• Rezultati Niso Bili Najdeni

PREGLED POSLOVANJA

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "PREGLED POSLOVANJA"

Copied!
17
0
0

Celotno besedilo

(1)

DELOVNI ZVEZEK

št. 1/letnik VIII/1999

FINANÈNI REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 1998

(na osnovi statistiènih podatkov iz bilance stanja in bilance uspeha za leto 1998)

Judita Mirjana NOVAK

 Razmnoževanje publikacije in njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira.

Ljubljana, avgust 1999

(2)

IZDAJATELJ: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana, Gregorèièeva 27

FAKS: 061/178 20 70 TELEFON: 061/178 21 12

UREDNIK ZBIRKE: Boštjan PLEŠEC

Razmnoževanje v 200 izvodih.

GRAFIÈNO OBLIKOVANJE: Tina KOPITAR LEKTORIRANJE: Slavica REMŠKAR

ODGOVORNA OSEBA: doc. dr. Janez POTOÈNIK

Pisna naroèila za zbirko ali publikacijo sprejemamo na naslov izdajatelja.

KLJUÈNE BESEDE: gospodarske družbe, statistièni podatki iz bilance stanja in bilance uspeha

(3)

KAZALO

POVZETEK _________________________________________________________________________ 5

UVOD _____________________________________________________________________________ 6

I. PREGLED POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB PO DEJAVNOSTIH

V OBDOBJU 1995 – 1998 _________________________________________________________ 7 1.1. Število gospodarskih družb in v njih zaposlenih delavcev _________________________________ 9 II. REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1998 VSEH GOSPODARSKIH DRUŽB SKUPAJ

IN PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH ______________________________________________ 19 2.1 Rezultati poslovanja gospodarskih družb ______________________________________________ 21 2.1.1 Poslovni izid __________________________________________________________________ 21 2.1.2 Prihodki ______________________________________________________________________ 22 2.1.3 Odhodki ______________________________________________________________________ 23 2.1.4 Prihodki in odhodki gospodarskih družb v posameznih dejavnostih __________________ 26 2.1.5 Èisti dobièek in èista izguba poslovnega leta _______________________________________ 27 2.2. Sredstva in obveznosti do virov sredstev ______________________________________________ 29 2.3 Blokirani žiro raèuni gospodarskih družb ______________________________________________ 30 2.4 Prisilne poravnave, steèaji in likvidacije gospodarskih družb _____________________________ 30 III. REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 1998

GLEDE NA VELIKOST ___________________________________________________________ 59 3.1 Število majhnih, srednjih in velikih družb ter v njih zaposlenih delavcev ___________________ 61 3.2 Poslovni izid majhnih, srednjih in velikih družb_________________________________________ 62 3.3 Sredstva in obveznosti do virov sredstev majhnih, srednjih in velikih družb ________________ 63 IV. REZULTATI POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 1998 GLEDE NA OBLIKO

LASTNIŠTVA KAPITALA _________________________________________________________ 85 4.1 Število gospodarskih družb in njihovih delavcev ________________________________________ 87 4.2 Poslovni izid _______________________________________________________________________ 88 4.3 Sredstva in obveznosti do virov sredstev ______________________________________________ 89

(4)

POVZETEK

Od leta 1993 dalje vodijo gospodarske družbe raèunovodske evidence v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi raèunovodskimi standardi.

Za potrebe statistiènih raziskav morajo gospodarske družbe (razen bank in zavarovalnic) raèunovodske izkaze za preteklo koledarsko leto do 28. februarja tekoèega leta predložiti Agenciji Republike Slovenije za plaèilni promet na posebnih obrazcih. To so obrazci statistièni podatki iz bilance stanja in bilance uspeha, ki so tudi osnova naše analize.

V tem petletnem obdobju je bil skupni poslovni izid vseh gospodarskih družb najboljši v letu 1998. V tem letu so namreè vse gospodarske družbe skupaj prviè ustvarile neto èisti dobièek v znesku 36,536 milijonov tolarjev. Pred tem so poslovanje v vsakem predhodnem letu zakljuèile z neto èisto izgubo, ki je bila najveèja v letu 1996 (z zneskom 60,417 milijonov tolarjev) in najmanjša v letu 1997 (z zneskom 3,868 milijonov tolarjev).

