DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 2. april 2002 Letnik XXVIII Št. 32
POSVETOVALNI REFERENDUM
- Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o vključevanju Republike Slovenije v Zvezo NATO 3 - EPA 481 - III
PREDLOGA ZAKONOV
- Predlog zakona o invalidskih organizacijah (ZlnvO) - druga obravnava - EPA 615 - II 5 - Predlog zakona o posredovanju v prometu z nepremičninami (ZPPN) - prva obravnava - EPA 485 - III 47 RATIFIKACIJA
- Predlog zakona o ratifikaciji Konvencije o socialni varnosti med Republiko Slovenijo in Velikim vojvodstvom 63 Luksemburg (BLUSV) - EPA 484 - III
PROGRAM
- Spremenjen in dopolnjen program odprodaje državnega premoženja za leti 2002/03 75 POROČILO
- Poročilo o položaju žensk v dodatnem prostovoljnem pokojninskem zavarovanju, glede na višino 119 odmerjene pokojnine
Spoštovani naročnik POROČEVALCA,
Na osnovi določil Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list 89/98) in Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list 4/99) objavljamo, da je DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE, Šubičeva 4,1000 LJUBLJANA, davčni zavezanec za davek na dodano vrednost na podlagi prvega odstavka 76. člena zakona o davku na dodano vrednost.
Za nemoteno poslovanje po uvedbi davka na dodano vrednost vam sporočamo podatke:
matična številka : 5022924 davčna številka : 21881677 račun 50100-845-50204
Izdajatelj glasila nadomešča s to izjavo uradno pisno informacijo posameznim naročnikom.
Predlog za
RAZPIS POSVETOVALNEGA
REFERENDUMA 0 VKLJUČEVANJU
REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZO NATO - EPA 481 - III
REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR Poslanska skupina Stranke mladih Slovenije
Skupina poslancev (prvopodpisani Peter Levič) Ljubljana, 22. marec 2002
Zadeva: PREDLOG ZA RAZPIS POSVETOVALNEGA REFERENDUMA O VKLJUČEVANJU REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZO NATO
Na podlagi 230. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije, vlaga podpisana skupina poslancev priložen predlog o razpisu posvetovalnega referenduma o vključevanju Republike Slovenije v zvezo NATO.
V skladu s 14. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Ur. L. RS št. 15/94 s spremembami) (v nadaljevanju ZRLI), prilagamo opredeljeno referendumsko vprašanje in njegovo obrazložitev.
Referendumsko vprašanje se glasi:
"Ali ste za vključitev Republike Slovenije v zvezo NATO?"
Obrazložitev:
Vrhunsko zasedanje zveze NATO v Pragi se neizbežno približuje, mnenja v Sloveniji o vključevanju Republike Slovenije v zvezo NATO pa so vse bolj deljena.
Predstavniki Republike Slovenije vse pogosteje izražajo pričakovanja, da bo Republika Slovenija na omenjenem srečanju dobila povabilo za vključitev v zvezo NATO.
Predlagatelji razpisa posvetovalnega referenduma o vključitvi Republike Slovenije v zvezo NATO smo prepričani, da je odločitev o tem vprašanju pomembna, strateška in dolgoročna, lahko rečemo kar zgodovinska ter da se neposredno dotika vseh državljanov RS.
Odločitev o vključevanju Republike Slovenije v zvezo NATO je povezana z vsebinskimi, političnimi, finančnimi odločitvami in posledicami, ki so trajnejše kot en mandat v Državnem zboru, zato bi po našem mnenju morali o tem odločati vsi državljani RS neposredno.
Z razpisom posvetovalnega referenduma in referendumskim odločanjem državljanov, bo Slovenija pokazala bistveno večjo resnost in višjo stopnjo demokratičnosti, ob enem pa bo na dolgi rok, tudi ob morebitnem izostanku vabila v zvezo NATO že na zasedanju v Pragi, k tej odločitvi posredno zavezane vse politične stranke.
Predlagamo, da je zaradi zagotovitve nepristranskega odločanja državljanov Republike Slovenije na posvetovalnem referendumu, referendum potrebno izvesti najkasneje zadnjo nedeljo v mesecu oktobru 2002, torej pred novembrskim vrhunskim zasedanjem zveze NATO v Pragi.
kev\c &0GK0m^ \J/UUČEC.
Predlog zakona o
INVALIDSKIH ORGANIZACIJAH (ZlnvO) - druga obravnava - EPA 615-11
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE EVA: 1998-2611-0054 Številka: 307-03/2002-1 Ljubljana, 14.03.2002
Vlada Republike Slovenije je na 67. redni seji dne 21.3.2002 določila besedilo:
- PREDLOGA ZAKONA O INVALIDSKIH ORGANIZACIJAH - EU,
ki ga pošilja v drugo obravnavo na podlagi sklepa in stališč 18.
seje Državnega zbora Republike Slovenije z dne 9.2.2000 in 187. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.
Hkrati pošilja Analizo članstva invalidskih organizacij in društev k predlogu zakona o invalidskih organizacijah - druga obravnava.
Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 176. in 268. člena poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve,
- Lidija Apohal Vučkovič, državna sekretarka v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
- Stanka Tutta, državna podsekretarka v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve,
- Damijana Peterlin, svetovalka Vlade Republike Slovenije v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Mirko Bandelj, l.r.
GENERALNI SEKRETAR
I. UVODNE DOLOČBE 1. člen (vsebina zakona)
Ta zakon ureja status, področje delovanja, financiranje in lastnino invalidskih organizacij.
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na fizične osebe, veljajo enako za ženske in za moške.
2. člen
(invalidska organizacija)
Invalidska organizacija je društvo ali zveza društev, ki deluje v javnem interesu na področju invalidskega varstva (v nadaljnjem besedilu: invalidska organizacija) v skladu s tem zakonom.
3. člen (namen)
Namen invalidske organizacije je prostovoljno in neodvisno združevanje interesno povezanih invalidov in njihovih zakonitih zastopnikov, da ugotavljajo, zagovarjajo in zadovoljujejo posebne potrebe invalidov ter zastopajo interese invalidov.
Invalidska organizacija deluje v skladu z načeli državne strategije razvoja invalidskega varstva in mednarodnimi standardi na področju invalidskega varstva.
Invalidska organizacija lahko deluje na državni ali lokalni ravni.
4. člen
(obveznost posvetovanja z invalidskimi organizacijami)
Državni organi se o vseh zadevah iz prejšnjega odstavka posvetujejo z invalidskimi organizacijami.
5. člen (članstvo)
Člani invalidske organizacije so invalidi in njihovi zakoniti zastopniki.
Člani invalidske organizacije so lahko tudi druge fizične osebe, ki na različne načine podpirajo delovanje invalidske organizacije.
Invalid po tem zakonu je posameznik, ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar in oviranosti, ki jo pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne more sam delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živi, v skladu z mednarodno klasifikacijo.
6. člen (javnost)
Delovanje in poslovanje invalidske organizacije je javno.
Podatki, vpisani v register invalidskih organizacij, so javni.
7. člen (razvidnost)
Iz imena društva ali zveze društev, ki pridobi status invalidske organizacije, mora biti razvidno, katerim invalidom je dejavnost invalidske organizacije namenjena.
II. DEJAVNOST
8. člen
(pridobitna in nepridobitna dejavnost)
Dejavnost, ki jo opravlja invalidska organizacija, je nepridobitna.
Ne glede na načelo nepridobitnosti, lahko invalidska organizacija opravlja tudi pridobitno dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo društva.
Invalidska organizacija ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svojo pretežno dejavnost.
9. člen
(ustanavljanje novih organizacijskih oblik) Invalidska organizacija lahko ustanovi invalidsko podjetje, ustanovo ali zavod, če je ustanovitev povezana z namenom delovanja invalidske organizacije in opredeljena v temeljnem aktu invalidske organizacije.
10. člen (cilji)
Cilji delovanja invalidske organizacije za doseganje kakovosti življenja invalidov so zlasti:
uveljavljanje človekovih pravic invalidov,
vključenost v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju, nediskriminacija invalidov,
vzpodbujanje invalidov za opiranje na lastne moči in sposobnosti,
avtonomnost invalidov kot uporabnikov storitev,
ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo invalidov,
socialna pravičnost in enake možnosti.
