POSREDOVANJU V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI (ZPPN)
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
Področje posredovanja v prometu z nepremičninami v veljavnem pravnem sistemu ni sistemsko urejeno, čeprav se nekatere zakonske določbe dotikajo te problematike. Novi Obligacijskih zakonik iz leta 2001 (OZ) sicer ureja posredovanje v XX. poglavju oziroma členih od 837. do 850. člena. Po teh določbah je pojem posredovanja opredeljen tako, da se s posredniško pogodbo posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo dal za to določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena. Opozoriti pa je potrebno, da so vse naslednje določbe OZ, ki se nanašajo na posredovanje, v glavnem dispozitivne narave, kar pomeni, da z njimi ni mogoče neposredno doseči želene varnosti strank, ki v posredovanju nastopajo, to je naročitelja, tretje osebe in tudi posrednika v prometu z nepremičnino. Splošna pravila obligacijskega prava na področju posredovanja v prometu z nepremičninami, kot jih določa OZ, so zadoščala v prejšnjem sistemu, v katerem je prevladovala družbena lastnina. Že kmalu po uveljavitvi Ustave Republike Slovenije, ki v 33. členu zagotavlja tudi pravico do zasebne lastnine,
t.i.Markovičev zakon o podjetjih iz leta 1988 je omogočil nastanek množice novih podjetij, predvsem d.o.o., ki so po načelu
»dovoljeno je vse, kar ni prepovedano«, registrirale toliko dejavnosti, koliko jih je šlo na registrske obrazce, med ostalim pa tudi posredovanje. To stanje se tudi po uveljavitvi zakona o gospodarskih družbah v letu 1993 (ZGD) ni izboljšalo, saj je bila velika večina posrednikov brez ustreznega znanja. Velika večina poslovnih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem v prometu z nepremičninami, ima 1 do največ 2 zaposlenega, izobrazbena struktura oziroma znanja posrednikov pa so zaskrbljujoča.
Z namenom, da se preveri resničnost podatkov, je v letu 1997 Zveza potrošnikov Slovenije napravila posebno analizo slovenskega trga nepremičnin. S to analizo so se zbirala mnenja oseb, ki so uporabili storitev posrednikov, analizirale vsebine pogodb ter pripravile določene sklepne ugotovitve o stanju na trgu nepremičnin, zlasti z vidika pravnega varstva potrošnikov.
Na podlagi analiziranja odgovorov na določene vprašalnike, analize pritožb uporabnikov storitev ter posredniških pogodb se je tako že takrat ocenilo, daje posebna ureditev nepremičninskega posredovanja potrebna in upravičena.
Sicer je res, da se je v zadnjem času, zlasti po letu 1998, začelo prostovoljno urejanje tega področja, s strani samih nepremičninskih posrednikov, vendar vse to ne zadostuje. V okviru
lahko šteje le za priporočila, ne pa za obveznost. Določitev pogojev za opravljanje dejavnosti je namreč lahko le v domeni zakona.
Kasneje so nekatere nepremičninske družbe ustanovile in Informacijska borza nepremičnin d.o.o. (IBN) in Nepremičninsko zbornico (gospodarsko interesno združenje) ki pa tudi nimata nobenih javnih pooblastil, ki bi pri opravljanju nalog področja posredovanja v prometu z nepremičninami imele podlago v zakonu, zagotovljeno pa tudi nadzorstvo nad njenim poslovanjem.
Zato so tudi pravila varnega in skrbnega poslovanja nepremičninskih podjetij, ki so jih sprejeli člani navedenih združenj, zavezujoča le za njihove člane oziroma jih ni mogoče šteti kot predpis, ki bi veljal za vse subjekte, ki se ukvarjajo s promet z nepremičninami. Njihova dejavnost je povezana z zavajanjem potrošnikov, ker dajejo vtis reguliranosti dostopa do poklica nepremičninskega posrednika in pogoste pritožbe nepremičninskih agencij in drugih uporabnikov njihovih storitev, da je za opravljanje te dejavnosti potrebna licenca teh družb.
