REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1998 VSEH GOSPODARSKIH DRUŽB SKUPAJ

II.

REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1998 VSEH GOSPODARSKIH DRUŽB SKUPAJ

IN PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH

h i k s r a d o p s o g a h e p s u e c n a l i b i t n e m e l e i n v a l G : 3 a l e b a

T dru•bvletu1998

T I S . o i m v i k s e n

Z Indeks Dele•ivskupnih

% v h i k d o h i r p 8

9 9

1 1997 1998/1997 1998 1997 j

a p u k s i k d o h i r

P 7,087,515 6,409,387 110.6 100.0 100.0

j a p u k s i k d o h d

O 7,026,553 6,412,185 109.6 99.1 100.0

a t e l . v o l s o p k e è i b o d it s i

È 209,269 174,996 119.6 3.0 2.7

a t e l . v o l s o p a b u g z i a t s i

È 172,733 199,702 86.5 2.4 3.1

r i

V :APP-Staitsitènipodatkiizblianceuspehagospodarskih dru•b vletu1998.

2.1 Rezultati poslovanja gospodarskih družb

V letu 1998 je 37,585 gospodarskih družb zaposlovalo 459,094 delavcev, kar je za 2.4 % veè kot v letu 1997.

Tudi tokrat je bilo najveè gospodarskih družb iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (39.9 %), najveè delavcev pa je bilo zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (46.0 %).

2.1.1 Poslovni izid

Poslovni izid vseh gospodarskih družb skupaj je bil v letu 1998 pozitiven.

Skupni odhodki, ki so bili še v letu 1997 za 2,798 milijonov tolarjev veèji od skupnih prihodkov, so bili v letu 1998 kar za 60,962 milijonov tolarjev manjši od njih.

Iz obrazca »Statistièni podatki iz bilance uspeha«, ki je sestavljen v skladu s slovenskimi raèunovodskimi standardi po drugi (nemški) razlièici, je razvidno, da so gospodarske družbe skupaj v letu 1998 (tako kot v letu 1997) ustvarile izgubo na drugi stopnji.

Razlika med njihovimi poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki je bila pozitivna in je znašala 66,321 milijonov tolarjev. Toliko je znašal tudi neto dobièek iz poslovanja in je bil v primerjavi s predhodnim letom veèji realno za 27.8 %. Razlika med prihodki od financiranja in odhodki od financiranja je bila negativna, vendar v primerjavi z letom 1997 manjša realno za 25.3 %.

Znašala je 79,456 milijonov tolarjev ter za toliko zmanjšala neto dobièek, ugotovljen na prvi stopnji. Glede na to je na drugi stopnji nastala neto izguba

Poslovni izid v letu 1998 pozitiven.

Izguba na drugi stopnji.

u r d h i k s r a d o p s o g a j n a v o l s o p a t a tl u z e r z a k z i i k s j n e p o t S : 4 a l e b a

T •bvletu1998

i k d o h i r

P Odhodki Razilka

i k s e n Zio.SIT m

v Struktura

%

v Zneski T I S . o i m

v Struktura

%

v Zneski T I S . o i m v J

A P U K

S 7,087,515 100.0 7,026,553 100.0 60,962 i

n v o l s o P

- 6,641,894 93.7 6,575,573 93.6 66,321 a

j n a ri c n a n if d O

- 219,307 3.1 298,763 4.3 -79,456

i n d e r z I

- 226,314 3.2 152,217 2.2 74,097

r i

V :APP-Staitsitènipodatkiizblianceuspehagospodarskihdru•bvletu1998.

manj kot v letu 1997. Ker je bila tudi pozitivna razlika med izrednimi prihodki in izrednimi odhodki v letu 1998 precej veèja kot v letu 1997, in sicer realno za 44.1 % ter je znašala 74,097 milijonov tolarjev, je bil na tretji stopnji ugotovljen neto celotni dobièek v znesku 60,962 milijonov tolarjev, v letu 1997 pa neto celotna izguba v znesku 2,798 milijonov tolarjev. Z upoštevanjem davka od dobièka v znesku 24,426 milijonov tolarjev, pridemo do neto èistega dobièka v znesku 36,536 milijonov tolarjev, medtem ko so gospodarske družbe poslovanje v letu 1997 zakljuèile z neto èisto izgubo v znesku 24,707 milijonov tolarjev.