11. člen (naloge)
Invalidske organizacije opravljajo v okviru svoje dejavnosti naslednje naloge:
1. ugotavljajo interese in zagovarjajo potrebe invalidov na vseh področjih, ki zadevajo življenje invalidov, prispevajo k osveščanju javnosti in vplivajo na spremembe v prid invalidom;
2. načrtujejo, organizirajo in izvajajo programe za posamezne skupine invalidov, ki omogočajo aktivno sodelovanje invalidov in jim zagotavljajo neodvisno življenje (usposabljanje za aktivno življenje in delo, prevozi, bivalne skupnosti, oskrba s tehničnimi pripomočki, osebna asistenca, nega, fizična pomoč, dnevni centri, klubi, programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, programi za starše in svojce, tolmačenje in spremljanje, obnovitvena rehabilitacija, programi za ohranjevanje zdravja in drugi rehabilitacijski programi, informativna, založniška in kulturna dejavnost, rekreacija in šport ter podobno);
3. sodelujejo pri preprečevanju in odpravljanju ovir v fizičnem in socialnem okolju;
4. nudijo pomoč pri uveljavljanju potreb invalidov na področju varovanja zdravja, medicinske in socialne rehabilitacije, vzgoje, izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, bivanja (stanovanja, domovi), socialne varnosti, kulture, športa in rekreacije;
5. preprečujejo in blažijo socialne ter psihične posledice invalidnosti;
6. usposabljajo invalide za samopomoč ter svojce in prostovoljce za življenje in delo z invalidi;
7. razvijajo socialne spretnosti invalidov in njihovo informiranost na različnih področjih življenja;
8. vzpodbujajo aktivnosti pristojnih organov in organizacij za čim uspešnejše reševanje vprašanj invalidov;
9. sodelujejo pri oblikovanju državnih ukrepov in predlagajo sprejem predpisov in ukrepov na področju invalidskega varstva;
10. zastopajo interese invalidov na državni ali lokalni ravni;
11. varujejo in uveljavljajo pravice invalidov;
12. zagotavljajo zagovorništvo, ustvarjajo možnosti za razvijanje samopomoči in dobrodelnosti;
13. se povezujejo z drugimi invalidskimi organizacijami doma in v tujini.
Za izvajanje nalog iz 2., 5., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka lahko invalidske organizacije oblikujejo posebne socialne programe, ki dopolnjujejo javno službo in pravice, ki jih določajo zakoni na področju invalidskega varstva.
Invalidske organizacije lahko izvajajo tudi druge naloge, ki so kot skupni interesi opredeljene v temeljnem aktu invalidske organizacije.
III. STATUS INVALIDSKE ORGANIZACIJE
12. člen
(merila za podelitev statusa invalidske organizacije) Društvu ali zvezi društev se podeli status invalidske organizacije, če:
1. ima v temeljnem aktu opredeljene in opravlja posamezne naloge iz 2., 4., 5., 6., 7. in 10. točke 11. člena tega zakona na državni ali lokalni ravni;
2. so redni člani društva invalidi in njihovi zakoniti zastopniki;
3. uspešno izvaja vsaj en posebni socialni program, ki podpira neodvisno življenje določene skupine invalidov in zanj namenja finančna sredstva vsaj zadnja tri leta;
4. ima strokovno usposobljen kader za vodenje posebnih socialnih programov;
5. izvaja posebne socialne programe za včlanjene in nevčlanjene invalide.
13. člen
(vloga za pridobitev statusa invalidske organizacije) Vlogo za pridobitev statusa invalidske organizacije lahko vloži društvo ali zveza društev na ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.
Za društva, ki se povezujejo v zvezo društev, vloži vlogo zveza društev.
14. člen
(dokazila za pridobitev statusa invalidske organizacije)
Vlogi za pridobitev statusa invalidske organizacije je treba priložiti:
1. dokazila o registraciji, nazivu, sedežu in zastopniku društva (odločbe) ali zveze društev;
2. temeljni akt društva ali zveze društev, potrjen na pristojni upravni enoti;
3. poročilo o delovanju in materialno finančnem poslovanju društva ali zveze društev v preteklih treh letih;
4. poročilo o izvajanju posebnih socialnih programov za invalide v preteklih treh letih;
5. dokazilo o pridobljeni strokovni izobrazbi, opravljenem ustreznem strokovnem izpitu in referencah za vodenje posebnih socialnih programov.
Kadar vlogo za pridobitev statusa invalidske organizacije vloži zveza društev, mora vlogi priložiti tudi dokazila o izpolnjevanju meril za pridobitev statusa invalidske organizacije za društva, ki so povezana v zvezo društev.
15. člen
(postopek za podelitev statusa invalidske organizacije)
Minister z odločbo ugotovi, ali so izpolnjena merila za pridobitev statusa invalidske organizacije in odloči o vpisu v register.
Zoper odločbo je možno sprožiti upravni spor.
Na podlagi pravnomočne odločbe o vpisu v register invalidskih organizacij, pridobi društvo oziroma zveza društev status invalidske organizacije.
Društva, ki so povezana v zvezo društev in izpolnjujejo merila za podelitev statusa invalidske organizacije, se na podlagi skupne odločbe o podelitvi statusa invalidske organizacije zvezi društev, vpišejo v register invalidskih organizacij.
16. člen
(odvzem statusa invalidske organizacije) Minister odvzame status invalidske organizacije, če:
invalidska organizacija zaprosi za odvzem statusa;
invalidska organizacija ne izpolnjuje več meril za pridobitev statusa invalidske organizacije po tem zakonu;
invalidska organizacija ne deluje v skladu s 3. členom tega zakona;
- je bilo društvo ali zveza društev izbrisana iz registra društev;
invalidska organizacija izstopi ali je izključena iz invalidske organizacije, ki je kot zveza društev pridobila status invalidske organizacije.
17. člen
(postopek odvzema statusa invalidske organizacije) Minister z odločbo odvzame status invalidske organizacije in odloči o izbrisu iz registra invalidskih organizacij.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je možno sprožiti upravni spor.
Na podlagi pravnomočne odločbe o izbrisu iz registra invalidskih organizacij, društvu ali zvezi društev preneha status invalidske organizacije.
18. člen
(register invalidskih organizacij)
Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, vodi register invalidskih organizacij.
Register invalidskih organizacij vsebuje naslednje podatke:
1. zaporedno številko vpisa;
2. datum vpisa;
3. ime invalidske organizacije;
4. sedež invalidske organizacije;
5. osebno ime zastopnika invalidske organizacije;
6. številko in datum odločbe o podelitvi statusa invalidske organizacije;
7. datum prenehanja statusa invalidske organizacije.
Invalidske organizacije so dolžne ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo, sporočiti spremembe vseh podatkov, ki se vodijo v registru invalidskih organizacij, najkasneje v 30 dneh od nastale spremembe.
Društvo, ki je povezano v zvezo društev s pridobljenim statusom invalidske organizacije, se vpiše v register invalidskih organizacij na način, da je iz vpisa to razvidno.
IV. REPREZENTATIVNE INVALIDSKE ORGANIZACIJE
19. člen
(vloga reprezentativnih invalidskih organizacij) Reprezentativne invalidske organizacije:
predstavljajo in zastopajo invalide in njihove interese v dialogu z organi na državni in mednarodni ravni;
predlagajo v skladu s predpisi predstavnike invalidov v delovna telesa pri državnih in drugih organih, ki obravnavajo vprašanja invalidov;
predlagajo ali imenujejo predstavnike invalidov v organe istovrstnih mednarodnih organizacij in združenj;
povezujejo in usklajujejo interese z drugimi invalidskimi organizacijami.
20. člen
(merila za priznanje reprezentativnosti invalidske organizacije)
Invalidski organizaciji se prizna reprezentativnost, če;
1. ima podeljen status invalidske organizacije in deluje na območju celotne države;
2. poleg nalog iz 1. točke 12. člena tega zakona opravlja še naloge iz 1., 9. in 13. točke 11. člena tega zakona in 3. vključuje več kot 33 % invalidov z enako vrsto invalidnosti v
Republiki Sloveniji ali 33% invalidov z različno vrsto invalidnosti, vendar z enakim pravnim ali družbenim statusom.
Če nobena invalidska organizacija v Republiki Sloveniji ne izpolnjuje merila iz 3. točke prejšnjega odstavka, se reprezentativnost lahko prizna tisti invalidski organizaciji, ki vključuje največ invalidov z enako vrsto invalidnosti oziroma invalidov z različno vrsto invalidnosti, vendar z enakim pravnim ali družbenim statusom.
Za enako vrsto invalidnosti se štejejo stanja, ki izhajajo iz omejitev posameznika zaradi enakih telesnih, intelektualnih ali senzornih okvar, povezanih z enakimi boleznimi, motnjami ali poškodbami, v odnosu z okoljem.
Za enak pravni status invalidov se šteje z odločbo priznan status invalida na podlagi zakona.
Za enak družbeni status invalidov se šteje družbeno priznanje enakih aktivnosti, ki jih opravljajo invalidi kot pripadniki družbenih skupin, v katere se vključujejo. Kot merilo za ugotavljanje reprezentativnosti invalidskih organizacij se upoštevajo le tisti družbeni statusi, za katere se vodijo uradne zbirke podatkov ali evidence.
21. člen
(vloga za priznanje reprezentativnosti)
Vlogo za priznanje reprezentativnosti lahko vloži invalidska organizacija na ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.
