i i
“1519-Prosen-Dvojni” — 2010/8/25 — 10:32 — page 1 — #1
i i
i i
i i List za mlade matematike, fizike, astronome in raˇcunalnikarje
ISSN 0351-6652 Letnik30(2002/2003) Številka 3
Strani 169–170
Marijan Prosen:
DVOJNI PLANET
Kljuˇcne besede: astronomija, Zemlja, Luna.
Elektronska verzija:http://www.presek.si/30/1519-Prosen-planet.pdf
c
2002 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c
2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno.
I A stronomija
DVOJNI PLANET
Zemljoin Luno!astronomipogosto obravnavajokot sistemdvehvesoljs kih teles - kot dvoj ni planet. Pa je to upravičeno? Poskusil vas bom o tem
prepričati.
V primerj avi s svojim matičnim pla net om, Zemlj o, Luna ni zelo majhna,nima zelo majhnemaseintudi razmerom a blizuji je. V Osončju
sicer najdem o sat elite, ki so po polmeru in masi večji ter masivnejši od Lune, toda v primerj avi s svojim matičnim plan etom so dosti manj ši kot Luna v prim erjavi z Zemlj o. Luna se torej zelo razlikuj e od drugih satelitov Osončja.
Polm er Lune je le štirikrat manj ši od polm er a Zem lje, polmer naj-
večjega satelita (Trit ona) pa je le desetina polm er a matičnega planet a (Neptuna). Nadalje, masa Lune je 1/ 81 mas e Zemlj e, medtem ko ima v Osončju najmasivnejši sate lit (Ganime d) 10000-krat manjšo mas o od svojega matičnegaplanet a (Jupitra) .
Da imenujejo sist em Zemlja-Luna dvojni plan et , je predvsem odlo-
čilna velika bližin a obeh vesoljskih teles. Satelit i drugih plan etov krožijo dosti dlje od matičnega plan et a kot Luna okrog Zemlj e. Tako se pot,ki jo opisuje Luna okrog Sonca, zelo malorazlikuje od Zemljinepoti. To se zdi nen avad no,če pomislim o,da Luna kroži okrog Zemlj e v oddaljeno sti skora j 400 000 km. Tod a nepozabimo, davčasu, ko Luna enkrat obkroži Zemljo, Zemlj a skupaj z Luno prepotuje približno trinajst inosvoje letne poti okrog Sonca, kar je dobrih 70 milijonov km. Preds tavljajtesi okoli 2,5milijona km dolgo krožno pot Lune, razvlečeno vzdolž 30-krat daljše dolžine. Kaj ostane od njene krožne poti ? Praktično nič.
Luninapot okrog Son casetorej skoraj zlije zZemlji nim tirom,od ka- tereg a jeodmaknj ena le s13-timi,komaj opaz nim i izb oklinami,pod obna je nekakšn emu izbočenemu 13-kotniku z "ra hlozaoblenim i" koti.
Slika 1 precej natančnoprikazuje Zemljinoin Luninopotokrog Sonca v času enega meseca. Črtkana krivulj a prikazuj e Zemljino pot , polna krivulja pa Lunino pot. Krivulji sta zelo blizu druga drugi. Če hočemo prikazat injunorazmaknjen ost ,moramo vzetizelo veliko merilo. V našem primeru je polmer Zemljinega tira pol metra. Če bi vzeli polmer 20 cm ali še manj , bi bila na skici največja razd alj a med obe ma krivuljama že manjša od deb eline črt.
1 Podobno naj bi veljalo tudi za planet Plut on in njegov satelit Haron. Zaradi premaloza nes lj ivih podatkovta primer pustimo obst ran i.