2.1.2 Prihodki

Celotni prihodek vseh gospodarskih družb skupaj je bil v primerjavi z letom 1997 veèji realno za 1.8 % in je znašal 7,087,515 milijonov tolarjev. Sestavljajo ga poslovni prihodki, prihodki od financiranja in izredni prihodki.

Poslovni prihodki predstavljajo najveèji del celotnega prihodka. Tako v letu 1998 kot v letu 1997 je bil njihov delež enak in je znašal 93.7 %. V primerjavi z letom 1997 je bil tako kot celotni prihodek veèji realno za 1.8 %.

Najveèji del poslovnih prihodkov predstavljajo èisti prihodki iz prodaje na domaèem trgu. Ti so v letu 1998 predstavljali 72.6 % poslovnih prihodkov, kar je za 0.7 strukturnih toèk manj kot v letu 1997. V primerjavi z letom 1997 so se realno poveèali za 0.9 %. Realno so se poveèali tudi v vseh posameznih dejavnostih, razen v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva; rudarstva;

predelovalnih dejavnostih; dejavnostih gradbeništva in izobraževanja, kjer so se realno zmanjšali.

Bolj kot èisti prihodki iz prodaje na domaèem trgu so se v primerjavi z letom 1997 poveèali èisti prihodki iz prodaje na tujem trgu. Realno so se namreè poveèali za 4.1 %. Hkrati se je poveèal tudi njihov delež v poslovnih prihodkih od 25.3 % v letu 1997 na 25.8 % v letu 1998. Realno so se poveèali v osmih dejavnostih, najbolj v dejavnosti izobraževanja. V šestih dejavnostih so se realno zmanjšali, in sicer v dejavnostih kmetijstva, lova in gozdarstva;

gradbeništva; trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe;

gostinstva; finanènega posredništva ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih. V dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja, kjer so bili te vrste prihodkov že v letu 1997 zelo skromni, v letu 1998 ni bilo. Najveèji delež njihove celotne vrednosti prispevajo gospodarske družbe iz predelovalnih dejavnosti, katerih delež se je v tem èasu še poveèal, in to od 73.7 % v letu 1997 na 75.0 % v letu 1998.

Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov, storitev, blaga in materiala skupaj z drugimi prihodki iz poslovanja predstavljala 1.6 % vseh poslovnih prihodkov.

Skupaj so se v primerjavi z letom 1997 med vsemi vrstami poslovnih prihodkov najbolj poveèali.

Vrednost usredstvenih lastnih proizvodov, storitev, blaga in materiala, kamor sodijo prihodki od uporabe proizvodov, storitev, blaga in materiala za lastne potrebe, se je v tem èasu poveèala realno celo za 7.3 %, njen delež v poslovnih prihodkih pa od 0.6 % v letu 1997 na 0.7 % v letu 1998. Realno poveèanje te vrednosti je zaznati v vseh dejavnostih (najveèje je bilo v dejavnosti finanènega posredništva), razen v dejavnostih kmetijstva, lova in gozdarstva;

ribištva; gostinstva; nepremiènin in najema poslovnih storitev; javne uprave, Celotni

prihodek je bil v letu 1998 realno veèji kot v letu 1997.

Bolj kot èisti prihodki iz prodaje na domaèem trgu so se poveèali èisti prihodki iz prodaje na tujem trgu.

del k celotni vrednosti pa so prispevale predelovalne dejavnosti s 39.0 %.

Drugi prihodki iz poslovanja so prihodki od subvencij, dotacij, regresov, kompenzacij itd., doseženi na podlagi prodaje proizvodov, storitev in blaga.