Nekateri ustanovitelji družb, ali z njimi povezane osebe, ki izdajajo licence nepremičninskim posrednikom, so v tem obdobju istočasno opravljali pridobitno dejavnost v prometu z nepremičninami in opravljali visoke državne funkcije, med katerimi so bile nekatere neposredno povezane z nepremičninskim trgom.
Vpliv nekaterih nepremičninskih družb na delovanje pristojnih državnih organov s področja nepremičninskega trga je bila tako močna, da so zagotovili celo pogodbeno pripravo prvih verzij delovnih gradiv za pripravo pričujočega zakona.
Leta 2000 je Združenje za poslovanje z nepremičninami Gospodarske zbornice Slovenije sprejelo Program usposabljanja v prometu z nepremičninami, ki predvideva tudi preizkus znanja.
Kandidati, ki ga uspešno opravijo, pa pridobijo Potrdilo GZS o usposobljenosti. Takšen dostop do poklica nepremičninskega posrednika poznajo tudi v nekaterih sosednjih državah (npr. v Italiji). Zaradi podobnih razlogov pristojno ministrstvo za okolje in prostor še vedno ni predložilo Vladi v sprejem Predlog zakona o posredovanju v prometu z nepremičninami.
V okviru opravljene analize o stanju na trgu nepremičnin je bilo tudi ugotovljeno, da je potreben ustrezen zakon zato, da bi se nekatera vprašanja oziroma obveznosti pogodbenih strank uredile drugače, kot je to sedaj že postala neke vrste ustaljena praksa, predvsem zaradi posebnosti nepremičninskega posredovanja.
Ker se večina posredovanja v prometu z nepremičninami opravi sedaj, za razliko na prejšnje obdobje družbene lastnine, za fizične osebe, ki so prava neuke stranke oziroma ne poznajo zakonskih (OZ) pravil o obveznostih in pravicah iz posredniške pogodbe, jim je pogodba, ki jo sestavi posrednik, edina podlaga za presojo svojih obveznosti in obveznosti posrednika ob sklenitvi in izvajanju pogodbe. Začela pa se je tudi uveljavljati praksa, da se vse pogodbe o posredovanju sestavijo vnaprej, naročitelj pa zato nima (več) vpliva na vsebino oziroma pogoje pogodbe, kar pa ni pravilo v posredovanju med dvema gospodarskima subjektoma.
Posredniške provizije so začele postajati tudi nekajkrat višje od običajnih provizij (pri posredovanjih za druge predmete, ki niso hiše oziroma zemljišča). Prisotni pa so (bili) tudi primeru, ko se je opravljalo posredovanje v prometu z nepremičnino, ki po samem zakonu ni v pravnem prometu (javno dobro, grajeno javno dobro) ali za katero je bila v zemljiški knjigi vpisana prepoved prometa z njo, npr. s črnimi gradnjami in podobno.
Glavni razlog za izdajo zakona je torej v tem, da se z njim zagotovi varstvo pogodbeno šibkejše stranke, ki je pri nepremičninskem posredovanju naročitelj, zlasti naročitelj, ki je fizična oseba.
Z možnostjo zasebnega podjetništva se je ustanovilo veliko število gospodarskih družb s široko paleto dejavnosti, od katerih imajo
z vidika pravne varnosti udeleženih oseb. Velikokrat je tudi zlorabljeno zaupanje naročnika ali tretjih oseb
Razlogi za zakonsko določanje pogojev za opravljanje dejavnosti posrednikov na nepremičninskem trgu so tako zasebnopravne in javnopravne narave. Razlogi za ureditev sedanjega stanja na nepremičninskem trgu so usmerjeni v javno korist. Da so razlogi za ureditev v javno korist, izhaja iz naslednjih dejstev:
veliko število posrednikov, ki nudijo zelo različne kvalitetne nivoje uslug,
- neizoblikovanost in nezadostnost dobrih poslovnih običajev, neizdelanost kontrolnih mehanizmov,
storitve niso standardizirane,
posebnosti, vezane na majhnost nepremičninskega trga in velikega števila posrednikov,
varnost investicij v nepremičnine,
- slaba transparentnost ponudbe, povpraševanja in izoblikovanih cen pri realizirani prodaji in najemu,
- nedodelanost prostorskih planov, neobstoj ustreznih centralnih evidenc o namenski rabi zemljišč in dolgotrajni upravni postopki v zvezi z izdajo dovoljenj za posege v prostor, pomanjkanje stavbnih zemljišč in premalo novogradenj, zlasti za stanovanjske potrebe,
nepreglednost dogajanja na nepremičninskem trgu, in pravno varstvo potrošnikov in tudi posrednikov na tem področju.