V delovnem zvezku sta podana:

1. pregled nekaterih kategorij in kazalnikov poslovne uspešnosti vseh gospodarskih družb skupaj in po posameznih dejavnostih v obdobju 1995

– 1998;

2. ter analiza rezultatov poslovanja v letu 1998:

- za vse gospodarske družbe skupaj;

- po posameznih dejavnostih;

- po številu zaposlenih delavcev;

- po velikosti družb;

- in po obliki lastnine kapitala.

POVZETEK

(5)

Stran 6

DELOVNI ZVEZKI ZMAR

UVOD

Konec leta 1998 je bilo v poslovni register vpisanih 54,927 podjetij in družb, kar je za 1,334 veè kot konec leta 1997. V tem èasu se je zlasti poveèalo število podjetij in družb v dejavnosti nepremiènin in najema poslovnih storitev (za 463), v predelovalnih dejavnostih (za 312), v dejavnostih gradbeništva (za 233) ter gostinstva (za 134). Še vedno pa je bilo najveè podjetij in družb vpisanih v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (41.9 %), v dejavnosti nepremiènin in najema poslovnih storitev (20.1 %) ter v predelovalnih dejavnostih (15.9 %).

Po pravnoorganizacijski obliki so prevladovale družbe z omejeno odgovornostjo. Bilo jih je 47,615 oziroma 86.7 % vseh, od tega najveè v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (43.7 %).

Družb z neomejeno odgovornostjo je bilo 3,419 oziroma 6.2 % vseh, najveè prav tako v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (39.4 %). Delniških družb je bilo 1,339 oziroma 2.4 % vseh, najveè takšnih je bilo v predelovalnih dejavnostih (35.8 %).

Po obliki lastnine so prevladovale zasebne družbe, ki jih je bilo kar 92.9 % vseh. Družb z mešano lastnino je bilo 2.8 %, z zadružno 1.0 % in z državno 0.1 % vseh. Preostalih 3.0 % vseh družb je imelo družbeno lastnino, kar kaže na to, da proces lastninskega preoblikovanja družbenega premoženja še ni konèan.

Po poreklu kapitala so prevladovale družbe z domaèim kapitalom. Takih je bilo 50,404 oziroma 91.8 % vseh. Samo tuji kapital je imelo 2,142 družb oziroma 3.9 % vseh. Družb, ki so imele hkrati domaèi in tuji kapital pa je bilo 2,381 oziroma 4.3 % vseh.

Družbe, organizirane po Zakonu o gospodarskih družbah (razen bank in zavarovalnic) so morale tokrat že peto leto zapored do 28. februarja predložiti Agenciji Republike Slovenije za plaèilni promet raèunovodske izkaze za preteklo koledarsko leto na posebnih predpisanih obrazcih. To so obrazci

“Statistièni podatki iz bilance stanja” in “Statistièni podatki iz bilance uspeha”, sestavljeni v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi raèunovodskimi standardi, ki so jih morale gospodarske družbe predložiti Agenciji za potrebe statistiènih raziskav v skladu z Nacionalnim programom statistiènih raziskovanj.

V analizi finanènih rezultatov poslovanja gospodarskih družb v letu 1998 so zajeti podatki 37,585 gospodarskih družb, ki so te obrazce do 28. februarja letos predložile Agenciji. Med njimi pa ni podatkov tistih gospodarskih družb, ki so bile v steèajnem oziroma likvidacijskem postopku, prav tako ne doloèenih skladov in pooblašèenih investicijskih družb.

Analiza rezultatov poslovanja gospodarskih družb je narejena:

- za vse gospodarske družbe skupaj;

- po posameznih dejavnostih SKD klasifikacije;

- po številu zaposlenih delavcev;

- po velikosti družb;

- in po obliki lastnine kapitala.

Število podjetij in družb je bilo v letu 1998 veèje kot v letu 1997.

Po pravno- organizacijski obliki

prevladujejo družbe z omejeno odgovornostjo, glede na obliko lastnine kapitala prevladujejo zasebne družbe, glede na poreklo kapitala prevladujejo družbe z domaèim kapitalom.

(6)

I.