Ti so se glede na leto 1997 realno poveèali za 6.9 %, vendar je njihov delež

v poslovnih prihodkih ostal enak 0.8 %. Realno so se poveèali v vseh dejavnostih (zlasti še v predelovalnih dejavnostih), razen v dejavnostih trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe; finanènega posredništva; nepremiènin in najema poslovnih storitev ter zdravstva in socialnega varstva, kjer so se realno zmanjšali. Kar 45.5 % njihove celotne vrednosti pa je prispevala dejavnost prometa, skladišèenja in zvez.

Prihodki od financiranja obsegajo prihodke na podlagi deležev od dobièka ter prihodke iz obresti in druge prihodke od financiranja. Prihodki od divi- dend in drugih deležev v dobièku, ki so sicer predstavljali samo 14.0 % vseh prihodkov od financiranja, so se v primerjavi z letom 1997 poveèali realno kar za 28.7 %. Prihodki iz obresti, pozitivnih teèajnih razlik, drugi prihodki od financiranja ter revalorizacijski presežek pa so skupno predstavljali 86.0 % vseh prihodkov od financiranja in so se glede na leto 1997 zmanjšali realno za 8.9 %. Glede na to so se skupni prihodki od financiranja v primerjavi z letom 1997 zmanjšali realno za 5.0 %, zmanjšal pa se je tudi njihov delež v celotnih prihodkih od 3.3 % v letu 1997 na 3.1 % v letu 1998. Realno so se poveèali samo v dejavnostih prometa, skladišèenja in zvez; finanènega posredništva; izobraževanja; zdravstva in socialnega varstva ter v drugih javnih, skupnih in osebnih storitvenih dejavnostih. Še zlasti so se poveèali v dejavnosti finanènega posredništva, in sicer realno za 37.4 %, poveèal pa se je tudi njihov delež v njihovi strukturi celotnega prihodka od 23.9 % v letu 1997 na 28.0 % v letu 1998.

Izredni prihodki obsegajo prihodke od odprave rezervacij, prihodke iz prejšnjih let, dobièek od prodaje osnovnih sredstev, odpise obveznosti iz prejšnjih let, prejete kazni in odškodnine, popisane presežke pri osnovnih sredstvih, izterjane odpisane terjatve iz prejšnjih let ter druge izredne prihodke.

Skupno so se ti prihodki v primerjavi z letom 1997 poveèali realno za 9.8 %, poveèal pa se je tudi njihov delež v celotnih prihodkih od 3.0 % v letu 1997 na 3.2 % v letu 1998. Najbolj so se poveèali v predelovalnih dejavnostih (realno za 53.6 %), najveèji delež v strukturi celotnih prihodkov pa so predstavljali v dejavnosti javne uprave, obrambe in socialnega zavarovanja (11.8 %).

2.1.3 Odhodki

V letu 1998 so imele vse gospodarske družbe skupaj za 7,026,553 milijonov tolarjev odhodkov, kar je za 60,962 milijonov tolarjev manj, kot so v tem èasu ustvarile vseh prihodkov. V primerjavi s predhodnim letom so se odhodki poveèali realno za 0.9 %, oziroma za pol manj, kot se je v tem èasu poveèal celotni prihodek, njihov delež v celotnem prihodku pa se je zmanjšal od 100.0 % v letu 1997 (ko so odhodki za 2,798 milijonov tolarjev presegli prihodke) na 99.1 % v letu 1998. Tako kot prihodki tudi odhodki obsegajo tri osnovne skupine, to so poslovni odhodki, odhodki financiranja in izredni odhodki.

Najveèji del njihove vrednosti predstavljajo poslovni odhodki. Ti so se med vsemi tremi skupinami odhodkov v primerjavi z letom 1997 najbolj poveèali.

Velika realna rast prihodkov od dividend in drugih deležov v dobièku.

Poveèanje odhodkov manjše od poveèanja prihodkov v primerjavi z realno rastjo celotnega prihodka.

odhodkih od 92.9 % v letu 1997 na 93.6 % v letu 1998. Najveèji del njihove vrednosti predstavljajo stroški blaga, materiala in storitev, sledijo stroški dela ter amortizacija.

Stroški blaga, materiala in storitev vseh gospodarskih družb skupaj so bili glede na leto 1997 realno veèji za 1.7 % in so predstavljali 75.8 % vseh poslovnih odhodkov. Nabavna vrednost prodanega blaga je predstavljala 40.9 % njihove vrednosti, 36.4 % stroški materiala in 22.7 % stroški storitev.