22. člen
(dokazila za priznanje reprezentativnosti) Vlogi za priznanje reprezentativnosti je potrebno priložiti:
1. odločbo o pridobitvi statusa invalidske organizacije,
3. izjavo o številu včlanjenih invalidov z enako vrsto invalidnosti in njihovih zakonitih zastopnikov ali
4. izjavo o številu včlanjenih invalidov z enakim pravnim ali družbenim statusom.
23. člen
(postopek za priznanje reprezentativnosti) Minister z odločbo ugotovi, ali so izpolnjena merila za priznanje reprezentativnosti invalidske organizacije in odloči o vpisu v reg- ister.
Zoper odločbo je možno sprožiti upravni spor.
Na podlagi pravnomočne odločbe o vpisu v register reprezentativnih invalidskih organizacij se invalidski organizaciji prizna reprezentativnost.
Podatke o številu invalidov z enako vrsto invalidnosti ali enakim pravnim ali družbenim statusom so ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo, dolžni brezplačno posredovati upravljavci, ki vodijo zbirko podatkov ali evidenco, iz katere je mogoče pridobiti podatke o vrsti invalidnosti ali pravnem ali družbenem statusu invalidov.
24. člen
(prenehanje reprezentativnosti)
Reprezentativnost invalidske organizacije preneha z odvzemom reprezentativnosti.
Minister, pristojen za invalidsko varstvo, izda odločbo o prenehanju reprezentativnosti invalidski organizaciji, če le-ta ne izpolnjuje več meril iz 20. člena tega zakona.
25. člen
(register reprezentativnih invalidskih organizacij) Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, vodi register reprezentativnih invalidskih organizacij.
Register reprezentativnih invalidskih organizacij vsebuje naslednje podatke:
zaporedno številko vpisa;
datum vpisa;
ime reprezentativne invalidske organizacije;
številko in datum odločbe o priznanju reprezentativnosti;
datum prenehanja reprezentativnosti invalidske organizacije.
26. člen
(nacionalni svet invalidskih organizacij) Reprezentativne in druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni, se lahko povezujejo v nacionalni svet invalidskih organizacij (v nadaljevanju: nacionalni svet).
Nacionalni svet se ustanovi s pogodbo med invalidskimi organizacijami iz prejšnjega odstavka, s katero se določijo naloge nacionalnega sveta in razmerja med povezanimi invalidskimi organizacijami. Pogodba se predloži ministrstvu, pristojnem za invalidsko varstvo, ki vodi register invalidskih organizacij.
Nacionalni svet mora ministrstvu, pristojnem za invalidsko varstvo, v 30 dneh posredovati vse spremembe pogodbe.
27. člen
(namen ustanovitve nacionalnega sveta) Nacionalni svet usklajuje interese vseh invalidov v državi ob upoštevanju avtonomnosti vsake invalidske organizacije in jih zastopa v dialogu med invalidskimi organizacijami in v dialogu s strokovnimi združenji, državnimi organi, javnimi institucijami ter drugimi javnostmi.
Nacionalni svet predlaga v skladu s predpisi skupne predstavnike invalidov v organe državnih in drugih javnih institucij ter v organe mednarodnih organizacij in združenj in opravlja druge skupno dogovorjene aktivnosti.
V. FINANCIRANJE IN LASTNINA INVALIDSKIH ORGANIZACIJ
28. člen
(financiranje invalidske organizacije)
Invalidska organizacija lahko pridobiva sredstva za svoje delovanje:
- s članarino,
iz naslova materialnih pravic in dejavnosti invalidske organizacije,
z darili in volili, - s prispevki donatorjev,
- iz proračunskih in drugih javnih sredstev in iz drugih virov.
Poleg virov iz prejšnjega odstavka lahko invalidska organizacija pridobiva sredstva za svoje delovanje in za naložbe v osnovna sredstva tudi iz sredstev Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: fundacija).
Invalidska organizacija lahko sredstva, pridobljena na način iz prejšnjega odstavka, namenja tudi za sofinanciranje posebnih socialnih programov in naložb v osnovna sredstva pravni osebi iz 9. člena tega zakona, katero je invalidska organizacija sama ustanovila in je 100% lastnica, če ji je fundacija odobrila sredstva v ta namen.
29. člen (ekonomske olajšave)
Invalidske organizacije so po zakonih in drugih predpisih deležne posebnih oprostitev in olajšav, v kolikor področni zakoni ne urejajo drugače.
30. člen
(finančna dokumentacija)
Invalidska organizacija mora finančno dokumentacijo za planiranje, finančno poslovanje in letno poročanje sestavljati tako, da so posebej razvidni finančni viri, stroški za delovanje, za izvajanje posebnih socialnih programov in za naložbe.
Podatki se izkazujejo skladno z računovodskimi standardi za invalidske organizacije, ki jih sprejme pooblaščena organizacija.
31. člen (letno poročilo)
Letno poročilo o poslovanju invalidske organizacije obravnava in sprejme pristojni organ invalidske organizacije.
Invalidska organizacija posreduje letno poročilo o poslovanju organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, do zadnjega dne v mesecu februarju tekočega leta, pravnim in fizičnim osebam, ki namenjajo sredstva invalidski organizaciji pa v rokih, kot jih le ti sami določijo.
32. člen (nadzor)
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih invalidska organizacija prejme za izvajanje svoje dejavnosti, opravljajo njeni pristojni organi in računsko sodišče.
Nadzor nad izvajanjem posebnih socialnih programov in naložb opravljajo poleg pristojnih organov invalidske organizacije tudi strokovni organi, ki jih pooblastijo pravne in fizične osebe, ki namenjajo sredstva invalidski organizaciji.
Nadzor nad izpolnjevanjem meril za status invalidske organizacije in meril za reprezentativnost izvaja ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo najmanj vsakih pet let. Za nadzor se smiselno uporabljajo določbe 12. in 19. člena tega zakona.
33. člen
(gospodarjenje z lastnino)
Invalidska organizacija kot dober gospodar upravlja in gospodari z lastnino, s katero razpolaga.
Lastnine invalidske organizacije ni mogoče deliti med člane invalidske organizacije. Taka delitev premoženja je nična.
Lastnino invalidske organizacije, pridobljeno iz sredstev fundacije, je mogoče odtujiti le s soglasjem fundacije.
34. člen
(lastnina ob prenehanju delovanja)
Ob prenehanju delovanja invalidske organizacije za ravnanje z njeno lastnino, pridobljeno v času, ko je imela status invalidske organizacije, veljajo določbe zakona o društvih.
Lastnina invalidske organizacije, pridobljena v času, ko je imela status invalidske organizacije, ob njenem prenehanju, preide v deležu, ki ga je prispevala fundacija, v last fundacije.
Pri odločanju o premoženju iz prejšnjega odstavka fundacija prednostno upošteva potrebe invalidov, katerim je bilo premoženje prvotno namenjeno.
VI. KAZENSKE DOLOČBE VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 35. člen
(denarna kazen)
Z denarno kaznijo od 200.000 do 500.000 tolarjev se za prekršek kaznuje invalidska organizacija, ki:
deluje ali posluje v nasprotju s 6. členom tega zakona, prekoračuje področje dejavnosti, določene s temeljnim aktom, opravlja dejavnost v nasprotju z 8. členom tega zakona, sredstva fundacije uporablja v nasprotju z določili trtjega odstavka 28. člena tega zakona,
- finančno dokumentacijo sestavlja ali podatke izkazuje v nasprotju z 30. členom tega zakona in
ministrstvu, pristojnem za invalidsko varstvo, ne posreduje sprememb podatkov, ki se vodijo v registru iz 18. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba invalidske organizacije.
36. člen (denarna kazen)
Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje invalidska organizacija, ki:
ministrstvu, pristojnem za invalidsko varstvo, ne posreduje sprememb podatkov, ki se vodijo v registru iz 18. člena tega zakona v predpisanem roku,
v pravnem prometu in javnosti ne uporablja svojega registriranega imena v skladu z 7. členom tega zakona.
Z denarno kaznijo od 50.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba invalidske organizacije.
37. člen
(odlog veljavnosti odločb o statusu invalidske organizacije in reprezentativnosti)
Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo prične s postopki za podelitev statusa invalidske organizacije in reprezentativnosti takoj po uveljavitvi tega zakona. Pravnomočne odločbe, izdane v postopkih po 15. in 23. členu tega zakona začnejo veljati s 1.1.2003.
38. člen
(javni interes po drugih predpisih)
Društvo ali zveza društev, ki po tem zakonu pridobi status invalidske organizacije in ima na podlagi drugega predpisa podeljen status društva, ki deluje v javnem interesu, ta status obdrži.
39. člen
(sprejem računovodskega standarda) Računovodski standard za invalidske organizacije iz drugega odstavka 30. člena tega zakona se sprejme v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
Do sprejema računovodskega standarda iz prejšnjega odstavka se uporablja računovodski standard za društva.
