• Rezultati Niso Bili Najdeni

Vpogled v Lea Nemec, Tatjana Resnik Planinc: Razvijanje kompetentnosti bodočih učiteljev geografije na primeru učne strategije pojmovnih mrež

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "Vpogled v Lea Nemec, Tatjana Resnik Planinc: Razvijanje kompetentnosti bodočih učiteljev geografije na primeru učne strategije pojmovnih mrež"

Copied!
2
0
0

Celotno besedilo

(1)

129

RAZVIJANJE KOMPETENTNOSTI BODOČIH UČITELJEV GEOGRAFIJE NA PRIMERU UČNE STRATEGIJE POJMOVNIH MREŽ

Lea Nemec, Tatjana Resnik Planinc: Razvijanje kompetentnosti bodočih učiteljev geografije na primeru učne strategije pojmovnih mrež.

Zbirka E-GeograFF 5. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Oddelek za geografijo, 61 str. Ljubljana, 2012

V elektronski verziji zbirke znanstvenih monografij

E-GeograFF sta konec leta 2012 izsledke svojega raziskovalnega dela objavili mag. Lea Nemec in dr. Tatjana Resnik Planinc. Avtorici z delom prinašata v slovensko geografsko izobraževanje nova spoznanja o pojmovnih mrežah kot učni strategiji, uporabni na vseh stopnjah izobraževanja in zelo dragoceni pri uveljavljanju kompetenčnega pristopa.

Znanstvena monografija je posnemanja vreden rezultat povezovanja teorije in prakse, oziroma univerzitetnega izobraževanja na področju didaktike geografije (tj. študentov in njihovih mentoric) in pouka geografije v šoli (tj. dijakov in njihovih učiteljev). Delo se tako posveča na eni strani teoretičnim izhodiščem uporabnosti pojmovnih mrež, zlasti z vidika razvijanja kompetentnosti učiteljev geografije, na drugi strani pa preverjanju omenjene učne strategije v srednješolski praksi.

V uvodnih poglavjih je obširno predstavljen koncept kompetentnosti oziroma kompetenc učitelja na splošno, poseben poudarek pa je namenjen geografskim kompetencam. Sledi predstavitev samih pojmovnih mrež in njihove uporabne vrednosti, tako z vidika prednosti v primerjavi z drugimi grafičnimi oblikami zapisov podatkov (npr. miselnimi vzorci) kot tudi glede možnosti za doseganje vseh vrst učnih ciljev in procesnih znanj. Omenjena sistematična predstavitev je podkrepljena s konkretnimi primeri, ki omogočajo boljše razumevanje tudi bralcem brez predhodnega poznavanja tematike. Kot glavno uporabnost pojmovnih mrež avtorici izpostavljata njihovo primernost za ugotavljanje predznanja in razumevanja snovi, kakor tudi za hitrejše učenje pojmov in njihovih medsebojnih povezav. Prav slednje je za geografsko stroko še posebej pomembno. Glede na navedeno ne preseneča, da je izdelovanje pojmovnih mrež zahtevno in intelektualno zelo izzivalno za vse sodelujoče.

V drugem delu monografije so predstavljeni in analizirani rezultati didaktičnega eks- perimenta z uporabo pojmovnih mrež v gimnazijskem geografskem izobraževanju. Avtorici sta si uvodoma zastavili kar devet raziskovalnih vprašanj in enajst delovnih hipotez, do katerih sta se lahko opredelili po opravljenem didaktičnem eksperimentu ter izčrpnem anketiranju sodelujočih – 44 študentov (bodočih učiteljev) geografije in 22 gimnazijskih dijakov. V delu so zelo nazorno nanizane ugotovitve iz obširne statistične analize odgovorov anketirancev in iskanja statističnih korelacij med odgovori/percepcijo posameznih skupin

POROČiLA

-

E-GeograFF5

Vsebina, ki jo obravnava pričujoče delo, predstavlja inovativen in originalen znanstveni prispevek k poznavanju učne strategije pojmov- nih mrež na eni strani ter možnostim razvijanja kompetentnosti bodočih učiteljev, ne nujno samo geografije, na drugi strani.