Med njimi se je v primerjavi z letom 1997 najmanj nominalno poveèala nabavna vrednost prodanega blaga. Ta se je realno celo zmanjšala, in sicer za 0.1 %, ker se je v tem èasu za 1.2 % realno zmanjšala njihova vrednost v dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, ki so prispevale kar 82.2 % njihove celotne vrednosti. Stroški materiala so se realno poveèali za 3.8 %, v predelovalnih dejavnostih, ki so prispevale 68.3 % k njihovi celotni vrednosti, celo za 5.1 %. Med stroške storitev sodijo poleg stroškov storitev pri izdelavi proizvodov, prevoznih storitev, storitev v zvezi z vzdrževanjem, tudi najemnine, zavarovalne premije, stroški intelektualnih in osebnih storitev, stroški storitev plaèilnega prometa, stroški sejmov, reklame in reprezentance, povraèila stroškov v zvezi z delom ter stroški drugih storitev.

Ti stroški so se v obdobju 1997 – 1998 skupno poveèali realno za 1.7 %. K njihovi vrednosti so najveè prispevale predelovalne dejavnosti (29.5 %), kjer so se ti stroški poveèali še nekoliko bolj, in sicer realno za 3.1 %.

Stroški dela obsegajo stroške plaè, stroške za socialno varnost in druge stroške dela. Skupno so se v primerjavi z letom 1997 poveèali realno za 2.3 %, to je za 0.7 odstotnih toèk veè, kot so se v tem èasu poveèali vsi poslovni odhodki skupaj. Njihov delež v poslovnih odhodkih pa se je poveèal od 16.5 % v letu 1997 na 16.6 % v letu 1998.

Plaèe so obraèunane v bruto znesku in zajemajo tudi nadomestila, ki jih zaposleni prejemajo za èas, ko ne delajo in bremenijo delodajalca. V primerjavi z letom 1997 so bile veèje za 11.2 %, kar je za 0.9 odstotnih toèk veè, kot so se v tem èasu poveèali vsi poslovni odhodki skupaj. Hkrati se je poveèal tudi njihov delež v poslovnih odhodkih od 11.7 % v letu 1997 na 11.8 % v letu 1998. Delno je tako veliko poveèanje plaè mogoèe prepisati poveèanju števila zaposlenih v teh gospodarskih družbah, ki se je v tem èasu poveèalo za 2.4 %.

Povpreèna meseèna plaèa na zaposlenega delavca je v gospodarskih družbah v letu 1998 znašala 141,011 tolarjev. Glede na leto 1997 je bila veèja za 8.6 %, to je za 0.7 odstotnih toèk veè, kot so se v tem èasu poveèale cene

življenjskih potrebšèin (te so se poveèale za 7.9 %) in za 0.6 odstotnih toèk veè, kot se je poveèala produktivnost dela (ki se je poveèala za 8.0 %).

Najveèje poveèanje je bilo zaznati v dejavnosti izobraževanja (za 16.7 %), vendar je v primerjavi z drugimi dejavnostmi ostala najnižja. Pod nivojem povpreèja je bila tudi v dejavnostih gostinstva; gradbeništva; zdravstva in socialnega varstva; predelovalnih dejavnostih; v dejavnostih kmetijstva, lova in gozdarstva ter trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe.

Stroški za socialno varnost se obraèunavajo na plaèe, zajemajo pa tiste prispevke za zdravstveno zavarovanje, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zaposlovanje in za porodniško varstvo, ki jih plaèa delodajalec.

V primerjavi s predhodnim letom so bili veèji za 13.0 %, kar je za 1.8 odstotnih toèk veè, kot so se v tem èasu poveèale plaèe. Zato se je njihov delež v plaèah poveèal od 17.7 % v letu 1997 na 18.0 % v letu 1998, medtem ko je njihov Stroški blaga,

materiala in storitev predstavljajo najveèji del poslovnih odhodkov.