PREGLED POSLOVANJA

GOSPODARSKIH DRUŽB PO DEJAVNOSTIH V OBDOBJU 1995 – 1998

PREGLED POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB PO DEJAVNOSTIH V OBDOBJU 1995 – 1998

(7)
(8)

Pregled poslovanja gospodarskih družb po dejavnostih v obdobju 1995

– 1998 je narejen na osnovi statistiènih podatkov iz bilance stanja in bilance uspeha za leto 1995, 1996, 1997 in 1998. Gre za pregled nekaterih kategorij in kazalnikov uspešnosti poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj in po posameznih dejavnostih. Ker se posamezne dejavnosti medsebojno razlikujejo, posamezne kategorije in kazalniki niso vedno medsebojno primerljivi.1

1.1. Število gospodarskih družb in v njih zaposlenih delavcev

V obdobju 1995 – 1998 se je število gospodarskih družb v analizi ves èas poveèevalo, število v njih zaposlenih delavcev pa zmanjševalo, vendar z vse manjšo stopnjo rasti oziroma upadanja.

Število gospodarskih družb se je v tem èasu poveèalo za 3,976. Poveèalo se je v vseh dejavnostih, razen v dejavnosti ribištva, kjer je število gospodarskih družb ostalo isto. Še zlasti se je število gospodarskih družb poveèalo v dejavnostih nepremiènin in najema poslovnih storitev (za 949); trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (za 903); v predelovalnih dejavnostih (za 638) ter gradbeništva (za 449).

Hkrati se je v tem èasu zmanjšalo skupno število delavcev, zaposlenih v teh gospodarskih družbah za 25,508. Zmanjšalo se je v osmih dejavnostih, poveèalo pa v sedmih. Najbolj drastièno se je njihovo število zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih, in sicer kar za 29,050. Dejavnosti, kjer se je število delavcev poveèalo, so: zdravstvo in socialno varstvo (za 3,680), nepremiènine in najem poslovnih storitev (za 3,057), gradbeništvo (za 1,207), druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti (za 955), finanèno posredništvo (za 380), gostinstvo (za 219) ter izobraževanje (za 50).

u r d h i k s r a d o p s o g o li v e t Š : 1 a l e b a

T binštevliodelavcevvobdobju1995- 1998 o

t e

L Števlio

u r d h i k s r a d o p s o

g b Veriniindeks Števliodelavcev Veriniindeks 5

9 9

1 33,609 484,602

6 9 9

1 35,786 106.5 467,238 96.4

7 9 9

1 36,717 102.6 460,376 98.5

8 9 9

1 37,585 102.4 459,094 99.7

r i

V :APP-Staitsitènipodatkiizblianceuspeha gospodarskihdrubzaleto1995,1996,1997in1998. PREGLED POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB PO DEJAVNOSTIH V OBDOBJU 1995 – 1998

Število gospodarskih družb se je poveèalo,

število zaposlenih v njih pa zmanjšalo.

(9)

Stran 10

DELOVNI ZVEZKI ZMAR

Število delavcev, ki jih v povpreèju zaposluje posamezna gospodarska družba, se je v tem èasu zmanjšala od 14.4 delavca v letu 1995 na 12.2 v letu 1998. Iz tega lahko sklepamo, da postajajo gospodarske družbe vse manjše. Najveè delavcev so v povpreèju zaposlovale gospodarske družbe v dejavnosti rudarstva (159.1 v letu 1998), najmanj pa v dejavnosti izobraževanja (2.9 v letu 1998).

V petletnem obdobju, odkar gospodarske družbe vodijo raèunovodske evi- dence v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi raèunovodskimi standardi, je bil njihov skupni poslovni izid najboljši v letu 1998. V letu 1998 so namreè gospodarske družbe skupaj prviè ustvarile neto èisti dobièek v znesku 36,536 milijonov tolarjev. Pred tem so poslovanje v vsakem predhodnem letu zakljuèile z neto èisto izgubo, ki je bila najveèja v letu 1996, ko je znašala 60,417 milijonov tolarjev in najmanjša v letu 1997 z zneskom 3,868 milijonov tolarjev.

K celotnemu poslovanju gospodarskih družb so tudi v letu 1998 najveè prispevale predelovalne dejavnosti ter dejavnost trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe.