40. člen (uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
*
>
OBRAZLOŽITEV:
Državni zbor Republike Slovenije je na 18. seji dne 9.2.2000 opravil prvo obravnavo predloga zakona o invalidskih organizacijah in sklenil, da je predlog zakona primerna podlaga za pripravo besedila zakona za drugo obravnavo.
Vladi Republike Slovenije kot predlagateljici je naložil, da pripravi predlog zakona za drugo obravnavo v skladu s sprejetimi stališči.
Državni zbor je sprejel dvanajst stališč, od katerih jih deset daje vsebinske usmeritve, prvi dve stališči pa napotujeta na upoštevanje pripomb, ki so razvidne iz mnenja Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve tema proučitev mnenja Državnega sveta Republike Slovenije. Državni zbor je poleg navedenih stališč sprejel še štiri dodatne sklepe.
Predlagatelj je proučil vsa stališča Državnega zbora ter navedeni mnenji in jih pri pripravi besedila predloga zakona za drugo obravnavo v največji možni meri tudi upošteval. Ob tem je opravil tudi nekaj redakcijskih popravkov zakonskega besedila, ki pa ne vplivajo na vsebino zakona. Stališča Državnega zbora in obe navedeni mnenji so dali relativno širok okvir za spremembe zakonskega besedila. Glede na navedene spremembe je prišlo tudi do sprememb v številčenju členov.
Spremembe in dopolnitve, vnesene v skladu s stališči Državnega zbora Republike Slovenije, so naslednje:
Določba 2. člena je spremenjena tako, da je jasneje definiran pojem invalidske organizacije kot zgolj poseben javni status za že ustanovljene oblike, v skladu s stališčem Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora. Predlagatelj je Pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo predvsem sledil realizaciji določbe 3. člena zakona o društvih, ki določa, da se društvu lahko v skladu s posebnimi predpisi podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če njegovo delovanje presega interese njegovih članov.
Status invalidske organizacije po predlogu zakona lahko pridobi društvo ali zveza društev, ki deluje v javnem interesu na področju mvalidskega varstva. Predlog zakona za prvo obravnavo je
namreč status invalidskih organizacij povezoval na status društva, deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, kar
pa Popolnoma ne ustreza dejanskemu stanju invalidskega varstva, ki v celoti ni pokrito s socialnim varstvom, saj je v nekaterih primerih širše od tega.
Glede na navedeno je predlagatelj izhajal iz obstoječih določb zakona o društvih, ki celovito ureja ustanovitev društev, njihovo registracijo, financiranje in prenehanje društva.
Združevanje v invalidske organizacije je prostovoljno in neodvisno, združujejo se interesno povezani invalidi in njihovi zakoniti zastopniki za zagovarjanje skupnih interesov in zadovoljevanje Posebnih potreb invalidov ter za njihovo zastopanje na lokalni ali
rzsvni ravni, ne pa invalidi, katerih invalidnost je utemeljena na
značiinostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah,
cePrav je to najpogostejša praksa v slovenskem prostoru. S tem
^ v 3- členu predloga zakona, pa tudi 12. členu predlagatelj sledil
■ stališču Državnega zbora Republike Slovenije, ki nalaga Predlagatelju, da zagotovi odprtost in enakopravnost pri nastajanju ovih invalidskih organizacij, pa tudi, 9. stališču, ki nalaga l^edlagatelju, da naj preuči vse konkretne pripombe društev k^ ' spremembo besedila, ki pa naj ne pomenijo
Temu stališču je predlagatelj smiselno sledil tudi pri merilih za reprezentativnost invalidske organizacije v 20. členu predloga zakona za drugo obravnavo, ki določa, da je reprezentativna tista invalidska organizacija, ki vključuje več kot 33% invalidov z enako vrsto invalidnosti ali 33% invalidov z različno vrsto invalidnosti, vendar z enakim pravnim ali družbenim statusom oziroma največ invalidov z enako vrsto invalidnosti ali različno vrsto invalidnosti, vendar z enakim pravnim ali družbenim statusom.
S tem je zagotovil odprtost in enakopravnost pri pridobivanju reprezentativnosti, saj daje možnost, da so tri invalidske organizacije v državi reprezentativne za isto skupino invalidov oziroma, da je reprezentativna tudi tista organizacija, ki ne vključuje niti tretjine invalidov iste skupine, ker se ti v organizacije ne vključujejo tako številčno (prostovoljnost združevanja). Odprtost in enakopravnost invalidskih organizacij pa je zagotovljena tudi v nacionalnem svetu (24. člen predloga zakona za drugo obravnavo), saj se vanj lahko vključujejo ne le reprezentativne, ampak tudi druge invalidske organizacije, ki delujejo na državni ravni.
Zakon opredeljuje tudi, kdo je invalid po tem zakonu, dejavnost invalidskih organizacij ter njihove naloge. Definicijo invalida v 5.
členu predloga zakona veže na sprejeto mednarodno klasifikacijo invalidnosti, s čemer je upoštevano tudi 3. stališče Državnega zbora Republike Slovenije.
Ob upoštevanju 4. stališča Državnega zbora Republike Slovenije, da naj se prouči, ali so pogoji za določitev statusa invalidski organizaciji v zadostni meri opredeljeni, je predlagatelj sledil določilom zakona o društvih, ki v 38. členu nalaga zakonodajalcu, da pogoje, kriterije in način pridobitve statusa društva, ki deluje v javnem interesu, določi s posebnim zakonom, kar predlagatelj za invalidske organizacije ureja v tem zakonu. V poglavju III. Status invalidske organizacije (členi od 12. do 18.) natančneje predpisuje merila in postopek za pridobitev in odvzem statusa invalidske organizacije.
Poleg meril za pridobitev statusa invalidske organizacije pa je v zakonu opredeljena tudi njihova reprezentativnost ter merila in postopek za pridobitev le te (poglavje IV. Reprezentativne invalidske organizacije - členi od 19. do 27.). Predvidena je tudi možnost združevanja invalidskih organizacij v nacionalni svet invalidskih organizacij kot krovno organizacijo, ki se ustanovi s pogodbo, v kateri se določijo naloge nacionalnega sveta in razmerja med povezanimi organizacijami. Nacionalni svet usklajuje interese vseh invalidov v Sloveniji ob upoštevanju avtonomnosti vsake invalidske organizacije in zastopa invalide v dialogu med invalidskimi organizacijami in v dialogu s strokovnimi združenji, državnimi organi ter drugimi javnostmi.
S tem zakon sledi tudi predlogu European Disability Forum (EDF) z dne 12.12.2001, ki predlaga združevanje invalidskih organizacij v nacionalni invalidski svet, ki zastopa invalide in je neodvisen dejavnik v obveznem dialogu z vlado. Po mnenju EDF je zakon primer dobre prakse izvajanja standardnega pravila št. 18 Standardnih pravil OZN, ki med drugim določa, da "bi morale države priznati pravico organizacijam invalidov, da zastopajo invalide na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Države bi morale tudi priznati svetovalno vlogo organizacij invalidov pri odločanju o zadevah invalidov«. Po njihovem mnenju se država s tem zakonom
organizacij in institucionalizacijo dialoga med invalidskimi organizacijami in državnimi organi ter organi drugih javnosti, ki obravnavajo vprašanja invalidov.
Predlagatelj zato, ker združevanje invalidov ni vezal na kategorije invalidnosti, ni mogel v celoti upoštevati mnenja Državnega sveta Republike Slovenije (2. stališče Državnega zbora Republike Slovenije), in sicer samo v tistem delu ne, kjer Državni svet predlaga, da bi se o pridobivanju statusa invalidske organizacije izdelal podzakonski akt, v katerem bi bile opredeljene kategorije invalidnosti. Predlog zakona za drugo obravnavo namreč združevanje invalidov v invalidske organizacije ne veže na kategorijo invalidnosti, temveč na združevanje interesno povezanih skupin invalidov, ki se povezujejo zaradi zagovarjanja skupnih interesov in zadovoljevanja posebnih potreb ne glede na kategorijo invalidnosti. V vsem ostalem pa je v celoti upošteval mnenje Državnega sveta Republike Slovenije.
S tem pa je v celoti upoštevano tudi 7. stališče Državnega zbora Republike Slovenije, da naj se prouči možnost organiziranja invalidskih organizacij in izvajanje programov v njih, ki niso utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcionalnih okvarah. Predlog zakona v 11. členu določa, da so naloge invalidske organizacije načrtovanje, organiziranje in izvajanje programov za posamezne skupine Invalidov, ki omogočajo aktivno sodelovanje invalidov in jim zagotavljajo neodvisno življenje, v 12. členu med merili pa je navedeno, da mora invalidska organizacija za pridobitev statusa uspešno izvajati vsaj en posebni socialni program, ki podpira neodvisno življenje določene skupine invalidov (npr. skupine, ki potrebuje poseben socialen program in ni nujno skupine, ki ima isto telesno okvaro ali diagnozo).
