2013 7 5

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

december 2012

7 5

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

V ekipi EOL-a, Zelene Slovenije in Fit medie vam v novem letu želimo obilo dobrih poslovnih zgodb in pozitiven premik v zeleno.

Zeleno 2013!

Poslovna pričakovanja 2013: Več skrbi kot dobrih pričakovanj Slopak & Papir Servis: Klobčič je zelo zamotan

Izrabljena motorna vozila: Dovolj čakanja, ministrstva naj se zganejo Bioplinarne: V Sloveniji jih je vse več, nasprotovanj tudi

Intereuropa: Finančna stabilnost je temelj za nov razvoj koncerna

2013

Delivering solutions.

DB Schenker

- naša logistična podpora zagotavlja prave rešitve ob pravem času

oglas A4-Eco.indd 1 5/17/11 4:09 PM

Promocija

U vo d n ik

december 2012

75 EOL 3 MKO, Slopak & Papir

Servis in bioplinarne

MKO

K

ar dve uredbi, obe težko, malo tudi s stra- hom pričakovani, je MKO poslal v branje in razmislek pred koncem leta. Uredba o meto- dologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb naj bi končno odpravila nemoč komunalnih podjetij in občin, ko gre za določanje realnejših cen komunalnih storitev. A še preden je predlog sprejet, se je že vzdignil vihar. Prve predloge višjih komunalnih cen nekateri občinski sveti zavračajo, na protestih revoltirani občani opozarjajo, da je truplo vrženo v morje. Prvo vprašanje. Kako je javnost obveščena o upra- vičenih vzrokih za dvig komunalnih cen in za postopno odpravo bednega položaja, v katero je bila potisnjena komunalna infrastruktura?

In drugo vprašanje. Koncesionarji so MKO pri pripravi Uredbe opozarjali, da zdajšnja dikcija predloga pomeni konec javno zasebnega par- tnerstva v Sloveniji, saj ni opredeljen način za povrnitev investiranega kapitala. Medtem ko državni sekretarji medresorsko usklajujejo nov model javno-zasebnega partnerstva, saj bo brez teh virov težko sfinancirati nekatere naložbe, jo Uredba maha po svoje. Morda bo mag. Franc Lenarčič kot odgovorna oseba pojasnil, zakaj tako. No, URKO pa je v osnut- ku. To pomeni, da je zdaj zares priložnost za pokritje lonca, v katerem prekipeva. Na primer. Prons preprosto sporoči CEROZ-u v Hrastniku, da ne bo odpeljal odpadnih sveč, čeprav bi jih moral. Ali pa – pri komunalnih podjetjih se spet nabira odpadna embalaža, ker se sheme ne morejo dogovoriti, kdo mora odpeljati embalažo in kolikšni so deleži. Ob tej zmedi, ko je po mnenju stroke shem v Sloveniji preveč, je menda RECIKEL kot nova družba pridobila okoljevarstveno dovoljenje.

Bo ARSO to pojasnil? Zakaj?

Slopak &

Papir Servis

Z

nova je namreč odprta vroča zgodba, ki jo že nekaj let pišeta Slopak in Papir Servis.

Še nedolgo tega naj Slopak ne bi mogel preki- niti zanj poslovno škodljive pogodbe s Papir

Servisom. Ta pogodba naj bi Slopak pahnila v rdeče številke in dva Slopakova partnerja bi lahko zdaj družbo pahnila v stečaj, saj jima dolguje okrog 2 milijona evrov. Toda nedav- no sta Slopak in Papir Servis podpisala, po naših informacijah, ekskluzivno pogodbo o poslovnem sodelovanju, ker je Papir Servis ponudil najboljše pogoje, konkurenca pravi, dumpinške cene. A Slopak ni le v izgubi, iz- gublja tudi na trgu. Najbolj trdna postavka v zadnjih letih je v Slopaku predsednik nad- zornega sveta Srečko Bukovec. Morda je čas, da pojasni, kako bo Slopak prilezel na zeleno vejo in zakaj je dopustil, da je voz tako zavozil.