Produktivnost dela, merjena s poslovnimi prihodki na zaposlenega, se je v obdobju 1995 – 1998 ves èas poveèevala tako v vseh posameznih dejavnostih kot tudi v vseh gospodarskih družbah skupaj.

Dodana vrednost na zaposlenega se je v vseh gospodarskih družbah skupaj vseskozi poveèevala in se od 2,308 tisoè tolarjev v letu 1995 poveèala na 3,536 tisoè tolarjev v letu 1998. Poveèevala se je tudi v vseh posameznih dejavnostih, razen v dejavnosti ribištva, kjer se je v obdobju 1996 – 1997 zmanjšala, nato pa v letu 1998 zelo poveèala in bila z zneskom 3,213 tisoè tolarjev veèja kot v predhodnih letih. Vsakoletno zmanjševanje dodane vrednosti na zaposlenega beležimo samo v dejavnosti finanènega posredništva (od 11,277 tisoè tolarjev v letu 1995 na 6,035 tisoè tolarjev v letu 1998), vendar je kljub temu tudi v letu 1998 zelo velika glede na ostale dejavnosti. Najveèjo dodano vrednost na zaposlenega so v letu 1998 dosegle gospodarske družbe v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo (6,743 tisoè tolarjev) in najmanjšo v dejavnosti gostinstva (2,422 tisoè tolarjev).

Ekonomiènost poslovanja vseh gospodarskih družb skupaj je bila vsako leto boljša. V letu 1998 so bili poslovni prihodki za 1.0 % veèji od poslovnih odhodkov, v letu 1997 pa za 0.8 %, medtem ko so bili v predhodnih letih manjši, in sicer v letu 1996 za 0.2 % ter v letu 1995 za 0.3 %. Poveèala se je tudi pozitivna razlika med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki. Tako so bili skupni prihodki v letu 1998 za 0.9 % veèji od skupnih odhodkov, v letu 1997 za 0.3 %, manjši od njih pa so bili v letu 1995 za 0.2 % in v letu 1996 celo

u r d h i k s r a d o p s o g a b u g z i a t s i è n i k e è i b o d it s i È : 2 a l e b a

T bvobdobju1995- 1998

o t e

L Èisitdobièek a t e l a g e n v o l s o

p Èistaizguba

a t e l a g e n v o l s o

p Netodobièekpos.lleta+ - .l .l s o p a b u g z i o t e N 5

9 9

1 112,956 137,893 -24,937

6 9 9

1 121,764 182,181 -60,417

7 9 9

1 177,258 181,126 -3,868

8 9 9

1 209,269 172,733 +36,536

r i

V :APP-Staitsitènipodatkiizblianceuspehagospodarskihdrubzaleto 1995,1996,1997in1998.

Posamezna gospodarska družba ima v povpreèju vse manjzaposlenih.

Prviè neto èisti dobièek v gospodarskih družbah v zadnjem petletnme obdobju.

Veèja

produktivnost dela.

Dodana vrednost na zaposlenega se nenehno poveèjuje.

Ekonomiènost poslovanja se prav tako izboljšuje.

(10)

za 0.7 %. Negativno razliko med skupnimi prihodki in skupnimi odhodki beležimo v letu 1998 v šestih dejavnostih, v letu 1997 pa celo v devetih.

Najveèja negativna razlika je bila v dejavnosti finanènega posredništva in se v primerjavi z letom 1997 še poveèala. Sledijo dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja; oskrbe z elektriko, plinom in vodo; ter rudarstva, kjer se je negativna razlika v primerjavi s predhodnim letom zmanjšala, poveèala pa v dejavnostih gostinstva ter nepremiènin in najema poslovnih storitev.

Delež prihodkov od izvoza v poslovnih prihodkih vseh gospodarskih družb skupaj se je v obdobju 1995 – 1998 poveèal od 24.1 % na 25.8 % in je bil veèji kot v letu 1997, ko je znašal 25.5 %. V primerjavi z letom 1997 se je ta delež poveèal v dejavnostih ribištva; rudarstva; predelovalnih dejavnostih;

v dejavnosti nepremiènin in najema poslovnih storitev ter v dejavnosti izobraževanja. Nespremenjen je ostal v dejavnostih oskrbe z elektriko, plinom in vodo ter zdravstva in socialnega varstva, v vseh ostalih dejavnostih pa se je zmanjšal. Tako kot vsa leta doslej, je bil tudi v letu 1998 najveèji v predelovalnih dejavnostih, kjer je znašal 53.0 %.