Pri pripravi zakona za dmgo obravnavo je predlagatelj skušal v največji meh upoštevati pripombe invalidskih organizacij, kar se kaže v dejstvu, da ga podpira večina invalidskih organizacij in ga ocenjuje kot primernega za ureditev problematike na tem področju.
To se kaže tudi v sprejetem 8. stališču Državnega zbora Republike Slovenije, ki navaja, da naj se natančneje opredeli vlogo in status nekaterih organizacij, ki lahko vključujejo vse vrste invalidov, kot na primer Zveza za šport invalidov Slovenije. Pridobitev statusa invalidske organizacije predlagatelj ni vezal na vrsto ampak na skupino invalidov, ki imajo skupen interes, priznanje lastnosti reprezentativnosti pa na zadosten odstotek invalidov z enako vrsto invalidnosti oziroma različno vrsto invalidnosti, vendar z enakim pravnim ali družbenim statusom. Za enak pravni status se šteje na podlagi zakonov z odločbo priznan status invalida (npr. delovni invalid, vojaški invalid in podobno). Za enak družbeni status se šteje, po predlogu zakona v skladu s petim odstavkom 20. člena, družbeno priznanje enakih aktivnosti (športniki, študentje, kulturniki in podobno), ki jih opravljajo invalidi kot pripadniki družbenih skupin, v katere se vključujejo. Gre torej za pridobljene skupinske družbene statuse invalidov na podlagi njihove aktivnosti, za katere se vodijo uradne zbirke podatkov ali evidence.
Predlagatelj je v celoti upošteval tudi 12. stališče Državnega zbora Republike Slovenije, da naj se prouči možnost, da tudi medobčinska društva invalidov, ki so ustanovitelji zveze društev, pridobijo status invalidske organizacije pod pogoji, ki jih opredeljuje obravnavani zakon. Predlog zakona določa, da zveza društev vloži vlogo za pridobitev statusa invalidske organizacije tudi za društva, ki se povezujejo v zvezo društev (drugi odstavek 13.
člena). Vlogi mora zveza društev priložiti tudi dokazila o izpolnjevanju meril za pridobitev statusa invalidske organizacije
na podlagi skupne odločbe o podelitvi statusa invalidske organizacije zvezi društev, vpišejo v register invalidskih organizacij (četrti odstavek 15. člena) na način, da je iz vpisa to razvidno (četrti odstavek 18. člena).
Predlagatelj je proučil tudi 10. stališče Državnega zbora Republike Slovenije in združevanje invalidskih organizacij v nacionalni svet jasneje uredil v 26. in 27. členu predloga zakona za drugo obravnavo.
Predlagatelj je upošteval tudi 11. stališče Državnega zbora Republike Slovenije in ponovno proučil določbo 26. člena predloga zakona za prvo obravnavo in 30. členffinančna dokumentacija) v predlogu zakona za drugo obravnavo pripravil v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo društva ter mnenjem Državnega sveta Republike Slovenije ob pn/i obravnavi, ki se je še posebej zavzel za pripravo posebnih računovodskih standardov za invalidske organizacije zaradi zakonitosti poslovanja in transparentnosti porabe denarja, izključno za namene invalidov.
5. Stališče Državnega zbora Republike Slovenije, da naj se prouči določba o številu članov za ustanovitev invalidske organizacije, predvsem kadar gre za nacionalno organizacijo, ki je edina v državi, predlagatelj ni upošteval pri merilih za ustanovitev invalidske organizacije, ker le teh v skladu z 2. členom predloga zakona za drugo obravnavo ne ustanavlja, ampak le podeljuje status že ustanovljenim oblikam, število članov Invalidske organizacije pa tudi ni merilo za pridobitev statusa invalidske organizacije.
Smiselno pa je to stališče upošteval tudi pri merilih za priznanje reprezentativnosti v drugem odstavku 20. člena, ki določa, da se reprezentativnost v primeru, da nobena invalidska organizacija v državi ne vključuje predpisanih odstotkov invalidov z enako vrsto invalidnosti oziroma invalidov z različno vrsto invalidnosti, vendar z enakim pravnim ali družbenim statusom, lahko prizna reprezentativnost tisti invalidski organizaciji, ki vključuje največ invalidov z enako vrsto invalidnosti oziroma z različno vrsto invalidnosti, vendar enakim pravnim ali družbenim statusom.
S tem je predlagatelj pri pripravi besedila zakona za drugo obravnavo v celoti upošteval mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve (1. stališče Državnega zbora Republike Slovenije) in tudi vsa druga sprejeta stališča Državnega zbora Republike Slovenije.
Glede sprejetih dodatnih sklepov ob obravnavi zakona pa predlagatelj pojasnjuje:
V skladu s 1. dodatnim sklepom Državnega zbora Republike Slovenije, da naj se pripravi analiza števila članov invalidskih organizacij in društev, je predlogu zakona o invalidskih organizacijah za drugo obravnavo priložena Analiza članstva invalidskih organizacij in društev, ki jo je pripravil Urad Vlade Republike Slovenije za invalide in bolnike.
V skladu z 2. dodatnim sklepom Državnega zbora Republike Slovenije, da naj hkrati s predlogom zakona o invalidskih organizacijah za drugo obravnavo Vlada Republike Slovenije predloži v Državni zbor tudi predlog zakona o humanitarnih organizacijah v prvi obravnavi, predlagatelj ugotavlja, da predlog zakona o humanitarnih organizacijah za prvo obravnavo še ni pripravljen, se pa pripravlja, vendar zaradi tega ne kaže zadrževati predloga zakona o invalidskih organizacijah za drugo obravnavo.
V skladu z 3. dodatnim sklepom Državnega zbora Republike Slovenije, da naj Vlada Republike Slovenije najkasneje v roku pol
za delo, družino in socialne zadeve pripravlja predlog zakona o izenačevanju možnosti za invalide. Vendar pa roku za pripravo zakona, ki ga je postavil Državni zbor Republike Slovenije ni bilo mogoče slediti, ker je bila priprava zakona vezana na sprejetje mednarodne klasifikacije invalidnosti ICF (International Ciassifi- cation of Functioning, Disability and Health). Le ta je bila sprejeta šele maja 2001. Vlada Republike Slovenije je imenovala delovno skupino, ki je zadolžena za prevod in uvajanje te klasifikacije v zakonodajo in prakso.
V zvezi s 4. dodatnim sklepom pa predlagatelj meni, da je bil upoštevan pri pripravi zakona o invalidskih organizacijah za drugo obravnavo tako, da je predlagatelj merila in način uresničevanja svojih pooblastil za podelitev statusa invalidske organizacije uredil v zakonu (poglavji III. in IV. o statusu in reprezentativnosti invalidskih organizacij).
ANALIZA INVALIDSKIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
GRADIVO ZA 2. OBRAVNAVO
ZAKONA O INVALIDSKIH ORGANIZACIJAH
LJUBLJANA, FEBRUAR 2002
Analiza članstva invalidskih organizacij in društev za II. obravnavo Zakona o invalidskih organizacijah
UVOD
Državni zbor Republike Slovenije |e na 18. seji dne 9.2.2000 ob prvi obravnavi predloga Zakona o Invalidskih organlzacl|ah, sprejel dodaten sklep, da se ob predložitvi zakona v drugo obravnavo pripravi analizo števila članov Invalidskih organizacl| In društev (številka 172-01/94-7/7, EPA 615-11). Predlagatelj zakona, Ministrstvo za delo, družino In socialne zadeve, je za Izvedbo analize zaprosilo Urad Vlade RS za Invalide
DEFINICIJE INVALIDSKE ORGANIZACIJE
18. pravilo Standardnih pravil za Izenačevanje možnosti Invalidov, ki jih je v na 48. seji v letu 1993 sprejela Generalna skupščina Organizacija Združenih narodov, priporoča državam članicam: »Države na| priznajo pravico organizacij Invalidov, da predstavljajo Invalide na nacionalnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Države naj tudi priznajo posvetovalno vlogo organizacij Invalidov pri odločanju o Invalidskih zadevah«.
Po 64. členu Zakona o socialnem varstvu so invalidske organizacije prostovoljne in neprofitne organizacije, kijih ustanovijo invalidi in tudi drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne programe in storitve, ustanovljene po značilnostih invalidnosti po posameznih socialnih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov.
Obstoječe invalidske organizacije in društva delujejo kot društva na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS št. 60/95). Registriranje društev poteka na upravnih enotah na območju katerih je sedež društva.
Seznam Invalidskih organizacij smo pridobili od Statističnega urada Republike Slovenije na osnovi Uredbe o uvedbi In uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 34/1994), ker je Standardna klasifikacija dejavnosti obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na ekonomskem, demografskem in socialnem področju ter na področju okolja in naravnih virov. Standardna klasifikacija dejavnosti se je začela uporabljati kot obvezen nacionalni stand- ard v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov s 1.1.1995, za statistične in analitske namene pa s 1.1.1997.