Mnenja o zanimivem partnerstvu Slopaka in Papir Servisa objavljamo v reviji. Slopak kot shema z največjim tržnim deležem pri ravna- nju z odpadno embalažo v državi potrebuje domišljen poslovni koncept in načrt, ki ji bo dolgoročno omogočal stabilno rast, ne pa ži- votarjenja. Ali ni to tudi interes lastnikov, ne zgolj tistih, ki želijo urejen in učinkovit sistem ravnanja z OE?

Bioplinarne

Č

e ne bi bilo afer in konfliktov, nastajajo predvsem zaradi spontanega revolta občanov ali civilnih iniciativ, bi bioplinarne kot energetski objekti tiho rasle po slovenski zemlji. A zadnje čase je nesporazumov vse več.

Saj je tudi bioplinarn vse več. V tem trenutku, kot pojasnjuje MKO, pridobiva okoljevarstve- no dovoljenje 10 bioplinarn. Miran Hrženjak iz Skupine Keter odpira vrata za nove biopli- narne. Vendar načrtovanje in postavljanje bio- plinarn v prostor ne more več mimo strokovne in civilne javnosti. Nedvoumno besedo mora- ta reči tudi okoljska in energetska politika. A kako doseči soglasje različnih interesov? Kar brez pogovorov? To, da se nekateri upravljavci in načrtovalci bioplinarn skrivajo pred jav- nostjo, je slaba popotnica za projekte, ki so v Sloveniji okoljsko in energetsko upravičeni.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVOdniK

vs eb in a

december 2012

Centralna elektrarna

Stavbe,

pisarne Hiše

CHP

Gorivne celice

Industrijski objekti

Vetrne elektrarne Virtualne elektrarne

Hranilniki energije

Mikro turbine

75 4 EOL

Vsebina

iMPreSUM

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Eurograf

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si Uredniški odbor: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos) Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, december 2012 Naklada 3100 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

Partner

pri izdajanju revije EOL:

•

Gorenje Surovina d.o.o.

5 novosti

8 Več skrbi kot dobrih pričakovanj 10 Gospodarstvo želi primerljive

pogoje poslovanja

12 na embalaži ne bo več komercialnih zavajanj 14 Starejši potrebujejo nove embalažne rešitve 17 V novo leto z optimizmom

18 Od boja proti ponarejanjem do razvoja avtentifikacije 22 Medresorske priprave na nov model

24 Klobčič je zelo zamotan 26 Javna komunalna podjetja so privilegirana

28 dovolj čakanja, ministrstva naj se zganejo

32 Saj ni res, a na žalost je 34 Priložnosti iščemo v tujini, doma pokop stroke

36 interseroh in trajnostni razvoj

39 Premaz, ki absorbira elektromagnetno valovanje 40 Priročna univerzalna stiskalnica za odpadno embalažo 42 V Sloveniji jih je vse več, nasprotovanj tudi

46 Ljubljana tretjič za evropsko zeleno prestolnico 48 Vlaganja v pametna omrežja je

veliko, organiziranosti premalo 50 »imamo najmanjšo porabo vode na vozilo v Skupini«

53 Z novo tehnologijo do CerOdita 54 do vodilne izobraževalne

institucije v regiji alpe-Jadran 55 Otvoritev linije BaCOM za predelavo biološkega blata 56 Finančna stabilnost je temelj za nov razvoj koncerna

58 (ne)zelene navade

58 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Promocija:

vs eb in a

december 2012

75 EOL 5 Kratko, zanimivo

Vino V plastenkah za enkratno serViranje

Četrti največji ameriški proizvajalec vin, Bronco Wine Co., bo od sedaj naprej ponujal svoje vino tudi v 187-mililitrskih Pet-plastenkah za enkratno serviranje. Za ta korak so se odločili, ker želijo prodreti na trg prodaje na drobno na letalih. Podjetje je že opazilo izjemno rast prodaje na drobno in na letalih. Potrošniki so toplo sprejeli priročno embalažo, ki omogoča ponovno zatesnitev s pomočjo aluminijastega pokrovčka. Vino v Pet-plastenkah se lahko prodaja v parkih, na koncertih, prav tako pa naj bi bile tudi letalske družbe zelo naklonjene lažji in bolj trajnostni embalaži.