Delež plaè in stroškov za socialno varnost v dodani vrednosti vseh gospodarskih družb skupaj se je ves èas zmanjševal in se od 63.8 % v letu 1995 zmanjšal na 56.5 % v letu 1998. V letu 1998 je bil manjši kot v letu 1997 tudi v dejavnostih kmetijstva, lova in gozdarstva; ribištva; rudarstva; oskrbe z elektriko, plinom in vodo; prometa, skladišèenja in zvez; javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih. V preostalih osmih dejavnostih se je ta delež poveèal.

Delež èistega dobièka poslovnega leta v skupnih prihodkih vseh gospodarskih družb skupaj se je poveèal od 2.3 % v letu 1995 na 3.0 % v letu 1998, delež èiste izgube poslovnega leta pa zmanjšal od 2.8 % na 2.4 %. Razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo poslovnega leta je bila v letu 1998 prviè pozitivna. Z neto èistim dobièkom je poslovanje v letu 1998 zakljuèilo osem dejavnosti, v letu 1997 pa samo štiri. Najveèji neto èisti dobièek so izkazale predelovalne dejavnosti (v primerjavi z letom 1997 je bil skoraj 13-krat veèji). Poleg predelovalnih dejavnosti so ga izkazale tudi dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez (v primerjavi z letom 1997 je bil veèji za 129.5 %), trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (kjer je bil veèji za 3.6 %) in pet dejavnosti, ki so še v letu 1997 imele neto èisto izgubo, to so druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti; dejavnosti zdravstva in socialnega varstva; kmetijstva, lova in gozdarstva; izobraževanja ter ribištva.

Dejavnost gradbeništva, ki je še v letu 1997 imela neto èisti dobièek, je imela tokrat neto èisto izgubo. Neto èisto izgubo je imelo tudi preostalih šest dejavnosti, najveèja pa je bila v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo

PREGLED POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB PO DEJAVNOSTIH V OBDOBJU 1995 – 1998

Veèja izvozna usmerjenost gospodarskih družb.

Manjši delež

plaè in stroškov za socialno varnost v dodani vrednosti.

Najveèji neto èisti dobièek v predelovalnih dejavnostih.

(11)

Stran 12

DELOVNI ZVEZKI ZMAR

Struktura obveznosti do virov sredstev vseh gospodarskih družb skupaj je bila konec leta 1998 nekoliko slabša kot konec leta 1995, saj se je delež

kapitala v tem èasu zmanjšal za 2.1 strukturnih toèk in za prav toliko poveèal delež tujih virov sredstev. Konec leta 1998 je delež kapitala znašal 51.6 %, to je prav toliko kot konec leta 1997. Delež dolgoroènih obveznosti se je v obdobju 1997 – 1998 poveèal od 15.1 % na 15.8 % in zmanjšal delež kratkoroènih obveznosti od 28.9 % na 28.4 %. Delež kapitala v obveznostih do virov sredstev je bil konec leta 1998 v primerjavi s koncem leta 1997 veèji samo v dejavnostih kmetijstva, lova in gozdarstva; rudarstva; v predelovalnih dejavnostih; v dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez ter v dejavnosti izobraževanja, v vseh ostalih dejavnostih pa je bil manjši.

Rentabilnost poslovanja je bila zaradi neto èiste izgube vseh gospodarskih družb skupaj vse od leta 1995 do vkljuèno leta 1997 negativna. Najslabša je bila v letu 1996, ko je znašala – 1.8 %. Ker so vse gospodarske družbe skupaj neto èisti dobièek ustvarile prviè v letu 1998, je bilo tudi njihovo skupno poslovanje tokrat prviè rentabilno in je znašalo 0.9 %. Rentabilno poslovanje v letu 1998 beležimo v osmih dejavnostih, najbolj rentabilno pa je bilo poslovanje v dejavnosti prometa, skladišèenja in zvez (5.8 %).