Povpreèna meseèna plaèa nazaposlenega delavca se je poveèala bolj kot se so poveèali

življenjski stroški in bolj kot se je poveèala produktivnost dela.

Med drugimi stroški dela so zajeta izplaèila po pogodbah o delu in po avtorskih pogodbah, regres za letni dopust, jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoèi, stroški prevoza na delo, prehrane, neobveznega zavarovanja, nagrad, daril, drugih bonitet in drugi stroški dela, ki niso neposredno povezani s poslovnim procesom, ter davek na izplaèane plaèe. V primerjavi s predhodnim letom so se ti stroški poveèali za 8.9 %, to je za 2.3 odstotnih toèk manj, kot so se v tem èasu poveèale plaèe. Glede na to se je njihov delež v stroških dela zmanjšal od 16.5 % v letu 1997 na 16.2 % v letu 1998. Njihov delež v poslovnih odhodkih pa je v obeh letih znašal 2.7

%.

Amortizacija neopredmetenih dolgoroènih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev skupaj z revalorizacijo se je v primerjavi s predhodnim letom poveèala za 2.0 odstotnih toèk bolj, kot so se v tem èasu poveèali vsi poslovni odhodki skupaj. Realno se je poveèala za 3.4 %, poveèal pa se je tudi njen delež v poslovnih odhodkih od 5.7 % v letu 1997 na 5.8 % v letu 1998.

Delež odhodkov financiranja v celotnih odhodkih je bil 4.2 %. Gre za popravke in odpise dolgoroènih in kratkoroènih finanènih naložb, odhodke za obresti in za negativne teèajne razlike, revalorizacijski primanjkljaj ter druge odhodke financiranja. Skupno so se ti odhodki v primerjavi s predhodnim letom zmanjšali realno za 11.4 %. Še zlasti so se v tem èasu zmanjšali odpisi dolgoroènih in kratkoroènih naložb, in sicer realno kar za 20.7 %, zmanjšali pa so se tudi stroški obresti in drugi odhodki financiranja realno za 8.9 %.

Izredni odhodki so tako v letu 1998 kot v letu 1997 predstavljali 2.2 % celotnih odhodkov. Gre za odhodke za kritje izgube iz prejšnjih let, odhodke iz prejšnjih obdobij, rezervacije za bodoèo izgubo, izgubo pri prodaji oziroma izloèitvi osnovnih sredstev, popisane primanjkljaje pri osnovnih sredstvih,

Povpreèna meseèna plaèa nazaposlenega delavca se je poveèala bolj kot so se poveèali

življenjski stroški in produktivnost.

h i n z e m a s o p o p a g e n e l s o p a z a n a è a l p a n è e s e m a n è e r p v o P : 5 a l e b a

T dejavnos ithvletu1998

T S O N V A J E

D Povpreènameseènaplaèanazaposlenega T

I S v t s o n d e r

V Indeks1998/97 Indeksnivoja A Kmetjistvo,lov,gozdarstvo 139,388 109.4 98.8

BRibištvo 148,132 110.9 105.1

CRudarstvo 181,510 107.7 128.7

D Predelovalnedejavnosit 134,720 108.8 95.5 E Oskrbazelekt irko,pilnom,vodo 164,490 108.4 116.7

F Gradbeništvo 125,718 109.1 89.2

GTrgovina,popravliamoto.rvozli 139,568 107.5 99.0

HGositnstvo 117,286 107.7 83.2

I Prome,tskladišèenje,zveze 166,643 108.2 118.2 J Finanènoposredništvo 224,366 112.4 159.1 K Nepremiènine,najempos.lsto.r 146,679 110.1 104.0 L Javnauprava,obramba,soc.zava.r 165,365 105.1 117.3

MIzobra•evanje 107,457 116.7 76.2

NZdravstvo,socialnovarstvo 127,800 112.0 90.6 O D.rjavne,skupneinosebnestortive 226,858 106.7 160.9

E B

• U R D E K S R A D O P S O G J A P U K

S 141,011 108.6 100.0

r i

V :APP-Staitsitènipodatkiizblianceuspehagospodarskihdru•bvletu1998.