Dejavnost invalidskih organizacij sodi na področje Socialnega varstva, številčno označeno s šifro 85.3, dejavnost invalidskih organizacij je vsebovana pod šifro 85.322.
V marcu leta 2000 smo zaprosili Statistični urad Republike Slovenije za izpis invalidskih organizacij in društev. Seznam ie poleg invalidskih organizacij in društev obsegal tudi nekatere d.o.o..
in druge organizacije, ki pa smo jih pri analizi izpustili in pirpombe
posredovali Statističnemu uradu. Ponovno smo zaprosili za seznam v mesecu februarju 2002 in glede na te podatke pripravili dopolnjeno analizo članstva invalidskih organizacij. V novem seznamu, za katerega smo zaprosili v februarju 2002 so že vedno prisotne nekatere dobrodelne organizacije, ki pa smo jih v analizi invalidskih organizacij izpustili. Zaradi nepreglednosti oz.
nerazvidnosti, katera društva se združujejo v zveze društev, bi bilo smotrno v SKD pod šifro dejavnosti vnesti tudi ta pregled.
Oziroma v register invalidskih organizacij. Zaradi nepreglednosti smo v letu 2000 razvrstili Društvo vojaških vojnih invalidov mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 Celje v Zvezo društev vojaških vojnih invalidov, čeprav vanjo niso vključeni, ampak delujejo v okviru Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945. Zato smo jim v februarju 2002 poslali vprašalnik in odgovore vnesli v analizo. Gre za društvo, ki vključuje 1.504 članov.
V času med obema izpolnjevanjema odgovorov vprašalnikov se je zgodilo več sprememb:
nastalo je društvo Skupina Glas Slovenije,
društvo Barka je registrirano kot dobrodelna organizacija (SKD 85.323),
klub Zarja kot druga članska organizacija (SKD 91.930), Društvo študentov invalidov in Društvo paralitikov Slovenije so v lanskem letu sprejeli v Svet invalidskih organizacij Slovenije, tako da le-ta sedaj združuje 16 organizacij (zvez društev oz. društev),
- na spisku ni več Sklada za pomoč hospitaliziranih otrok.
Pri analizi smo upoštevali dejstvo združevanja več društev v eno organizacijo In društvom nismo pošiljali vprašalnika, ampak samo matičnim zvezam društev. Smiselno smo pri predstavitvi odgovorov razvrstili Invalidske organizacije med tiste, ki se na podlagi pogodbe med Invalidskimi organizacijami združujejo v Svet Invalidskih organizacij Slovenije (SIOS), in ostale, ki niso vključene v SIOS. Vprašalnik smo tako naslovili na invalidske organizacije združene v SIOS in tiste, ki delujejo izven SlOSa. Svet invalidskih organizacij Slovenije (SIOS) ima po SKD šifro dejavnosti 91.330 (dejavnost drugih članskih organizacij).
Koordinacija Invalidskih organizacij Slovenije (v nadaljevanju: KIOS) je neformalna asociacija invalidskih društev in organizacij, ki delujejo izven SIOS. Organizacijska oblika sodelovanja je neformalno združenje kot nepravna oseba, oblikovano kot posvetovalno koordinacijsko telo zainteresiranih invalidskih organizacij in društev, ki vsebinsko predstavlja pomoč učinkovitejše promocije in nastopanja invalidskih organizacij in društev do strokovne, politične in širše javnosti. Primaren pomen KlOS-a je učinkovitejša promocija alternativnih invalidskih organizacij in društev pri njihovem samostojnem nastopanju za zagotavljanje ustreznega in enakopravnejšega financiranja iz namenskih sredstev FIHO. Datum nastanka KIOS je 31.3.2000 v Ljubljani. O številu in članicah, ki so izključno pravne osebe, in internih aktih javno ne dajejo podatkov.
SESTAVA VPRAŠALNIKA
Seznam invalidskih organizacij, ki smo jim v letu 2000 in 2002 pošiljali vprašalnike Invalidska organizacija oz. društvo
v SIOS-u 1. Zveza društev invalidov vojn Slovenije 2. Združenje multiple skleroze Slovenije 3. Zveza delovnih invalidov Slovenije
4. Zveza družtev Sožitje za pomoč duševno prizadetim Slovenije 5. Društvo laringektomiranih Slovenije 6. Zveza društev vojnih invalidov Slovenije 7. Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije 8. Sonček Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije 9. Zveza za šport invalidov Slovenije
10. Zveza paraplegikov Slovenije
11. Društvo distrofikov Slovenije 12. Društvo za ankilozirajoči spondilitis Slovenije 13. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije 14. Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije 15. Društvo študentov invalidov Slovenije 16. Društvo paralitikov Slovenije
izven SlOSa 1. Društvo malih ljudi Slovenije 2. Sklad Silva
3. Skupina Glas Slovenije 4. Invalidski forum Slovenije 5. Združenje invalidov Forum Slovenije 6. Sklad za pomoč hospitaliziranih otrok - v letu 2001 ni več vključen v izpisek SURS 10 1: YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa 8. Društvo vojaških vojnih invalidov mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 9. Klub Zarja - v letu 2001 ni več vključen v izpisek SURS 10 10. Društvo Barka - v letu 2001 ni več vključen v izpisek SURS IO
4 Pri pripravi analize smo se odločili za metodo zbiranja podatkov preko vprašalnika. V letu 2000 smo poslali vprašalnik 24 organizacijam.
Vprašalnik analize članstva je obsegal naslednja vprašanja:
l
1. Število članov vključenih v vašo organizacijo v letu 1999.
2. Katero vrsto invalidnosti glede na funkcionalne okvare pokriva vaša organizacija.
3. Ali imate v aktih društva opredeljene kriterije sprejemanja članov in jih navedite.
4. Ali so v vaše društvo včlanjeni tudi ne-invalidi in kolikšno je njihovo število (npr. starši- zastopniki invalidnih otrok ipd.).
5. Ali so vaši člani tudi invalidi, ki so vključeni v druge invalidske organizacije in v katerih primerih in kolikšno je njihov število.
6. Ali ima vaša organizacija status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva.
7. Navedite, katero dokumentacijo ob prijavi člana v društvo (organizacijo) zbirate.
8. Katere posebne socialne programe izvajate na nivoju cele države.
9. Ali so vanje vključeni tudi invalidi, ki niso člani vašega društva.
10.Ali je vaša organizacija organizirana po društvih.
11. Prosimo, da priložite fotokopijo temeljnih aktov vaše organizacije.
Vprašalnik smo organizacijam odposlali dne 1.3.2000. Za posredovanje odgovorov smo postavili rok do 15.3.2000. Vsem tistim organizacijam, ki niso poslale odgovorov do 15.3., smo vprašalnik ponovno poslali 15.3. in jih za dogovore zaprosili do 31.3.2000.
Ob pripravi besedila predloga zakona o invalidskih organizacijah nas je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 18.2.2002 zaprosilo za noveliranje podatkov analize. Zato smo preko elektronske pošte in faksov 19.2. poslali vsem invalidskim organizacijam (zvezam ali društvom), ki so registrirane pod šifro dejavnosti 85.322 po statističnem izpisku SURS (19.2.2002), analizo iz leta 2000 z dopisom, v katerem smo jih zaprosili za nove podatke. Rok za oddajo je bil 21.2.2002, ko smo zbiranje podatkov zaključili. Analizo smo posredovali Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve 22.2.2002. Po oddaji analize smo dobili še dva odgovora - Združenja invalidov Forum Slovenije in Sklada Silva, ki pa ju zaradi časovne stiske žal nismo mogli upoštevati.
/'
i
Odgovori na vprašanja
1. Število članov vključenih v vašo organizacijo v letu 1999
Vprašanje št. 1: Število članov vključenih v vašo organizacijo v letu 1999 v letu 2001
Organizacije vključene v SIOS Število članov v letu
1999
Število članov v letu 2001
Zveza društev invalidov vojn Slovenije 1.647 1.579
Združenje multiple skleroze Slovenije 1.422 1.665
Zveza delovnih invalidov Slovenije 56.492 53.000
Zveza društev Sožitje za pomoč duševno prizadetim Slovenije 13.819 15.819
Društvo laringektomiranih Slovenije 203 235
Zveza društev vojnih invalidov Slovenije 7.811 7.950
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije 3.417 3.422
Sonček Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije 4.000 4.087
Zveza za šport invalidov Slovenije opomba' opomba 2
Zveza paraplegikov Slovenije 877 924
Društvo distrofikov Slovenije 719 758
Društvo za ankilozirajoči spondilitis Slovenije 1.100 1.550
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije 6.170 6.635
Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije - ni odgovorilo
Društvo študentov invalidov Slovenije2 185
Društvo paralitikov Slovenije
SKUPAJ 97.677 97.809
Opomba I: V zvezo za šport invalidov je bilo v letu 1999 vključenihlO, v letu 2001 pa 15 invalidskih organizacij
Organizacije izven SlOSa Število članov v letu
1999
Društvo malih ljudi Slovenije 23
Društvo študentov invalidov Slovenije 43 podatki so v tabeli
članic SIOS
Društvo paralitikov Slovenije 85
Sklad Silva 125
Društvo Barka 18
Invalidski forum Slovenije 231 350
Združenje invalidov Forum Slovenije 81
Sklad za pomoč hospitaliziranih otrok - ni odgovorilo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa - ni odgovorilo
Klub Zarja - ni odgovorilo
Društvo vojaških vojnih invalidov mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 Celje
1.504 Društvo skupina Glas Slovenije
SKUPAJ 606 1.854
. • V zvezo za šport so vključeni (lani iz invalidskih organizacij.
