R a z g l e d i
Čeprav je dobršen del Peloponeza zgrajen iz apnencev, je relief dolinast in je površinskih kraških oblik izredno malo. Tudi na apnencih vladajo naj- večkrat strmine 3—15° in skeletna tla, ki so skoraj popolnoma brez gozda, na- vadno niso skalnata, temveč prekrita z drobirjem. Zakaj je relief na apnencu na Peloponezu tako različen od dinarskega, moremo samo ugibati. Računati moramo z bolj pestro petrografsko sestavo, kjer je areal sklenjenih apnencev manjši, mnogo pa je sipkih neogenih in kvartarnih sedimentov. Apnenec je bolj krušljiv ter mlajši, največ kredne in neogene starosti. (Edini kraški ravnik smo videli pri kraju Dirou, kjer vladajo marmorji.) Morebiti je tamkajšnji relief mlajši, kraški procesi pa so drugačni zaradi drugačne klime. V sušni poletni- dobi brez padavin je nedvomno močno omejena tudi korozija. Čeprav je v Grčiji kras bolj hidrološki kot geomorfološki pojav, ima kraško raziskovanje vedno večji pomen zaradi perspektivnih zajetij vode, ki je v Grčiji primanjkuje»
za kmetijsko namakanje kot tudi za industrijo. Zato so tudi dobili grški speleo- logi podporo svoje vlade za organizacijo kolokvija.
Résume: I<> Congrès International de Spéléologie en Grèce.
M. Ivan G a m s qui a participé au Congres (28 août — 1 septembre 1963) comme délégué de l'Académie des Sciences slovène, présente un bref rapport sur le Congrès ainsi que sur l'état actuel des recherches karstologiques en Grèce.
MEDNARODNO ZBOROVANJE HIDROGEOLOGOV V BEOGRADU D u š a n N o v a k
Nacionalni komite Mednarodnega združenja hidrogeologov je v času od 20. do 24. septembra 1963 sklical v Beogradu sestanek, ki se ga je udeležilo okrog 130 delegatov iz 20 držav, med njimi vsi vidnejši strokovnjaki, ki se
ukvarjajo s hidrogeološko problematiko. f
P r i j a v l j e n i h referatov iiz SZ ni bilo. Referenti so dopotovali šele zadnji dan, tako da so se lahko udeležili le ekskurzije. Vsem nam je bilo žal, da njiho- vih referatov nismo slišali, kajti v metodiko hidrogeološkega raziskovanja bi brez dvoma prinesli marsikaj novega, nam še nepoznanega.
Referati so bili razvrščeni v sledeče sekcije: vodne bilance in rezerve talne vode; metode proučevanja talnih voda; hidrogeološke karte; hidrogeologija krasa; termalne in mineralne vode; zaščita voda; rudarska in inženirska hidro- geologija. Večina referatov je bila v francoščini, le redki so bili v angleščini ali nemščini. Le po en referat je bil v ruščini in španščini.
O svojih izkušnjah pri raziskovanju z vodnjaki in vrtinami je poročal E. B e r k a l o f f . M. A u d i b e r t je tolmačil hipoteze o nastanku presoljene globinske vode. Avtor je skušal tudi v laboratoriju določiti fizikalno-kemične pogoje nastanka. O podzemeljski vodi v območju Sebikotana pri Dakarju je poročal A. M a r t i n .
P. E 1 o u a r d je opisal raziskave vodonosnih terciarnih apnencev pri Sine-Saloumu, A. S a r i n in S. G a 1 o v i ć sta poročala o raziskovanju pod- zemeljske vode v Nilovi delti. O hidrogeološkili in hidravličnih odnosih med vodo Donave in talno vodo okolice Smedereva in Kostolca je poročal S. R a d - j i č i é. Ugotovil je, da Donava vpliva na talno vodo v pasu, ki je širok 1 do 2 km, v 40 do 60 dneh. Kemični sestav vode je ugodnejši za melioracijske potrebe v bližini Donave. M. B o r e 1 i je predstavil razdelitev aluvialnih nanosov po hidrogeoloških in hidroloških karakteristikah ter na podlagi številnih meritev.
B. S t e p a n o v i c in J. P e r i sta obravnavala osnovne principe prouče- vanja podzemeljskih voda. Po hidravličnih načelih sta jih razdelila v mirujočo podtalnico (rezerve talne vode), ki obsegajo zaprta in odprta vodna telesa in v krožečo talno vodo.