Stopnja finanène varnosti vseh gospodarskih družb skupaj se je od 0.57 v letu 1995 poveèala na 0.58 v letu 1996, nato pa v letu 1997 zmanjšala na 0.55 ter v letu 1998 na 0.54. Leta 1998 je bila stopnja finanène varnosti v primerjavi z letom 1997 veèja samo v dejavnosti rudarstva, v predelovalnih dejavnostih, v dejavnostih prometa, skladišèenja in zvez ter izobraževanja. Nespremenjena je ostala v dejavnostih kmetijstva, lova in gozdarstva; oskrbe z elektriko, plinom in vodo ter javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja. V vseh ostalih dejavnostih se je zmanjšala.

Koliènik kreditne sposobnosti vseh gospodarskih družb skupaj je bil v obdobju 1995 – 1997 vsako leto enak 1.04, v letu 1998 pa se je poveèal na 1.05. V obdobju 1997 – 1998 se je ta koliènik poveèal v dejavnostih kmetijstva, lova in gozdarstva; ribištva; rudarstva; v predelovalnih dejavnostih; v dejavnostih gradbeništva; prometa, skladišèenja in zvez; javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja; izobraževanja ter v drugih javnih skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih. Nespremenjen je ostal v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in vodo, v vseh ostalih dejavnostih pa se je zmanjšal. Manjši od 1 je bil tako kot v letu 1997 tudi v letu 1998 v dejavnostih gostinstva ter prometa, skladišèenja in zvez.

V letu 1998 so vsegospodarske družbe skupaj prviè poslovale rentabilno.

gospodarskih družb skupaj se bistveno ne spreminja.

(12)

PRILOGA TABELE

5991UJBODBOVB•URDHIKSRADOPSOGHITSONVAJEDOPITSONŠEPSUENVOLSOPJIROGETAK urdhiksradopsogahepsuecnalibniajnatsecnalibziiktadopinèit)8991ni7991,6991,5991otelazb eled-%vi .TŠ .RADOP B•UROLIVETŠ .LSOPAZANADOD TSONDERVIKDOHIRP JAPUKSIKDOHDO JAPUKSITSIÈ KEÈIBOD ATEL.LSOPATSIÈ ABUGZI ATEL.LSOP

AVTSDERS .ZEVBO.ZO VORIVOD VETSDERS ANLATS .DERSAVIJLBIG .DERSLATIPAK-OGLOD ENÈOR .NZEVBO

-OKTARK ENÈOR .NZEVBO .19.19.14.14.10.14.15.16.14.10.26.00.1 1.18.17.13.13.11.15.14.14.14.18.16.09.0 .19.17.14.14.11.11.14.14.15.18.16.00.1 1.18.16.12.12.18.09.03.13.14.17.15.09.0 .00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.0 1.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.0 .00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.0 0.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.0 .08.10.27.08.02.05.05.10.24.04.21.04.0 1.05.19.17.08.03.00.36.12.25.05.22.05.0 .05.18.17.07.02.09.14.19.15.04.23.04.0 1.05.18.17.07.03.02.14.18.15.03.22.04.0 .616.949.349.634.731.133.847.034.827.431.030.322.43 4.617.741.344.538.533.430.843.039.728.437.823.625.43 .617.644.348.537.539.730.631.929.520.531.926.715.43 6.610.646.247.634.633.838.926.924.626.530.131.610.43 .07.24.40.51.56.12.59.313.911.47.913.515.3 3.08.26.42.55.58.10.218.416.023.46.020.919.3 .08.24.40.54.52.15.312.519.025.42.221.419.3 3.07.22.51.55.53.13.215.412.028.31.123.414.3 .52.77.52.53.50.33.61.40.32.69.22.28.6 6.55.73.67.56.50.40.33.40.35.60.36.28.6 .59.74.60.60.66.47.24.42.37.60.38.37.6 1.69.72.64.54.56.35.43.40.37.69.28.38.6 .149.617.810.436.339.827.312.710.217.621.314.90.72 4.148.612.714.338.231.827.113.817.214.821.311.311.92 .044.719.718.334.334.527.211.816.214.828.311.018.92 9.936.716.713.332.335.425.612.810.318.727.310.111.03 .22.28.11.12.13.10.31.27.29.06.23.12.1 9.23.29.12.12.14.16.22.29.29.07.28.15.1 .34.28.12.12.17.11.21.27.29.06.20.23.1 1.34.26.11.11.13.13.38.13.28.02.26.12.1 )inartsijndelsananejnavejladan(