»Plastenka je priročnejša, lažja in se lahko 100-odstotno ponovno uporabi,« je povedal Fred Franzia, predsednik družbe. »Pet- plastenke so kar 6-krat lažje od steklenic, niso lomljive in imajo manj odpadka.«

Posamično 187-mililitrsko pakiranje se na trgu pakiranja vin kaže kot velik trend. V Pet-plastenkah vidijo lažjo, visokokvalitetno alternativo steklu, ki znižuje porabo goriva in zmanjšuje stroške.

embalaža iz odpadne plastike z dna oceanoV

Proizvajalec z zeleno vestjo Method je predstavil omejeno serijo mil v embalaži, ki je narejena iz reciklirane plastike.

a to še ni vse.

Mešanica vsebuje tudi odpadno plastiko, ki je bila zavržena v ocean.

Posebna embalaža omejene serije je namenjena milu, ki predstavlja dva izdelka v enem – milo za roke in detergent za pomivanje

posode. Znanstveniki ocenjujejo, da v oceanih letno konča več milijonov ton odpadne plastike, ki onesnažuje okolje, uničuje morski habitat in škodi morskim prebivalcem. tako so se pri podjetju Method, ki tudi sicer vse svoje izdelke ponuja v embalažah iz reciklirane plastike, odločili, da prikažejo primer dobre prakse, kako lahko podjetja pomagajo reševati okoljske probleme in da obstajajo učinkovitejši načini kot uporaba surovih materialov. Podjetje je v ta namen vzpostavilo sodelovanje z lokalnimi prostovoljci dveh havajskih organizacij, ki so s plaž pobrali več ton plastike. Organizacijama bo namenjen tudi delež od prodaje izdelkov, saj si podjetje prizadeva k vzpostavitvi poslovnega modela in dobavne verige za zbiranje odpadne plastike iz oceanov. Podjetje je vzpostavilo tudi partnerstvo z reciklažnim podjetjem envision Plastics, s katerimi so razvili nov reciklažni proces, ki omogoča predelavo odpadne plastike iz oceanov v visokokvalitetno plastiko, popolnoma primerljivo s surovo HdPe-plastiko.

inoVatiVen dizajn za kozmetične tube

tube Polyfoil podjetja neopac s hladno koničnimi nanašalci zagotavljajo estetiko in priročnost. Kovinska konica je visokega sijaja in ergonomske oblike. tuba Polyfoil omogoča zanesljivo zaščito pred zunanjimi vplivi, lahko se jo reliefno preoblikuje, potiska z vročim tiskom ali dodela z visokokakovostnim tiskom. Kot take so izjemno primerne za primarno embalažo bogatih serumov in krem, namenjenih negi občutljivih delov obraza.

Hladna konica v kombinaciji s kremo poveča učinek na koži ter zmanjša gube in otekline na predelih okoli oči in ustnic.

Konica zagotavlja enakomeren nanos, prav tako pa omogoča, da si vsebino vtremo v občutljive predele na obrazu.

spet noVa preobleka za dietno kolo

Podjetje ardagh je za blagovno znamko diet Coke oblikovalo posebne

ekstrudirane 250-mililitrske aluminijaste stekleničke, za dizajn pa je, tokrat

že drugič, poskrbel ekstravagantni francoski modni oblikovalec Jean Paul Gaultier. Stekleničke že same po sebi združujejo lepoto in lahkotnost

noVosti

Snaga odprla prve objekte na barju

V prvi fazi izgradnje novega kompleksa Snage so na Barju uredili garderobno-sani- tarni objekt, remontni objekt, skladišče in garažne prostore. Delavci, ki skrbijo za odvoz odpadkov, so dobili boljše možnosti za delo.

Vrednost zgrajenih objektov je 7,2 milijo- na evrov, prva faza kompleksa pa obsega 10.500 m². V naslednjih fazah izgradnje je na tej lokaciji predvidena tudi nova poslovna upravna stavba in rušitev sortirnice kosovnih objektov, kjer se bodo dogradila parkirišča.