2 Društvo študentov invalidov in Društvo paralitikov Slovenije sta od meseca maja 2001 polnopravno vključeni članici SIOS
Odgovori za leto 1999: Članov vseh invalidskih organizacij, ki so posredovale odgovore, je bilo po statistiki invalidskih organizacij v letu .1999; 98.293. Od tega je vključenihv članice SlOSa 97.677 članov, 606 članov pa je. vključenih v organizacije;izven ŠlOSa. Najbolj številčna organizacija je Zveza delovnih invalidov s 56.492 Člani, najmanjša jja Društvo Barka z 18 člani.
Spremembe v letu 2001: Opaznejših sprememb pri podatkih ni. Število članstva po razpoložljivih podatkih ostaja približno enako. >. ■. '''
Skupaj Članov invalid. Organizacij združenih v SIOS in ostalih invalidskih organizacij:
98.283 99.663
Vprašanje št. 1: Število članov vključenih v invalidske organizacije oziroma društva
Organizacije izven SlOSa
0,617%
Organizacije združene v SIOS
99,383%
□ Organizacije združene v SIOS
■ Organizacije izven SlOSa
Graf št. 1: Število članov vključenih v SIOS in izven, podatki za leto 1999
Po podatkih, ki smo jih na Uradu Vlade RS za invalide zbrali v letu 2002, in so zajemali podatke o številu invalidov glede na pravno definiran status, je invalidov v RS 168.755.
Glede števila invalidov je problem, da prihaja do možnosti, da ima en invalid lahko več statusov. Npr. otroci in mladostniki so lahko najprej razvrščeni po Zakonu o izobraževanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, kasneje pa še po Zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidov. Potrebno bi bilo urediti tudi redno spremljanje statistike za vse statuse.
Invalidi glede na zakonsko opredeljen status
Zakonska podlaga Starost Število za leto
2001 1. Delovni invalidi Zakon o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju
15 leto oz. ob vstopu v delovno razmerje
140.373
2. Otroci, mladostniki in mlajše polnoletne osebe z motnjami v telesnem in duševnem razvoju3
Zakon o izobraževanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju
od rojstva do 21.
leta
5.029 3. Invalidi po zakonu o
usposabljanju in zaposlovanju invalidov
Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov
od 18. leta dalje 10.080
4. Vojaški vojni invalidi, vojaški mirnodobni invalidi, civilni invalidi vojne
Zakon o vojnih invalidih starost ni določena
6.035 5. Zmerno, težje, težko duševno
in najtežje telesno prizadete osebe
Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb
od 18. leta oz.
najdlje do dopolnjenega 26 leta
7.238
SKUPAJ 168.755
Glede na podatke o številu prebivalstva za Slovenijo4 (prebivalcev je skupaj 1.990.272) lahko ugotovimo, da invalidi s statusom predstavljajo 8,48 % delež v celotni populaciji.
Viri:
1. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, anketa 18.2.2002
2. Podatki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve po anketi 18.2.2002, podatki veljajo za leto 2000 (vir podatkov je SURS, obrazec SOC-1), podatki za leto 2001 bodo na voljo predvidoma v mesecu aprilu 2002
3. Ocena Zavoda za zaposlovanje za leto 2001, anketa 18.2.2002
4. Podatki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve iz meseca februarja 2002, anketa 18.2.2002 5. Ocena Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, anketa 18.2.2002. Ocena temelji na točni evidenci iz leta 2000 in oceni o povečanem številu za leto 2001
3 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je bil sprejet maja 2000. Razvrščanje po novem sistemu Se ne poteka, ker podzakonski akt - Pravilnik o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj in za usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport) še ni sprejet, zato podatki veljajo v okviru stare zakonodaje.
* SURS, Statistični letopis 2001, podatki veljajo za leto 2000
2. Katero vrsto invalidnosti pokriva invalidska organizacija oz. društvo Invalidska
organizacija
Vrsta invalidnosti, ki jo pokriva podatki za leto 1999
Vrsta invalidnosti, ki jo pokriva podatki za leto 2001 v SIOS-u
Zveza društev invalidov vojn Slovenije
Poškodbe po vojaškem materialu in okvare zdravja: amputacije okončin, slepoto in druge prizadetosti vida, gluhoto in slušne prizadetosti, paraplegijo, psihične motnje, prizadetosti centralnega in perifernega živčevja, srčna obolenja ipd.
Ni sprememb
Združenje multiple skleroze Slovenije
Okvare na spodnjih okončinah, okvare na zgornjih okončinah, okvare vida, okvare govora, okvare sluha, tremor, inkontinenca, motnje požiranja, mišična oslabelost okončin, občasni ali stalni krčni, stalna prisotnost bolečin
Ni sprememb
Zveza delovnih invalidov Slovenije
Delovni invalidi po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ter druge telesno ali duševno prizadete osebe brez statusa (npr. kmetje, gospodinje)
Ni sprememb
Zveza društev Sožitje za pomoč duševno prizadetim Slovenije
Duševna prizadetost Ni sprememb
Društvo
laringektomiranih Slovenije
Odstranjeno grlo ali druge telesne okvare po posegih v območje grla, požiralnika ali ustne votline
Ni sprememb Zveza društev vojnih
invalidov Slovenije
Vojni invalidi in družinski invalidski upravičenci po Zakonu o vojnih invalidih (najbolj pogoste diagnoze so izgube rok, nog, vida, sluha, duševna obolenja)
Ni sprememb
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
Slepota in slabovidnost Ni sprememb Sonček Zveza društev za
cerebralno paralizo Slovenije
Cerebralna paraliza ter druge vrste možganskih poškodb in okvar
Ni sprememb Zveza za šport invalidov
Slovenije
Vse pojavne oblike invalidnosti Ni sprememb Zveza paraplegikov
Slovenije
Paraplegija, tetraplegija, parapareza, tetrapereza
Paraplegija, tetraplegija, parapareza, tetrapereza s posledico inkontinence na blato in urin
Društvo distrofikov Slovenije
Mišična ali živčno-mišična obolenja Ni sprememb Društvo za ankilozirajoči
spondilitis Slovenije
Prizadetosti lokomotornega sistema (hrbtenica, mali sklepi, veliki sklepi)
Ni sprememb Zveza društev gluhih in
naglušnih Slovenije
Gluhota in naglušnost Ni sprememb Zveza invalidskih društev
ILCO Slovenije - ni /
odgovorilo
Društvo študentov invalidov Slovenije
Ni sprememb Društvo paral itikov
Slovenije izven SlOSa
Društvo malih ljudi Slovenije
Pritlikavost-genska okvara okostja Društvo študentov
invalidov Slovenije
Paraplegija, mišična distrofija, cerebralna paraliza, slepota in slabovidnost, gluhota in naglušnost, multipla skleroza in ostale funkcionalne okvare ne glede na stopnjo in vrsto invalidnosti
Društvo paral itikov Slovenije
Gibalna oviranost invalidov z okvaro- paraliziranostjo spodnjih in/ali zgornjih okončin
Sklad Silva Duševna prizadetost in najtežja telesna prizadetost
Društvo Barka Motnje v duševnem razvoju Invalidski forum
Slovenije
Distrofija, cerebralna paraliza, tetraplegija, parapelegija, slepi, naglušni, duševno prizadeti, druge oblike...
Različne kategorije invalidnosti
Združenje invalidov Forum Slovenije
Vse oblike invalidnosti Sklad za pomoč
hospitaliziranih otrok - ni odgovorilo
/
YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa - ni odgovorilo
/
t Klub Zarja - ni
odgovorilo
/ Društvo vojaških vojnih invalidov mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 Celje
Invalidnost, nastala kot posledica prisilne mobilizacije v okupatorjevo vojsko
Društvo skupina Glas Slovenije
Odgovori za leto 1999: Poleg organiziranosti glede na funkcionalne okvare (duševna prizadetost, slepota, gluhota, paraplegija, tetraplegija...) so invalidske organizacije organizirane še po izvoru nastanka invalidnosti (velja za vojaške invalide in delovne invalide). Večinoma so invalidske organizacije organizirane po načelu pokrivanja funkcionalne okvare, le tri invalidske organizacije so organizirane po načelu invalidnosti glede na izvor. To so: Zveza društev invalidov vojn, Zveza društev vojnih invalidov in Zveza delovnih invalidov. Zveza za šport invalidov Slovenije pa je organizirana glede na njihove posebne interese oz. dosežke na športnem področju.