Znanstvena dognanja potrjujejo smiselnost izbranega izobraževanja s pomočjo strategije pojmovnih mrež ter obenem nudijo možnosti za nadaljnje delo v tej smeri.

dr. Milena Ivanuš Grmek Vsebinsko so ključnega pomena za prihodnje izobraževanje učiteljev in nadaljnje raziskovalno delo s tega področja zlasti ugotovitve o pozitivni naravnanosti bodočih učiteljev do uporabe pojmovnih mrež, jasnem prepoznavanju njihove praktične vrednosti in visokem vrednotenju kompetenčnega pristopa.

dr. Katja Vintar Mally Lea Nemec je leta 2005 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani (smer geografija in zgodovina), leta 2006 pa zaključila vzporedni študij Likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Leta 2012 je magistrirala na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Izkušnje, pridobljene s pedagoškim delom, uspešno vključuje v raziskovalno delo na področju didaktike geografije.

Tatjana Resnik Planinc je leta 1991 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani (smer geografija in angleški jezik s književnostjo), leta 2001 pa doktorirala na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je od leta 1992 tudi zaposlena. Njeno raziskovalno in pedagoško delo je usmerjeno predvsem na področje didaktike geografije ter regionalno geografijo Severne Amerike, Avstralije in Oceanije.

Poudarki iz recenzije O avtorjih

Razvijanje kompetentnosti bodočih učiteljev geografije na primeru učne strategije pojmovnih mrež

GeograFF5 Lea Nemec Tatjana Resnik Planinc

Dela 38 ● 2012 ● 121–141

(2)

130

sodelujočih, izdatno podprte z grafičnimi prikazi. Za prihodnje izobraževanje učiteljev in nadaljnje raziskovalno delo s tega področja so vsebinsko ključne zlasti ugotovitve o pozitivni naravnanosti bodočih učiteljev do uporabe pojmovnih mrež, jasnem prepoznavanju njihove praktične vrednosti in visokem vrednotenju kompetenčnega pristopa.

Pojmovne mreže bodo kot učna strategija zagotovo našle prostor tudi v slovenskih šolah, in to ne le pri pouku geografije. Predstavljena monografija bo lahko pri tem dragoceno vodilo in pomoč. Zainteresiranim bralcem bodo koristile tudi usmeritve za nadaljnji, bolj poglobljeni študij problematike, ki jih nudi delo v obsežnem pregledu tujih in domačih stro- kovnih virov. Celotno delo je dostopno na spletni strani Oddelka za geografijo Filozofske fakultete (http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/e-geograff_5.pdf).

Katja Vintar Mally

POROČiLA Dela 38 ● 2012 ● 121–141

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Ne glede na večinsko mnenje bodočih vzgojiteljev, kjer jih 83,33% meni, da so gibalno ovirani otroci sposobni dosegati enakovredne učne dosežke, je še vedno delež tistih,

Weick, 1970). Seveda so različne osebnostne lastnosti vodje še vedno ključno gibalo njegovega ravnanja. Za izboljšanje učinkovitosti vodenja obstajata dve osnovni

Druga tezava se kaze v umetnem in »zacemen- tiranem« razmejevanju na tako imenovane pe- dagoske in nepedagoske smeri studija, pri ce- mer pedagoska smer pomeni, da nanjo

Na začetku svojega dela sem želela z metodo progresivnega podvajanja ugotoviti, s kakšnimi problemi v učno-vzgojnem delu z učenci so se učitelji do sedaj srečevali,

Na osnovi izkušenj intervjuvanih učiteljev geografije in ob ugotovitvi, da v strokov- ni literaturi ni mogoče zaslediti raziskav s področja poučevanja geografije učencev s

Tatjana Resnik Planinc sta v nadaljevanju predstavili rezultate raziskave o usposobljenosti učiteljev za delo z učenci s posebnimi potrebami, dr.. Irena Hergan

Pri vsakem vsebinskem sklopu je najprej na vrsti krajša teoretska predstavitev obravnavanih vsebin, navedena je tudi literatura, ki se posveča vprašanjem, obravnava- nim v

Karmen Kolnik z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru se je v uvodnem predavanju osredotočila na izobraževanje bodočih učiteljev geografije preko