Med glavnimi razlogi za gradnjo novega kompleksa je poleg boljših razmer za delo tudi ta, da servisiranje komunalnih vozil v nepo- sredni okolici stanovanjskih in zdravstvenih objektov s prostorskega, organizacijskega in okoljevarstvenega vidika za poslovanje Snage ni bilo več ustrezno.

Na zgornji strani strehe nad parkiriščem so predvideni fotovoltaični sistemi, in sicer sončna elektrarna po celotni površini strehe, ki naj bi jo postavili v naslednjem letu.

Strešne površine bodo uporabili za lovljenje meteorne vode, ki se bo preko vertikalnih od- tokov zbirala v podzemnih zbiralnikih vode.

Z zajeto deževnico bodo prali tovorna vozila.

v IZolI od vrat do vrat

V Izoli so z decembrom poskusno vpeljali projekt Od vrat do vrat. Zbiranje plastične in kovinske embalaže na domovih ter spremlja- nje dejansko odpeljanih mešanih komunalnih odpadkov naj bi Komunali Izola pomagalo zaračunati občanom realno ceno ločenega zbi- ranja in odvoza odpadkov. Poskusili bodo le v dveh ulicah v Jagodju. Občani bodo ločevali odpadke na domu. Gospodinjstva so prejela brezplačni 240-litrski zabojnik modre barve z rumenim pokrovom za plastično in kovinsko embalažo, ki bo opremljen z elektronskim čipom in z namensko nalepko. Vsakdo bo torej plačeval komunalno storitev glede na dejansko oddane ostale odpadke. V Komunali Izola predvidevajo, da bodo na ta način bi- stveno zmanjšali količino ostalih odpadkov, za katere bo v prihodnje potrebno plačevati visoke stroške za odstranitev oziroma odvoz na uničenje. Uporabniki, ki so vključeni v sistem od vrat do vrat, prazno ter stisnjeno plastično in kovinsko embalažo odložijo v na- menske zabojnike. Tako se zmanjša količina ostalih odpadkov, uporabniki pa zabojnik za ostale odpadke dostavijo na odjemno mesto v času odvoza, vendar le takrat, ko želijo, da se izprazni. Vozilo komunale pa bo prek čipa zaznalo vsako izpraznitev zabojnika, ki bo v prihodnje podlaga za obračun. Tako bodo nagrajena gospodinjstva, ki odpadke vestno ločujejo.

december 2012 foto: Doris Kukovičič

S am o Lo ze j 75 6 EOL

Kratko,

zanimivo noVosti

aluminija, embalaža pa že pobira nagrade.

Osnovni snežno beli premaz omogoča visokoločljiv ofsetni potisk za optimalno vizualno upodabljanje. Prav zaradi tega je mogoča realna upodobitev kožne barve.

aluminijaste stekleničke z imenom tattoo izražajo oblikovalčevo strast do poslikave telesa. Za ponovno sodelovanje z znanim oblikovalcem so se odločili zato, ker predstavljajo njihovo ciljno skupino mlade ženske s stilom, zato je, kot pravijo tiskovni predstavniki, moda integralni del njihove blagovne znamke.

praV posebni prigrizki in resničnosti šoV

Britanska blagovna znamka Bush Grub se je specializirala za prodajo, kot jim sami pravijo,

»čudnih in lepih sladkarij in prigrizkov«, kar vključuje tudi črve, čričke in hrošče, namočene v kokos. takšnim prigrizkom se je priljubljenost izjemno zvišala zaradi, nam nepoznane, resničnostne oddaje i'm a Celebrity… Get me out of here, kjer znane osebnosti poskušajo preživeti v divjini, tudi s

pomočjo podobnih prigrizkov. tako so izdali prav posebno pakiranje več vrst prigrizkov v potiskani kartonski embalaži s celostno podobo resničnostne oddaje. Bi tudi vi zamenjali običajne slane in sladke prigrizke z bolj naravnimi?

karton packline daje logistične prihranke

V podjetju europapier Slovenija na tržišču predstavljajo karton Packline. izjemne karakteristike kartona so primerne za transportno embalažo predvsem svežih izdelkov. Vodoodporna transportna embalaža s polietilensko sredino je idealna zlasti za pakiranje ohlajenih, zamrznjenih in mokrih izdelkov.