Glede na dejstvo, da gre za izredno občutljivo področje, na katerem se promet z nepremičninami, posledično pa tudi posredovanje v prometu z nepremičninami povečuje in glede na to, da ni splošnega izobraževalnega programa za dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami, je tudi sicer opravičena zahteva po opravljanju posebnega strokovnega izpita za pooblaščene posrednike.
2. CILJI IN NAČELA ZAKONA
Namen zakona je podrobneje pravno urediti področje od ureditve splošnih določb o posredovanju v OZ in dvig ravni kakovosti opravljanja storitev posrednikov v prometu z nepremičninami tudi s prepovedjo opravljanja te dejavnosti subjektom, ki ne izpolnjujejo zakonskih pogojev. Zato predlog zakona posega tako na ureditev organiziranosti pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost posredovanja (gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki) kot tudi posameznikov, ki opravljajo storitve v zvezi s posredovanjem v prometu z nepremičninami, glede na njihove pravice in obveznosti do naročnikov in tretjih oseb. Predlog zakona tako upošteva, da je področje posredovanja na splošno že pravno urejeno v OZ in upošteva načelo dispozitivnosti obligacijskih razmerij. V nasprotju s posameznimi, a dovolj pogostimi primeri mešetarjenja, je torej tudi posredovanje po sami naravi stvari lahko le poslovna (gospodarska) dejavnost.
Predložena ureditev upošteva tudi primerjalne rešitve drugih držav članic Evropske Unije in njihovo naravnanost v ustrezno harmonizirano ureditev. Cilj zakona je predvsem urediti področje tako, da bo spoštovano načelo pravne varnosti vseh strank, ki so v razmerju prisotne. Javni interes za spoštovanje tega načela dovoljuje uporabno najmilejšega ukrepa za dosego cilja.
Ker je cilj zakona tudi varovanje tretjih oseb v razmerju do naročiteljev, je posebej opredeljena odgovornost posrednika za stvarne in pravne napake. Pri določanju tovrstne odgovornosti so upoštevani dejanski in pravni pogoji. Pri določanju dejanskih pogojev je bilo temeljno vodilo »realnost« oziroma stvarna možnost izpolnjevanja le teh, pri pravnih pa zakonski okviri pozitivne
Namen zakona je prav tako urediti pravico do opravljanja dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami s strani oseb iz držav Evropske unije. Ureditev temelji na načelu prepovedi diskriminacije in upošteva tako Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti kot relevantno sekundarno zakonodajo.
Bistveni cilji, ki jih zasleduje predlagani zakon so, da se v skladu s temeljnimi načeli in namenom zakona opredelijo in s tem zavarujejo pravice in dolžnosti naročiteljev, tretjih oseb in posrednikov, tako da se:
v povezavi s standardno klasifikacijo dejavnosti uredijo pojmi s področja opravljanje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami ter odpravijo sedanje nejasnosti v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
- določijo jasni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsaka pravna ali fizična oseba, ki namerava opravljati gospodarsko dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami;
- določijo pravila ravnanj oziroma pravice in dolžnosti vseh udeležencev pri posredovanju v prometu z nepremičninami;
opredeli vloga in pomen vseh udeležencev pri posredovanju v prometu z nepremičninami ob hkratnem omogočanju delovanja pogojev tržnega gospodarstva tudi na področju prometa z nepremičninami;
zagotovi pravno podlago za dograjevanje pravnega sistema prometa z nepremičninami in opredeljevanja tržne vrednosti nepremičnin ob hkratnem upoštevanju javnega interesa z obravnavanega področja.