104
R a z g l e d i
R. S а r n а v k а je za tem poročal o splošnih hidrogeoloških razmerah v Iraku, M. B r i s s a r d je poročal o talni vodi v Haduzu pri Marakešu, J. M a r t i n i pa je podal zanimivo poročilo o poizkusu določevanja starosti talne vode s pomočjo ogljikovih izotopov po metodi Vogela in Miinnicha. Za globoke horizonte talne vode v Nemčiji so ugotovili starost 2—6000 let. To po- meni, da vode pleistocenskih in terciarnih sedimentov niso udeležene v recent- nem hidrološkem ciklusu. Prispevek je pomemben za izračunavanje marsikatere vodne bilance.
J. B r e u s s e je s pomočjo geofizikalnih metod proučeval način in hitrost pronicanja slane morske vode v priobalnih področjih in stika s sladko, kopensko vodo. Opisal je nekaj primerov v peskih, obalnih aluvialnih nanosih, apnencih in v lavi.
J. A v i a s je opisal primer polariziranega raztapljanja in izločanja kon- krecij. Na ta način je v starejših nanosih in tudi v plasteh apnenca ugotavljal paleonivo talne vode.
N. S i m o n e s c u je poročal o geofizikalnih raziskovanjih talne vode pri Sint-Ghiol-u. O podzemeljski akumulaciji talne vode v dolini Rena je poročal H. B o d e . Vodo sprejemajo zelo propustne prodnate plasti. Odtekanje vode je preprečeno s podzemeljsko pregrado. Na ta način so preskrbeli z vodo mesti Essen in Dortmund.
Pri Constantinu v Alžiriji nastopajo termalne vode. O okoliščinah izvira- nja je poročal G. D u r o z o y . S pomočjo rezultatov geofizikalnega merjenja so usmerili vrtine in dosegli zelo ugodne rezultate. N. P a p a k i s je poročal o laboratorijskih raziskavah nekaterih snovi, s katerimi označujemo podzemelj- ske vodne tokove. Raziskovali so vplive raznih kamenin in sedimentov na ke- mične snovi. Pri raziskovanjih so se usmerjali predvsem na In, Cl, J, Br, Mn, Sr in Gr.
J. M a r g a t je pokazal način interpretacije hidrogeoloških karakteristik ozemlja na karti. R u b i o F e r n a n d e z je poročal o rezultatih raziskovanja arteškega območja v Valencii, A. S a r i n pa o rezultatih novejših raziskav v tuzlanskem sinklinoriju.
Pomemben je bil referat R. D e g a l I i e r a , ki je obravnaval metode umetnega n a p a j a n j a podtalnice. Podrobneje sino tudi slišali o metodah geofizi- kalnih raziskav, ki so jih uporabili pri proučevanju za projekt — Trebišnjica.
O tem je poročal D. A r a n d j e 1 o v i ć , B. M i j a t o v i č pa nam je razložil model, s katerim je študiral odnose med sladko in slano vodo. O merjenju tem- peratur arteške vode v Vojvodini je poročal A. K u k i n. Ugotovil je razliko med temperaturo vstopajoče in izvirajoče arteške vode v vrtinah in veliko niha- nje temperature sploh.
O hidrogeoloških kartah sta poročala R. C a d e r e in J. M a r g a t . Na osnovi "tega je bila sestavljena komisija, ki ima nalogo, da prouči številne pred- loge in izdela predlog za enotno hidrogeološko legendo.
V sekciji za hidrogeologijo krasa so se zvrstila sledeča predavanja:
L. D u b e r t r e t je poročal o hidrogeoloških pogojih pri gradnji pregrad У Libanonu, G. G e o r g a 1 a s pa je poročal o opazovanjih termomineralnih vrelcev v krasu srednje Grčije. B. M i 1 o v a n o v i č je na podlagi številnih vrtin v Dinaridih opazoval sledove paleozakrasevanja. Ugotovil jih je v zelo različnih globinah, iz česar sklepa, da je globoki kras deloma regeneriran fosilni kras. Na širokem ozemlju zunanjih Dinaridov se je pričelo zakrasevanje po laramijski orogenezi, ponekod pa že v labinski fazi.
O raziskovanju krasa v Turčiji sta poročala E. T e m u q u i n in E. A l - t i n 1 i.
C. D r o g u e je pojasnjeval metodo analiziranja hidrogramov in kako je z njihovo pomočjo izračunaval sezonsko retenzijo* mikrorazpok v kraškem zaledju izvira.