Karton ohrani obliko in sestoj navkljub ekstremnim dejavnikom, kar je pomembno pri shranjevanju, transportu in zaščiti blaga.

Karton Packline ima certifikat za neposreden stik s hrano.

reVolucionarna

embalaža za sVeže meso

Podjetje Faerch Plast Ltd je predstavilo revolucionarno enoplastno embalažo

z imenom MaPet ii, ki predstavlja enakovredno tekmico ostalim posodam za meso, narejenim po večini iz večplastnih materialov. industrija recikliranja plastike je več let nasprotovala uporabi večplastnih in laminiranih materialov za pakiranje hrane prav zaradi oteženega recikliranja, zato bi nov proizvod lahko v prihodnje predstavljal tudi standard, so prepričani pri podjetju.

Za stanovalce, ki sodelujejo v projektu, ni dodatnih stroškov namestitve in najema za- bojnikov ter odvoza ločeno zbranih frakcij.

Udeleženci projekta bodo nagrajeni z bioraz- gradljivimi vrečkami za biološke odpadke. Če bo poskus uspel, ga bodo postopno uvedli na celotnem območju Izole.

te-tol Z IZgubo, v.d.

dIrektor je Samo loZej

Po odhodu Blaža Košoroka na HSE je prevzel mesto vršilca dolžnosti Termoelektrarne Toplarne Ljubljana Samo Lozej. TE-TOL posluje z izgubo, saj ocenjujejo, da bo tudi to leto poslovanje končal z izgubo okrog 1,8 milijona evrov. Za prihodnje leto načrtujejo precej višjo izgubo, do 9 milijonov.

TE-TOL si prizadeva spremeniti pogodbe z dobavitelji in zagotoviti nižje cene energen- tov. Cena indonezijskega premoga, ki ima razmeroma nizko vsebnost žvepla, se na azijskem trgu zvišuje, prodajna cena elektrike v Evropi pa pada. V družbi bodo do marca no- velirali strategijo. Prilagoditi se bodo morali zahtevam industrijsko-emisijske direktive, ki z letom 2016 določa nižje dovoljene vredno- sti žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in praha v izpustih. Težave pričakujejo pri dušikovih oksidih, tako da bodo morali do leta 2016 oziroma ob morebitnem dogovoru o prehodnem obdobju do leta 2020 prilagoditi sistem čiščenja izpustov.

Med projekti v srednjeročnem obdobju je prva faza plinske elektrarne in morebiten projekt sežigalnice odpadkov v povezavi s centrom za ravnanje z odpadki na Barju. Projekt sežigalni- ce odpadkov je odvisen od odločitev na državni ravni, saj bo šlo za državno javno službo. MKO se odločajo med različnimi možnostmi: da bi bila ena sežigalnica na ravni celotne države in da bi bili sežigalnici dve. Tudi pri naložbi v plinsko elektrarno je še več nejasnosti.

TE-TOL v Ljubljani prek daljinskega ogreva- nja zagotavlja toploto okoli 36 odstotkom pre- bivalstva. Cen to sezono še ne bodo zvišali.