Temeljna načela, vgrajena v predlagani zakon, pa so:
- v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, zagotavljanje prostega prometa z nepremičninami
- zagotavljanje svobodne gospodarske pobude vseh subjektov, ki so udeleženi pri prometu z nepremičninami;
omogočanje svobodne presoja lastnika nepremičnine o načinih prometa z njo;
zagotavljanje učinkovitega postopanja pri opravljanju nadzorstva nad morebitnimi kršitelji;
jasnost določanja pogojev, ki jih morajo izpolnjevati pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami;
- zagotavljanje odgovornosti posrednikov za zakonitost in skladnost opravljanja svoje dejavnosti s predpisi;
zagotavljanje nedeljene odgovornosti pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami, vključno z nedeljeno individualno odgovornostjo odgovornih posrednikov, ki za ta podjetja opravlja storitve posredovanja;
zagotavljanje strokovnosti posrednikov pri posredovanju v prometu z nepremičninami;
zagotavljanje transparentnosti odnosov med naročitelji, tretjimi osebami in posredniki oziroma posredniškimi podjetji in zagotavljanje učinkovitega strokovnega, upravnega in inšpekcijskega nadzorstva nad pravnimi in fizičnimi osebami, ki posredujejo v prometu z nepremičninami.
3. POGLAVITNE REŠITVE
Zakon ureja izvrševanje najpomembnejših nalog in storitev ter postopke, ki jih je posrednik dolžan opraviti za naročitelja. Zakon zato opredeljuje dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami in določa pogoje za opravljanje te dejavnosti, že uvodoma pa tudi določa, da se za dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami ne šteje nepoklicno posredovanje.
nepremičninami ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi. Ti subjekti se imenujejo agencije, z dejavnostjo pa lahko pričnejo z dnem, ko se vpišejo v imenik agencij, ki ga vodi pristojno združenje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Obliko in vsebino imetnika ter enotni žig določi združenje v soglasju s pristojnim ministrom. Prav tako določi združenje obliko in vsebino imenika pooblaščenih nepremičninskih posrednikov. Med pogoji, ki jih mora izpolnjevati pooblaščeni nepremičninski posrednik in so taksativno našteti, sodi tudi opravljen strokovni izpit, katerega program, pogoje in postopek predpiše na predlog združenja pristojni minister.
Zakon predpisuje tudi obvezno vsebino pogodbe o posredovanju, ureja ekskluzivno posredovanje ter vodenje posredniškega dnevnika po navodilu, ki ga izda pristojni minister.
V posebnem poglavju so urejeni pogoji za opravljanje dejavnosti oseb iz držav članic EU tako, da so državljani teh držav glede opravljanja dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami na ozemlju Republike Slovenije izenačeni z našimi državljani pod pogoji, določenimi v tem poglavju. Pogodba o ES (v nadaljevanju:
PES) določa namreč prosto gibanje delavcev, prosto ustanovitev sedeža in prosto opravljanje storitev v členih od 39-55. Omenjene določbe so v večini neposredno uporabne in neposredno učinkovite, kar pomeni, da lahko na njihovi podlagi, pred nacionalnim sodiščem, izpodbija nacionalna pravila tudi vsak posameznik. Potrebno je paziti, da zakon ne bi bil v nasprotju s temi določbami, še posebej z določbo o prostem opravljanju storitev, kamor glede na 49. člen PES spada tudi posredovanje kot predmet tega zakona. Sodna praksa Sodišča ES v Luksemburgu je podrobno pojasnila nedorečenosti posameznih členov, ki zadevajo omenjena svoboščine. Tako je med drugim tudi sprejeto pravilo, da ni dovoljena diskriminacija na podlagi kriterija nacionalnosti, kar zakon upošteva.
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določb tega zakona izvaja Tržni inšpektorat.