(13)

Stran 14

DELOVNI ZVEZKI ZMAR

5991UJBODBOVB•URDHIKSRADOPSOGHITSONVAJEDOPITSONŠEPSUENVOLSOPJIROGETAKHIRETAKENI•ELED:1ALEBAT -urdhiksradopsogahepsuecnalibniajnatsecnalibziiktadopinèitsitats-PPA(8991)8991ni7991,6991,5991otelazb eled-%vi OTEL.TŠ .RADOPSOG B•URDOLIVETŠ .LSOPAZANADOD TSONDERVIKDOHIRP JAPUKSIKDOHDO JAPUKSITSIÈ KEÈIBOD ATEL.LSOPATSIÈ ABUGZI ATEL.LSOP

AVTSDERS .ZEVBO.ZO VORIVOD VETSDERS ANLATS .DERSAVIJLBIG .DERSLATIPAK-OGLOD ENÈOR .NZEVBO

-OKTARK ENÈOR .NZEVBO Iezevz,.èšidalks,temorP59911.59.75.019.57.55.85.23.81.012.59.91.116.4 69914.50.84.018.57.55.97.48.89.011.51.010.213.5 79911.51.86.017.55.53.119.48.89.018.40.016.92.6 89911.51.88.010.67.56.317.18.81.116.45.014.011.5 JovtšindersoponènaniF59917.02.00.17.05.02.118.00.38.01.78.02.24.7 69918.03.09.09.08.05.57.02.25.14.34.17.51.2 79919.03.06.01.12.12.19.46.26.15.47.12.54.2 89919.03.05.00.12.17.10.78.25.13.55.18.51.3 K.rots.lsop,mejan,.èimerpeN59919.126.60.73.75.79.016.613.514.715.119.316.233.21 69918.129.74.88.88.82.114.016.311.416.215.312.515.31 79919.123.75.75.76.72.214.617.413.616.119.013.431.21 89911.226.79.73.75.79.114.029.416.618.116.017.332.31 L.cos,abmarbo,avarpuanvaJ .ravaz59910.00.00.00.00.01.01.02.00.05.02.00.02.0 69910.00.00.00.00.01.01.03.00.07.04.00.02.0 79910.00.00.00.00.00.01.00.00.00.00.00.00.0 89910.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.00.0 MejnavearbozI59913.13.02.01.01.01.01.01.01.01.01.01.01.0 69913.13.03.01.01.01.01.01.01.01.01.01.01.0 79913.13.02.01.01.01.03.01.01.01.01.00.01.0 89913.13.02.01.01.01.01.01.01.01.01.00.01.0 Novtsravonlaicos,ovtsvardZ59916.04.11.16.06.01.16.00.13.15.03.17.05.0 69917.05.12.15.05.01.18.00.12.15.02.19.05.0 79919.09.13.17.07.01.15.19.01.16.02.16.05.0 89910.12.26.18.08.02.11.10.12.16.02.16.06.0 O.rots.sonienpuks,envaj.rD59910.23.18.19.09.00.10.11.12.17.00.15.16.0 69911.25.11.20.10.16.16.12.14.19.01.14.28.0 79913.25.12.20.10.18.19.13.15.10.13.18.10.1 89913.26.13.21.11.15.11.13.15.10.12.19.11.1 EB•URD.PSOGJAPUKS59910.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.001 69910.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.001 79910.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.001 89910.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.0010.001

(14)

PRILOGA TABELE

UJBODBOVHITSONVAJEDOPB•URDHIKSRADOPSOGITSONŠEPSUENVOLSOPJIROGETAKHIRET )8991ni7991,6991,5991otelazburdhiksradopsogahepsuecnalibniajnatsecnalibziiktadopinèitsitat %varutkurts- SKE .LSO