Določitev cene ni odvisna od družbe. Fiksni del opredeljuje državna uredba, variabilni del, ki predstavlja okoli 27 odstotkov cene, pa se usklajuje glede na ceno energenta. Po podatkih podjetja je daljinsko ogrevanje cenejše le v Velenju (v povezavi s šoštanjsko termoelektrarno). Letna maloprodajna cena toplotne energije je v Ljubljani lani znašala

december 2012

75 EOL 7

noVosti ^{Kratko, zanimivo}

nekaj manj kot 54 evrov na megavatno uro, v ostalih mestih pa je bila nad 80 evrov na megavatno uro.

urko na okoljSkem poSvetu

Poti za učinkovito Uredbo o komunalnih od- padkih – to je bila tema okoljskega posveta, ki ga je organizirala Fit media/Zelena Slovenija v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. O aktualnih vprašanjih pri ravnanju s komunalnimi odpadki v Sloveniji je govo- rila Barbara Avčin Tržan (MKO), o vrzelih v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in od- govornosti shem Mateja Mikec (Interseroh), o osnutku Uredbe in o interesu gospodarskih družb za kakovostno ravnanje z odpadki Vilma Fece (Gorenje), Uredbo je predstavila dr.

Lucija Jukić Soršak, na posvetu pa so govorili še o položaju komunalnih podjetij glede na pre- dlagane rešitve v Uredbi in o usposobljenosti javnih služb za ločeno zbiranje, prevzemanje, razvrščanje in predelavo komunalnih odpad- kov (organizacijski, tehnološki, ekonomski vidiki – s poudarkom na normativih).

Sponzorja okoljskega posveta sta bila Interseroh in Dinos.

vIhar ob predlaganI novelI energetSkega Zakona

Združenje slovenske fotovoltaične industrije – GIZ nasprotuje predlogu novele energetskega zakona, ki jo je objavil direktorat za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor.

Menijo, da je zakon v navzkrižju z ustavo, di- rektivami EU, da je diskriminatoren, krivičen in nezakonit. Predsednik združenja Uroš Merc je celo prepričan, da si bo s tem Slovenija zaslu- žila nove kazni EU, za odškodninske zahtevke pa se lahko odloči tudi gospodarstvo.

Med spornimi določili združenja izpostavlja objavo javnega razpisa zgolj enkrat letno ob koncu leta, kar bi pomenilo uvedbo popolnega moratorija na obnovljive vire energije od uved- be zakona pa vsaj do oktobra 2013, ko bi bil objavljen nov razpis za sredstva za spodbujanje rabe teh virov.

Po predlogu novele bi na javnih razpisih sred- stva za podpore pripadla tistim obnovljivim virom, ki za svoje delovanje potrebujejo naj- manj podpornih sredstev. To naj bi pomenilo favoriziranje zgolj določene tehnologije in ne vseh obnovljivih virov.

Ministrstvo pa se, tako ocenjuje, pri svojem de- lovanju naslanja na akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020, v katerem je morala Slovenija opredeliti deleže energije iz ob- novljivih virov. Pri fotovoltaiki so cilji doseženi, postavljeni sicer za leto 2017, zato ministrstvo očitno ocenjuje, da je to industrijo potrebno ustaviti, je kritičen predsednik združenja.

embalaža, izdelana posebej za potrebe pakiranja mesa, ima enake lastnosti kot večplastni materiali, izdelana pa je le iz enega substrata, ki se imenuje Mono amorfen Polietilen tereftalat (MaPet).

Mesna industrija je običajno uporabljala večplastne ali laminirane materiale za zagotovitev ustrezne zatesnitve s folijo.

Podjetje Faerch Plast je želelo razviti nov tip posodic, narejenih iz enega materiala, zaradi boljše vidljivosti zapakiranega izdelka, zagotoviti pa so morali enako tesnjenje kot pri laminatih. tako so namesto vrhnje plasti uporabili manjšo količino posebnega lepila na robovih, ki je primerno tudi za uporabo v živilski industriji in omogoča enostavno zatesnitev. Obenem pa je količina lepila tako majhna, da ni tveganja kontaminacije toka odpadkov. tudi dejstvo, da so posode narejene iz recikliranih materialov, pripomore k nižjemu ekološkemu odtisu. Uporabljeno lepilo, ki so ga v ta namen razvili pri podjetju, je bilo odobreno za neposreden stik z živilom pri temperaturah do 40 °C.

jabolčnik V pločeVinki z zgodbo

Pri podjetju Oliver Winery se zavedajo, da k nakupu izdelka privabi prav embalaža.