Kazenske določbe sankcionirajo kršitve agencij, posrednikov in drugih oseb, ki bi se ukvarjale s posredovanjem brez ustreznih dovoljenj.
S prehodnimi in končnimi določbami se določajo roki za uskladitev dejavnosti posredovanja z določbami novega zakona in z možnostjo opravljanja dejavnosti za osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev po tem zakonu.
4. PRIMERJAVA Z UREDITVAMI DRUGIH DRŽAV a) Avstrija
Avstrijski pravni red ureja področje posredovanja v prometu z nepremičninami z več predpisi, ki področje precej natančno urejajo. Relevantni so Zakon o posredovanju (Maklergesetz), Spremembe zakona o varstvu potrošnikov in Uredba zveznega ministra za gospodarske zadeve o stanovskih in izvajalskih pravilih posrednikov z nepremičninami. Slednja je začela veljati 1.8.1978 in določa, kaj se šteje za posredovanje z nepremičninami.
Pri tem določbe širi tudi na zastopnika, ki po nalogu in za račun naročitelja sklepa pravne posle v zvezi z nepremičninami. Določa obvezno ravnanje v skladu z načelom dobrega gospodarstvenika.
Ne vsebuje omejitev, kdo sme opravljati to dejavnost, ampak podrobne obligacijske določbe. Tudi ne določa pogaja pisnosti pogodbe. Večji del določb se nanaša na oblikovanje cen pri
kot je vrednost, manjši je procent provizije, ki se giblje od 3 do 5%
za vsako stranko. Pri posredovanju za najem je provizija odvisna od trajanja najemne pogodbe. Zakon o posredovanju pa ureja pravice in dolžnosti tudi ostalih posrednikov in ne le posrednikov z nepremičninami. Posebnih omejitev, kdo sme'opravljati dejavnost posrednika z nepremičninami, tudi zakon ne vsebuje. Če posreduje posrednik v skladu s posredniško pogodbo le za eno stran, mora o tem takoj obvestiti tretjega. Ta določba predvideva, da je posredovanje nepremičnin po sami naravi "dvojna" dejavnost, torej posrednik posreduje za naročitelja in za tretjega. V nasprotnem primeru pa je o enostranskosti takoj dolžan obvestiti tretjega, saj mora le ta biti takoj seznanjen, da posrednik ni več nevtralen.
b) Nemčija
Nemški pravni sistem v nasprotju z omenjenim avstrijskim ne vsebuje predpisov, ki bi podrobno opredeljevali dejavnost in iz nje izhajajoče pravice in dolžnosti posrednikov z nepremičninami.
Tako se pri urejanju odnosov s tega področja uporabljajo predvsem splošne določbe Civilnega zakonika (Burgerliches Gesetzbuch - BGB), ki v členih 652-656 določajo bistvene značilnosti posredniške pogodbe za vse vrste posrednikov. Nekatere posebne določbe v zvezi s posredovanjem pri prometu s stanovanju vsebuje Zakon o najemu stanovanj (Gesetz zur Regelung der VVonungsvermittlung). Dejavnost posredovanja lahko opravlja le samostojni posrednik, ki je pridobil splošno obrtno dovoljenje za posredniško dejavnost. Ni pa predpisana nobena formalna izobrazba. Vsa najvažnejša obligacijska vprašanja, kot so odškodninska odgovornost posrednika, vračilo stroškov, ekskluzivne pogodbe, trajanje pogodbe, itd., so urejena na splošno v BGB.
c) Velika Britanija
Posredovanje v prometu nepremičnin je v Veliki Britaniji v primerjavi z našim pravnim redom in primerjalnimi sistemi precej podrobno urejeno. Temeljna predpisa sta Zakon o nepremičninskih posrednikih (1979) in Zakon o prepovedi napačnega opisovanja nepremičnine (1991). Na podlagi teh zakonov je bilo sprejetih več podzakonskih predpisov, ki so dopolnili zakonodajo. Dodatni vir predstavlja tudi Kodeks poslovanja, ki so ga podpisala tri največja poklicna združenja neodvisnih posrednikov in ombudsman za posredniška podjetja (Ombudsman for Corporate Estate Agents).