* T e r m i n » r e t e n z i j a « , ki ga u p o r a b l j a j o naši h i d r o l o g i , j e e t i m o l o š k o n a p a č e n . G r e za i z p e l j a n k o iz l a t i n s k e g a glagola »teuere« (držati) in n e »tendere« ( n a p e t i ) . Z a t o r e j j e p r a v i l n i t e r m i n samo »retinenca« ( k a k o r »abstinenca« in n e »abstenzija«), — O p . u r e d u .
105
R a z g l e d i
R u b i o F e r n a n d e z je poročal o hidrogeološkem raziskovanju Sierre de Larve v Andaluziji.
Sledila je vrsta referatov, ki so obravnavali predvsem priobalno jugoslo- vansko območje. Raziskovanje podmorskih izvirov je opisal S. A1 f i r e v i ć , probleme na Lastovu in na Hvaru D. F r a n i ć , tipologijo poroznosti in kaver- noznosti na krasu M. J a n j i ć , raziskave na Braču M. B a k i č , hidrogeo- loške pogoje ob spodnjem toku Neretve D. M a r j a n o v i ć. Ti kakor tudi neka- teri drugi referati so bili preveč podrobni za obravnavanje na takem mednarod- nem zborovanju, kamor spadajo teoretični problemi, ki jih poznajo vsi.
Pomembnejša je bila J e v r e m o v i c e v a razdelitev obmorskih izvirov po hidravličnih karakteristikah.
Y peti sekciji je poročal E. K a r a g e o g i o u o termomineralnih vrelcih ob grški obali. J. B a č je razdelil mineralne vode po mehanizmu pojavljanja na površini. Lokalne pojave so opisali G. C h a p o u d pri Fes-Meknesu, R. D j u r o v i č pa v Srbiji. B. R e ž a č je poročal o hidrokemičnih proble- mih voda, ki vsebujejo J in Br, na Češkem. S. P e t r o v je poročal o raznih kriterijih proučevanja mineralnih voda v Bolgariji. Omenil je pomembnost geološke strukture, anomalije geotermičnega gradienta in mineralizacije območ- ja. Mnogi hidrokemični indikatorji lahko pomagajo k razjasnitvi raznih tipov voda. Važne so tudi mikrokomponente v sestavu, predvsem F.
Pri kraju sestankov je poročal B. S t e p a n o v i č o znanstvenih načelih in gospodarskem pomenu ekonomske hidrogeologije. Inženirsko hidrogeologijo so obravnavali J. P e l a , G. A r o n i s in A. A u d i b e r t , ki so poročali o problemih pri gradnjah na plazovitih terenih.
Od 25. 9. do 4. 10. 1965 je trajala ekskurzija po Hercegovini, Bosni, Liki in Krasu. S pomočjo vodnika, ki je bil tiskan že ob začetku, so se udeleženci lahko seznanili s splošno skico zgradbe Dinaridov (B. Čirić), HE Trebišnico, izvirom Dubrovačke Reke (P. Čubrilović), spodnjim tokom Neretve (B. Parizi), izvirom Jadra (D. Franič), otokom Hvar (D. Franič), HE Split (B. Paulin), Kaštelanskim zalivom (S. Alfirevič), raziskovanjem Marine (M. Jevremovič), vodno preskrbo Šibenika (M. Šinkovec), razmerami v Vodicah (B. Mijatovič), HE Senjem (B. Paulin), Plitvicami (A. Poljšak) in slovenskim delom ekskurije (T. Nosan).
Na zaključku lahko povemo le, da je dal sestanek pregled nad obširnim delom in razmahom hidrogeologije. Poudaril je gospodarski pomen tovrstnih raziskav, pri čemer se kaže v bodoče marsikaj iznebiti ozkosrčnosti in »varč- nosti« pri financiranju raziskav, kajti le s takimi metodami bomo dobili zado- voljive rezultate.
Résumé: La conférence internationale de hidrogéologie à Belgrade (septembre 1963)
M. D. N o v a k , un des participants à la Conférence, présente un bref rapport sur la conférence et sur les communications.
106
m ^ 0 5 PJÜGOSLAVIJA
ft'COSLAVlSI f i p V ^ 0 . 9 Ö
РТТДЈШШШ
0.20 d i 0.20
PTTJIGOS
iJÜGÖS LAVBAI
J U G O S
Iprf" • Јг > • UfTl
J U C Q / L A V l j ^ IjÜ pSIJ^IflAl