Veliko realno zmanjšanje odhodkov financiranja.

v primerjavi z letom 1997 realno zmanjšali za 1.7 %, pri èemer pa so se odhodki za kritje izgube iz prejšnjih let realno poveèali kar za 41.6 % in njihov delež v skupnih izrednih odhodkih od 8.4 % v letu 1997 na 12.1 % v letu 1998.

2.1.4 Prihodki in odhodki gospodarskih družb v posameznih dejavnostih

V obdobju 1997 – 1998 so se v vseh gospodarskih družbah skupaj in v veèini dejavnosti prihodki poveèali bolj kot odhodki. V vseh teh dejavnostih in v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva, kjer so se prihodki zmanjšali, vendar za manj, kot so se zmanjšali odhodki, se je pokritost odhodkov s prihodki izboljšala, boljši pa je bil tudi njihov poslovni izid v letu 1998 v primerjavi z letom 1997.

Dejavnosti, katerih poslovni izid v letu 1998 je bil slabši kot v letu 1997, so tri:

- V dejavnosti gradbeništva so se v obdobju 1997 – 1998 prihodki zmanjšali za 1.3 odstotnih toèk bolj kot so se zmanjšali odhodki. Vrednost prihodkov je bila sicer še vedno veèja od vrednosti odhodkov, vendar se je pozitivna razlika med njima zmanjšala. Èisti dobièek se je zmanjšal realno za 22.4 %, èista izguba pa zelo poveèala, in sicer realno kar za 61.1 %. Razlika med èistim dobièkom in èisto izgubo je bila negativna. Nastala je neto èista izguba, èeprav je ta dejavnost še v letu 1997 imela neto èisti dobièek.

- _V dejavnosti finanènega posredništva so se v obdobju 1997 – 1998 prihodki poveèali samo za 0.1 odstotnih toèk bolj kot odhodki in pokritost odhodkov s prihodki se je poveèala za 0.1 strukturnih toèk. Èisti dobièek v tej dejavnosti se je sicer poveèal kar za 43.2 odstotnih toèk bolj kot se je poveèala èista izguba, vendar je kljub temu ostal precej manjši od èiste izgube. Razlika med njima je bila negativna. Neto èista izguba dejavnosti iz leta 1997 se je poveèala realno za 15.6 %.

- V dejavnosti zdravstva in socialnega varstva so se v obdobju 1997 – u

r d h i k s r a d o p s o g i k d o h d o n i i k d o h i r P : 6 a l e b a

T •bvletu1998poposameznih

h i t s o n v a j e d

T S O N V A J E D

, 7 9 / 8 9 9 1 i t s a r i s k e d n

I v% Dele•odhodkovv

% v , h i k d o h i r p i

k d o h i r

P Odhodki 1998 1997 A Kmetjistvo,lov,gozdarstvo 99.8 98.6 99.6 100.8

B Ribištvo 103.4 103.3 98.9 99.0

C Rudarstvo 109.4 104.9 103.0 107.4

D Predelovalnedejavnosit 113.1 112.0 98.5 99.5 E Oskrbazelekt irko,pilnom,vodo 111.2 109.5 105.1 106.8

F Gradbeništvo 98.3 99.6 99.9 98.7

G Trgovina,popravliamoto.rnihvozli 108.2 107.5 98.7 99.3

H Gositnstvo 108.7 106.8 103.7 105.6

I Prome,tskladišèenje,zveze 115.1 112.3 93.6 96.0 J Finanènoposredništvo 127.3 127.2 110.7 110.8 K Nepremiènine,najempos.lsto.r 113.9 112.1 101.5 103.1 L Javnauprava,obramba,soc.zava.r 120.6 116.5 106.3 110.0 M Izobra^•evanje 111.2 106.6 98.5 102.8 N Zdravstvo,socialnovarstvo 125.6 126.9 98.7 97.7 O D.rjavne,skupneinosebnestortive 114.9 113.3 98.2 99.5

E B

• U R D E K S R A D O P S O G J A P U K

S 110.6 109.6 99.1 100.0

r i

V :APP-Staitsitènipodatkiizblianceuspehagospodarskihdru^•bvletu1998.

