtnic opazila, da so insekti pojedli njene liste. Načrtovala je, da bo uporabila razpršilo za uničenje insektov. Prijateljica jo je ustavila in ji povedala, da bi to razpršilo, lahko ubilo tudi ostale insekte, ki so morda pomembni za cvetoče rastline. Zakaj so nekateri insekti pomembni?

Učenci so imeli veliko napačnih predstav o pomenu insektov za rastline (tabela 8). Kar 64,6 % jih je navajalo napačne in nesmiselne odgovore. Pod druge odgovore, ki sem jih obravnavala kot delno pravilne, so navajali, da pojedo škodljivce. Odgovor povezan z opraševanjem je zapisalo 16,7 %. učencev. Na potestu je prišlo do vidnega izboljšanja znanja, saj se je povečalo število pravilnih odgovorov na 45,8 %.

Učenci morda vprašanja niso dobro razumeli, prav tako veliko učencev ni poznalo izraza insekti. Skozi igro se pojavlja izraz »insects« in zato so učenci začeli razmišljati o tem, kaj so insekti, prav tako pa je v simulacijski igri dobro ponazorjena vloga čebel. Učenci so zaradi hroščev v igri, ki so poginili v prsti, do katerih je rastlina razširila korenine in dobila več mineralov, v odgovor zapisovali, da so hrošči tudi tisti insekti, ki pomagajo rastlini pri rasti in razvoju. Tudi ta odgovor sem obravnavala kot delno pravilen.

Tabela 8: Prikaz zapisanih odgovorov na 6. vprašanje

Predtest Potest

Zapisani odgovori f f (%) f f (%)

Opraševanje 16 16,7 44 45,8

Drugo 18 18,8 14 14,6

Napačen 62 64,6 38 39,6

(30)

23

7. Na sliki je cvetoča rastlina. Oštevilčeni so štirje deli rastline.

V tabeli spodaj imenuj s številkami označene dele in zapiši njihovo nalogo.

Pri poimenovanju delov rastline učenci niso imeli težav (tabela 9). Že na predtestu so večinoma pravilno navajali vse dele rastline: cvet (96,9 %), steblo (87,5 %), list (91,7 %), korenine (94,8%).

Učenci so svoje znanje na potestu še nekoliko izboljšali. Cvet in korenine so pravilno navedli vsi učenci.

To je osnovno znanje o rastlinah in učenci četrtega razreda ga že dobro poznajo, zato jim prvi del naloge ni delal problemov. Edina zaznana napačna predstava je bila pri steblu, saj nekateri učenci še vedno ne ločijo razlike med deblom in steblom. Ne zavedajo se, da imajo rastline steblo, če pa to steblo oleseni, ga imenujemo deblo. V našem primeru je bil na sliki regrat, ki nima olesenelega stebla, torej je pravilni odgovor le steblo.

Tabela 9: Prikaz pravilno zapisanih delov rastlin v odstotkih pri 7. nalogi

Predtest Potest

Pravilen odgovor f f (%) f f(%)

Cvet 93 96,9 96 100,0

Steblo 84 87,5 90 93,8

List 88 91,7 94 97,9

Korenine 91 94,8 96 100,0

Iz tabele 10 je razvidno, da so učenci v 52,2 % pravilno zapisali, da v cvetu poteka razmnoževanje. Njihovo znanje se je na potestu še izboljšalo.

Pri nalogah stebla je 64,6 % učencev navajalo samo en pravilen odgovor. Le 4,2 % vseh je navedlo obe nalogi stebla, in sicer da opora rastlini in prenos snovi. Pri analizi potesta vidimo, da se je število popolnih odgovorov povečalo iz 4,2 % na 19,8 % .

Pri nalogah lista je bilo največ napačnih odgovorov (58,3 %). Nekaj učencev je poznalo samo eno nalogo lista, le eden pa je poznal obe nalogi lista, in sicer da v listu poteka proces fotosinteze in proces celičnega dihanja. Na potestu se je število napačnih odgovorov opazno zmanjšalo, in sicer na 25,0 %.

Kar 56,3 % učencev je napačno navajalo naloge korenin. Le 3,1 % učencev je poznalo oba pravilna odgovora, in sicer da korenine iz zemlje črpajo hranilne snovi in vodo, ter da rastlino pritrjujejo v podlago. Ostali učenci pa so navajali po en pravilen odgovor. Kot napačne odgovore so učenci največkrat navajali, da rastline iz zemlje s pomočjo korenin črpajo in pridobivajo hrano. Na potestu so svoje znanje izboljšali.

Največ napačnih predstav je bilo ravno pri nalogah korenin, saj se učenci ne zavedajo, da rastline s pomočjo fotosinteze same izdelajo hrano, vendar so večinoma še vedno prepričani, da si hrano črpajo s koreninami iz zemlje. S tem posledično vidimo pomanjkanje znanja o nalogah lista, saj so seznanjeni s procesom imenovanim fotosinteza, vendar ne vedo njegovega pomena. Pomen in naloge lista učenci poznajo, seznanjeni so s privlačnostjo cveta, da privablja žuželke, ki skrbijo za opraševanje, prav tako vedo, da tukaj poteka razmnoževanje