Značilnost te ureditve je sistem negativnih dovoljenj, ki ga izvaja Office of Fair Trading. Bistvo tega sistema je, da za opravljanje dejavnosti ni potrebno nobeno dovoljenje - vsakdo lahko opravlja to dejavnost, dokler urad ne podvomi v poštenost in ustreznost posrednika. V takem primeru lahko izda odločbo o popolni ali delni prepovedi opravljanja dejavnosti. Posrednik pa v nobenem primeru ne sme pripraviti glavne pogodbe za pravni posel z nepremičnino, za katero je bilo posredovano. Pravni del tega posla mora opraviti pravni strokovnjak.
č) Nizozemska
Tako kot ostale zakonodaje tudi nizozemska ne zahteva obveznega posredovanja pri prometu z nepremičninami.
Pridobitev naziva posrednik je zakonsko urejena in se lahko pridobi šele po zaključku zahtevane izobrazbe. Pred sodiščem zaprisežen posrednik mora imeti srednjo šolo in dvoletno šolo nizozemskega združenja za posrednike nepremičnin. Za opravljanje dejavnosti posredovanja ni posebnih zakonskih pogojev. Tudi ni posebnih zakonskih pravil za tiste, ki se ukvarjajo s posredovanjem glede zavarovanja pred odgovornostjo ali članstva v poklicnem združenju.
d) Danska
Danska zakonodaja odstopa od drugih po nekaj posebnih pravilih.
Po Zakonu o prometu z nepremičninami (Zakon št. 453 z dne 30.6.1993), ki je ukinil Zakon o nepremičninskih posrednikih z leta 1988, lahko opravlja dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami nepremičninski posrednik, ki je vpisan v register.
Le ta se vodi pri odboru za gospodarstvo in gospodarske družbe.
Danski zakon med pogoji, ki jih morajo nepremičninski posredniki izpolnjevati, da so lahko vpisani v register, postavlja tudi pogoj, da ima zainteresirana oseba prebivališče na Danskem, kljub temu, da je Danska članica EU že od leta 1972. Takšna ureditev pa v bistvu ne moti, saj so določbe Rimske pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti vsebuje neposredno učinkovite določbe o prostem opravljanju storitev in se lahko ostali državljani držav članic EU sklicujejo na te določbe in ne na danske pogoje. Seveda pa ti pogoji veljajo za tuje državljane, ki niso državljani držav EU.
Določeno je tudi, da nihče ne more biti posrednik za obe pogodbeni stranki, kljub temu pa mora obema pogodbenima strankama dajati informacije in nasvete, ki so pomembni za potek pogajanj in sklenitev posla. Dogovor o posredovanju mora biti sklenjen v pisni obliki.
e) Hrvaška
Hrvaška je sprejela Uredbo o agenciji za posredovanje u prometu odredenim nekretninama (NN 45/1997), ki pa določa le ekskluzivno pravico Agenciji, da posreduje pri pravnih poslih glede nepremičnin, ki so z Zakonom o privremenom preuzimanju i upravljanju odredenom imovinom (»Narodne novine«, br. 73/95 i 7/96), bile zaupane v začasno upravljanje Republiki Hrvaški in tako tega področja nima celovito urejenega.
5. FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE ZAKONA Uveljavitev predlaganega zakona ne bo povzročila dodatnih proračunskih obremenitev. Predvidena ureditev oziroma predvideni postopki se v celoti vključujejo v obstoječe postopke oziroma jih racionalizirajo
Tudi organizacija izvrševanja upravnega in inšpekcijskega nadzorstva ter predvideni inšpekcijski ukrepi se v celoti vključujejo v obstoječi sistem delovanja državne uprave ter obstoječe organizacijske predpise. Posredna obremenitev proračuna pa je v povečanem obsegu dela upravnih organov, zlasti pa inšpektorjev. Zakon sicer ne predvideva ustanovitve novega upravnega organa, ampak upravne in inšpekcijske pristojnosti prenaša med že obstoječe.