1998 prihodki poveèali za 1.3 odstotnih toèk manj kot odhodki. Prihodki so bili v obeh letih veèji od odhodkov, vendar se je pokritost odhodkov s prihodki zmanjšala za 1.0 strukturnih toèk. Èisti dobièek v tej dejavnosti se v tem èasu poveèal mnogo manj, kot se je poveèala èista izguba. Razlika med njima je bila sicer v obeh letih pozitivna, vendar se je zmanjšala. Tako je bil neto èisti dobièek v tej dejavnosti v letu 1998 za 43.7 % manjši kot v letu 1997.

2.1.5 Èisti dobièek in èista izguba poslovnega leta

Poslovni izid vseh gospodarskih družb skupaj in tudi vseh posameznih dejavnosti (razen treh) je bil v letu 1998 mnogo boljši kot v letu 1997.

Èisti dobièek poslovnega leta vseh gospodarskih družb skupaj je v letu 1998 znašal 209,269 milijonov tolarjev in bil v primerjavi s predhodnim letom veèji realno za 10.1 %. Izkazalo ga je 22,940 oziroma 61.0 % vseh gospodarskih družb. Najveè takšnih družb je bilo iz dejavnosti trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (37.4 %), najveèji delež k njegovi vrednosti pa so prispevale družbe iz predelovalnih dejavnosti (38.3 %), predvsem s podpodroèja proizvodnje hrane, pijaè in tobaènih izdelkov (6.6 %), s podpodroèja kemikalij, kemiènih izdelkov in umetnih vlaken (6.5 %) ter s podpodroèja proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (5.2 %).

Èista izguba poslovnega leta vseh gospodarskih družb skupaj je znašala 172,733 milijonov tolarjev in bila v primerjavi s predhodnim letom manjša realno kar za 20.3 %. Izkazalo jo je 11,520 oziroma 30.7 % vseh gospodarskih družb. Tudi najveèje število takšnih družb je bilo iz dejavnosti trgovine, popravil

Èisti dobièek poslovnega leta je izkazalo 61% vseh gospodarskih družb;

v primerjavi s predhodnim letom je bil realno veèji za 10.1%.

u r d h i k s r a d o p s o g a b u g z i a t s i è n i k e è i b o d it s i È : 7 a l e b a

T ^•bvletu1998vposameznih

h it s o n v a j e d

T S O N V A J E D

k e è i b o d it s i

Èpos.lleta Èistaizguba a t e l .l s o

p Netodobièek+ - a b u b z i o t e N .

g o li v e t

Šdru•b Znesekv T I S . o i

m Števliog. u r

d •b Znesek, T I S . o i m

v Znesek, T I S . o i m v

A Kmetjistvo,lov,gozdarstvo 217 1,660 142 1,540 +120

B Ribištvo 14 21 3 5 +16

C Rudarstvo 33 660 8 2,097 -1,437

D Predelovalnedejavnosit 4,046 80,196 1,765 51,508 +28,688 E Osk.rzelekt irko,pilnom,vodo 72 2,640 43 21,233 -18,593 F Gradbeništvo 1,605 7,504 553 7,822 -318 G Trgovina,popravliamoto.rvozli 8,579 51,337 4,975 28,508 +22,829 H Gositnstvo 532 2,688 517 5,680 -2,992 I Prome,tskladišèenjeinzveze 1,115 28,381 670 2,882 +25,499 J Finanènoposredništvo 215 3,511 112 12,068 -8,557 K Nepremiènine,najempos.lsto.r 5,486 24,845 2,165 35,201 -10,356 L Javnauprava,obramba,soc.

. v a

z 3 1 2 73 -72

M Izobra•evanje 285 308 153 212 +96

N Zdravstvoinsocialnovarstvo 280 2,411 88 1,923 +488 O Drugejavneskup,.oseb.stortive 458 3,106 324 1,981 +1,125

E B

• U R D E K S R A D O P S O G J A P U K

S 22,940 209,269 11,520 172,733 +36,536 r

i

V :APP-Staitsitènipodatkiizblianceuspehagospodarskihdru•bvletu1998.