tako so novo 250-mililitrsko pločevinko za svoj jabolčnik Beanblossom Hard Cider prebarvali s svežimi, živahnimi barvami in jih dopolnili z zanimivimi zgodbami ekstravagantnih prebivalcev namišljenega mesta Beanblossom. »Vino mora delovati

dostopno, medtem ko je sam postopek iskren in zabaven,« je prepričan Bill Oliver, predsednik družbe. Lani so zaradi priročnosti svoj jabolčnik začeli ponujati tudi v

500-mililitrskih aluminijastih stekleničkah, ki so potiskane s 7-barvnim suhim ofset tiskom, pločevinke pa s šestimi barvami, prav tako z ofsetnim tiskom.

okolju prijazna kaVna

blazinica

Blagovna znamka Malongo Coffee

spodbuja pravično trgovanje in ponuja ekološko kavo, zato stremijo tudi k uporabi okolju prijazne embalaže.

trgu so s tem namenom predstavili kavne blazinice, ki so primerne za recikliranje, obenem pa dovolj vzdržljive, da ohranijo arome in preprečujejo

kontaminacijo. Proizvajalca embalaže Walki in Korsnäs sta združila moči in izdelala prvo kavno blazinico na trgu, ki je popolnoma biološko razgradljiva oziroma primerna za predelavo. Blazinice so v celoti izdelane iz deviških lesnih vlaken. Medtem ko so pri podjetju Korsnäs izdelali papirnato embalažo, so pri podjetju Walki poskrbeli za poseben premaz – oxo-biorazgradljiv, nestrupen polimer. Blazinice so pakirane posamično, embalaža pa zagotavlja zaščito pred plini, vlago, paro in uhajanjem arome. Prav tako dopušča termično obdelavo, toplotno zatesnitev in potisk.

december 2012 foto: arhiv Fit mediafoto: arhiv Fit mediafoto: arhiv Fit mediafoto: Rok Tržan

S la vk o r as p ot ni k Ja nko P ir ko vi č M ar jan i va či č Ju re F iše r

75 8 EOL 2013 Več skrbi kot dobrih pričakovanj

Besede o krizi so že stokrat prežve- čene, a krize ni nič manj. Kvečjemu več. Kot da tisti, ki bi moral slišati, vse presliši ali pa pozablja, da bo brez rasti realnega sektorja tudi državni proračun še bolj stanjšan, kot je že.

Kako torej v leto 2013? direktorjem in menedžerjem smo postavili tri vprašanja:

1

. kaj je v tem letu najbolj vplivalo na vaše poslovanje in kako boste končali poslovno leto – boljše, slabše?

2

^. kaj kaže povpraševanje na trgu za pri- hodnje leto?

3

. kaj bi morala prednostno storiti vlada za gospodarsko rast in katere ovire odpraviti?

Vlada naj opredeli politiko do

blagovnih tokov

janko pirkovič, btc:

1

. Leto 2012 zaključujemo s pozitivno rastjo poslovanja, saj so se prihodki letos poveča- li za dobre tri odstotke. To stabilno rast smo zagotovili predvsem s širitvijo poslov za SPAR Slovenijo. Zanj smo pričeli izvajati distribuci- jo za sveže meso, pridobili nove kapacitete za zamrznjeni program in širili storitve za njiho- ve neprehrambene artikle. Najpomembnejša pa je pogodba z družbo Pernod Ricard, ki je ena izmed največjih ponudnikov žganih pijač in vina na svetu. Od novembra dalje skladiščimo njihove izdelke na 1.600 m² in jih distribuiramo po Sloveniji, v države bivše Jugoslavije in Albanijo. V letošnjem letu smo pridobili še nekaj novih poslovnih partner- jev, in sicer: distribucijo artiklov na mejne prehode za družbo Regal GH, skladiščenje in distribucijo za PP (alkoholne pijače), Banex in Apipak. Povečali pa smo tudi poslovanje z za- mrznjenimi artikli za KZ Metliko. Nadaljevali smo z investicijami v informacijsko tehnolo- gijo, predvsem s prenovo sistema upravljanja s transportom, nadgradnjo elektronskih izmenjav podatkov s poslovnimi partnerji in implementacijo informacijske podpore za spremljanje učinkovitosti zaposlenih.