JAPUKSHIKDOHIRPVHIVTSDERSV.DERSVORIVOD.ZEVBOV IKDOHDO JAPUKS,AGALB.RTS NI.RETAM .ROTS-ITROMA AJICAZEÈALPAZ.RTS ONLAICOS TSONRAVITSIÈ KEÈIBOD ATEL.LSOPATSIÈ ABUGZI ATEL.LSOPANLATS AVTSDERSAVIJLBIG AVTSDERSLATIPAK.ROGLOD .NZEVBO.ROKTARK .NZEVBO .1019.268.53.617.35.17.26.864.138.073.47.91 0.096.1019.362.68.510.38.17.34.566.433.867.42.91 .6.990.267.55.518.22.23.29.361.632.660.66.91 1.396.992.162.68.510.39.18.11.369.635.760.61.02 .2018.956.69.314.37.00.32.258.746.855.012.92 8.209.0017.475.73.316.29.09.13.747.259.560.58.72 .6.2019.175.76.212.20.10.49.741.250.644.74.24 9.289.895.968.47.212.23.13.02.248.753.639.617.24 .1012.433.86.332.016.08.18.982.014.789.08.8 1.183.3118.331.917.332.98.02.413.987.013.684.18.9 .5.7013.334.716.135.88.00.89.781.218.484.37.8 5.890.3018.338.517.032.84.14.46.784.215.580.27.8 .1016.664.57.413.39.16.37.953.046.257.88.33 7.290.2019.666.54.416.21.24.42.958.046.154.91.43 .6.996.663.56.313.29.28.25.855.146.151.93.43 4.895.899.664.51.313.21.30.22.858.141.456.86.23 .2016.572.88.78.17.09.26.984.012.678.216.7 7.997.6011.475.614.74.18.05.78.982.017.579.310.8 .6.6012.471.511.73.17.05.78.982.013.570.415.7 9.891.5010.272.618.63.17.08.59.091.90.576.516.6 .1019.862.38.411.33.14.35.645.358.730.69.94 2.999.998.962.33.314.25.17.10.640.459.737.60.84 .4.891.765.38.212.21.22.15.745.256.530.313.44 6.999.994.760.43.415.20.20.21.649.352.538.319.44 .891.389.18.53.19.11.18.442.557.043.65.74 0.690.995.380.26.50.18.11.17.443.551.938.78.74 .2.892.381.26.50.10.20.18.542.455.935.87.74 5.007.894.382.27.50.12.22.18.642.358.836.92.74 .4019.455.70.126.46.24.74.586.414.865.72.81 2.101.4017.355.91.025.35.22.71.589.413.569.87.02 .4.0019.252.013.912.31.40.53.487.519.363.417.71 5.697.3012.553.216.914.35.33.79.381.610.363.416.91 )inartsijndelsananejnavejladan(

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Sonaravno kmetijstvo se je v Sloveniji začelo razvijati v drugi polovici osemdesetih let, vendar so bile smernice za ekološko kmetovanje izdane šele leta 1997. Država je leta 1998

Leta 2008 je bila pripravljena Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, vlada pa je leta 2010 sprejela še akcijski načrt za

V zdravstveni regiji Koper so bile hospitalizacije zaradi kemičnih opeklin, katerih vzrok so bili ostali zunanji vzroki, prisotne v posameznih starostnih skupinah, in sicer so

Manjkajoče število zaposlenih v patronažni dejavnosti obalno-kraške SR preračunano na veljavni normativ, po izobrazbi in upravni enoti, februar 2014 Vir podatkov:

Glasilo Soča, katerega podnaslov se glasi Glasilo slovenskega političnega društva goriškega za brambo narodnih pravic, je bilo sestavljeno iz 4 strani, izjema so bile le

 Henrik Sienkiewicz: Bodi blagoslovljen.. Omeniti velja, da na Digitalni knjižnici Slovenije manjka 16 številk, ki niso digitalizirane in zato tudi niso bile del moje

Preostale operne scenografije Vasilija Uljaniščeva 150 Gostovanje Delavskega odra in Obraznikov na odru ljubljanske Opere 151 Razvoj scenografije v Drami Narodnega gledališča

3. Psihofarmakološka revolucija, ki se je začela 1952 in je silovito spremenila ne le podobo psihiatričnih bolnišnic, temveč psihiatrične službe kot celote. čeprav