Spremembe v letu 2001: ni sprememb. ______
3. Kriteriji sprejemanja članov Invalidska organizacija Kriterij sprejema članstva v
letu 1999
Kriterij sprejema članstva v letu 2001
v SIOS-u
Zveza društev invalidov vojn Slovenije
Osebe, ki so zaradi vojne in vojnih okoliščin dobile okvare zdravja
Doda se tudi osebe, ki so zaradi vojn in vojnih okoliščin ali terorističnega napada dobile najmanj 20% okvaro zdravja zaradi poškodbe ali bolezni ali poslabšanja bolezni, ki so jo imele že prej, vendar je mogoče sklepati, da so vojne razmere znatno vplivale, da seje poslabšala
Združenje multiple skleroze Slovenije
Klinično potrjena diagnoza multipla skleroza
Redni član Združenja MS Slovenije, pogoji:
zdravniški izvid specialista nevrologa s klinično potrjeno diagnozo multipla skleroza izpolnjena pristopna izjava za članstvo v Združenju MS Slovenije
Podporni član Združenja MS Slovenije, pogoji:
izpolnjena pristopna izjava za podporno članstvo
Zveza delovnih invalidov Slovenije
Delovni invalidi, katerih invalidnost je posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, bolezni, poškodbe izven dela
Ni sprememb
Zveza društev Sožitje za pomoč duševno prizadetim Slovenije
Osebe z duševno prizadetostjo, njihovi starši in zakoniti zastopniki, drugi družinski člani, strokovnjaki in drugi občani, ki se iz različnih razlogov želijo včlaniti in delovati v korist oseb z duševno prizadetostjo in njihovih družin
Ni sprememb
Društvo laringektomiranih Slovenije
•
Odstranjeno grlo ali druge telesne okvare po posegih v območje grla, požiralnika ali ustne votline
Ni sprememb
Zveza društev vojnih invalidov Slovenije
Status vojnega invalida po zakonu o vojnih invalidih ter družinski status:
člani so tudi vdove, vdovci po umrlih vojnih invalidih ter drugi družinski upravičenci po zakonu o vojnih invalidih
Ni sprememb
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
Slepota in slabovidnost po sprejeti definiciji v RS
Ni sprememb Sonček Zveza društev za
cerebralno paralizo Slovenije
Pristopna izjava Ni sprememb
Zveza za šport invalidov Slovenije
Člani izmed 10 nacionalnih invalidskih organizacij
Ni sprememb
Zveza paraplegikov Slovenije
Diagnoze paraplegija, tetraplegija, parapareza, tetrapareza
Ni sprememb Društvo distrofikov
Slovenije
Mišična oz. živčno-mišična obolenja Ni sprememb Društvo za ankilozirajoči
spondilitis Slovenije
Diagnoza ankilozirajoči spondilitis Diagnoza ankilozirajoči spondilitis in ali vnetne revmatične bolezni Zveza društev gluhih in
naglušnih Slovenije
Gluhi in naglušni z okvaro sluha Gluhe in naglušne osebe s tolikšno izgubo sluha, da lahko komunicirajo le s pomočjo slušnega aparata in drugih tehničnih prilagoditev Zveza invalidskih društev
ILCO Slovenije - ni
odgovorilo 0
Društvo študentov invalidov Slovenije
Ni sprememb Društvo paralitikov
Slovenije •
izven SlOSa
Društvo malih ljudi Slovenije
Osebe z manjšo rastjo, svojci in tisti, ki jim pomagajo
Društvo študentov invalidov Slovenije
Invalidnost in status študenta Društvo paralitikov
Slovenije
Invalidne osebe z okvaro perifernega motoričnega nevrona
Sklad Silva Občani, ki sprejmejo pravila
organizacije
Društvo Barka Občani, ki podpišejo pristopno izjavo
Združenje invalidov Forum Slovenije
Prilagajanje okolja, ohranjevanje zdravja, izobraževanje, splošni poz.
odnos do invalidov
Invalidski forum Slovenije Različne vrste invalidnosti Ni sprememb Sklad za pomoč
hospitaliziranih otrok - ni odgovorilo
/ YHD- Društvo za teorijo in kulturo hendikepa - ni odgovorilo
/ Klub Zarja - ni odgovorilo / Društvo vojaških vojnih invalidov mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko
1941-1945 Celje
Invalidnost zaradi poškodbe na fronti in v zaledju
Društvo skupina Glas Slovenije
Odgovori za leto 1999: Na vprašanje o opredeljenih kriterijih člana za sprejem v organizacijo smo dobili odgovore, ki se predvsem nanašajo na diagnosticirano bolezen. V dveh primerih organizacije (Zveza vojnih invalidov in Zveza delovnih invalidov) se je članstvo nanašalo na status invalida, Društvo študentov invalidov pa razen invalidnosti navaja še status študenta. 4 organizacije navajajo administrativne pogoje (pristopna izjava, članstvo v invalidski organizaciji, sprejem pravil društva). Odgovor Združenja invalidov Forum Slovenije se nanaša na programe, kijih izvajajo.
Spremembe v letu 2001: Zveza društev invalidov vojn je dodala teroristični napad kot vir poškodb, Združenje multiple skleroze je specificiralo pogoje, enako Zveza društev gluhih in naglušnih. Društvo za ankilozirajoči spondilitis je dodalo diagnozo vneme revmatične bolezni.
4. Včlanjenost ne-invalidov v organizacijo in njihovo število Invalidska organizacija Vključeni Št. vključenih
ne-invalidov v letu 1999
Št. vključenih ne-invalidov
v letu 2001 v SIOS-u
Zveza društev invalidov vojn Slovenije
Ne-invalidi so lahko vključeni:
36 36
Združenje multiple skleroze Slovenije
V letu 1999 niso bili vključeni, v letu 2001 pa: to so podporni člani društva
0 86
Zveza delovnih invalidov Slovenije Ne-invalidi so lahko vključeni kot zastopniki oz.
spremljevalci težjih invalidov
4.779
Zveza društev Sožitje za pomoč duševno prizadetim Slovenije
Ne-invalidi so lahko vključeni kot starši, zastopniki
9.158 Društvo laringektomiranih Slovenije Ne-invalidi so lahko
vključeni kot zakonci, ostali družinski člani:
36 102
Zveza društev vojnih invalidov Slovenije
Invalidi in družinski vojni upravičenci po zakonu o vojnih invalidih
3220
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
Ne-invalidi so lahko vključeni kot Častni člani
3 3
Sonček Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije
Ne-invalidi so lahko vključeni kot starši otrok
ni podatka člani so lahko ne -invalidi, ki podpišejo pristopno izjavo in plačajo članarino Zveza za šport invalidov Slovenije Ne-invalidi so lahko
vključeni kot člani
nacionalnih invalidskih organizacij
Zveza paraplegikov Slovenije Samo invalidi 0 Društvo distroftkov Slovenije Ne-invalidi so
vključeni kot podporni člani, nimajo pa statusa rednega člana
204 210
Društvo za ankilozirajoči spondilitis Slovenije
Ne-invalidi so vključeni kot podporni člani
približno 220 250
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Samo invalidi 0
Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije - ni odgovorilo
/ /
Društvo študentov invalidov Slovenije
85 Društvo paralitikov Slovenije
SKUPAJ 14.436 3.992
izven SlOSa
Društvo malih ljudi Slovenije Ne-invalidi so lahko vključeni
ni podatka Društvo študentov invalidov
Slovenije
Ne-invalidi so lahko vključeni kot simpatizerji, niso pa redni člani
47
Društvo paralitikov Slovenije Ne-invalidi so lahko vključeni kot podporni člani (družinski člani in simpatizerji)
12
Sklad Silva Ne-invalidi so lahko
vključeni
87
Društvo Barka Ne-invalidi so lahko
vključeni
ni podatka Združenje invalidov Forum Slovenije Ne-invalidi so lahko
vključene
38 Invalidski forum Slovenije Ne-invalidi so lahko
vključeni
76 99
Sklad za pomoč hospitaliziranih otrok - ni odgovorilo
/ YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa - ni odgovorilo
/ Klub Zarja - ni odgovorilo / Društvo vojaških vojnih invalidov mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 Celje
Nimajo vključenih članov ne-invalidov
0
Društvo skupina Glas Slovenije
SKUPAJ 260 99
SKUPAJ SIOS in
ostale organizacije 14.918 4.091