Velika pozornost je bila namenjena stroškom, ki zaostajajo za rastjo realizacije, kar je tudi po- sledica urejenih odnosov z glavnimi dobavitelji:

prevozništvo Kobal, Jungheinrich, Mentek in sistemi EES. Veliko racionalizacij je bilo uve- denih tudi v operativni d ejavnosti, kjer smo v letošnjem letu uvedli in na nivoju družbe in sindikata sprejeli spremembe sistema na- grajevanja. Nov sistem omogoča spremljanje in normiranje slehernega delavca za celotni delovni čas, kar omogoča pošteno plačilo za opravljeno delo.

2

. V letu 2013 predvidevamo na osnovi že sklenjenih poslov enako rast kot v leto- šnjem letu. Seveda pa so in bodo naše poslovne aktivnosti usmerjene v nove, relativno velike posle, predvsem v smeri pridobitve opravljanja naših skladiščnih in transportnih storitev v skladiščih trgovcev. Prepričan sem, da bomo ob upoštevanju naših referenc in sedanjega položaja na trgu pri tem uspešni. Nadaljevali bomo z nudenjem naših storitev za poslovne partnerje pri distribuciji blaga na južne trge.

Leto pa bo za nas prineslo kar nekaj pasti. Pri tem mislim na možnost odhoda večjih poslov- nih partnerjev (multinacionalke) na Hrvaško, v Avstrijo ali na Madžarsko, kjer so že in se še gradijo nove skladiščne kapacitete. Tudi ob predvidenem vstopu sosednje Hrvaške v EU lahko pride do sprememb delovanja trgovcev v tej regiji. S kar nekaj partnerji imamo pogodbe za določen čas, velik pritisk pa je tudi na nižje cene naših storitev.

Logistični center torej stabilno raste in si utrjuje svoj položaj kot vodilni logist za naše storitve.

3

. Na področju logistike in prometa bo mo- rala vlada narediti kar nekaj vsebinskih stvari: opredeliti celovito politiko do blagovnih tokov in koridorjev, ovrednotiti promet Luke Koper v povezavi z železniškim prometom, zagotoviti cestnim prevoznikom blaga in po- tnikov pogoje za konkurenčen nastop na trgu in opredeliti mrežo logističnih centrov.

najboljša opcija je prihod ljudi iz Bruslja

slavko raspotnik, rotoprint:

1

. V podjetju ROTOPRINT smo v letu 2012 poslovali uspešneje kot prejšnja leta. Naše

december 2012

75 EOL 9

poslovanje temelji predvsem na dobrih po- slovnih odnosih, sukcesivni dobavi artiklov in kakovosti naših izdelkov.

2

. V letu 2013 ne pričakujemo bistvenih sprememb. Recesija se bo še nadaljevala in prva izboljšanja naj bi se pokazala šele v drugi polovici leta 2014.

3

^. Vsako leto nam postavljate to vpraša- nje in vsako leto lahko podam isti odgovor:

• manjše obremenitve plač s prispevki (več se bo zaposlovalo in država bo ne glede na znižanje obremenitve plač dobila več denarja v blagajno),

• večje davčne olajšave in boljše pogoje za vstop tujih vlagateljev (administrativne ovire, visoka obdavčitev dela),

• manj komplikacij in hitrejše pridobivanje dovoljenj za gradnjo,

• zmanjšanje števila občin (sedaj imamo še več tistih, ki mislijo, da imajo oblast v svojih rokah).

Naj na koncu odgovora, kaj bi morala storiti vlada, dodam to, kar je danes jasno vsakemu Slovencu, ki ima to državo vsaj malo rad. Vlada in vsi župani glavnih mest bi morali odstopiti, ker ne delajo za državljane te naše lepe države, temveč za svoje interese. Večina politikov je v kazenskih postopkih, mnogo jih je, ki imajo ponarejena spričevala, kriminalcev sploh več ne zapiramo, ampak jih spuščamo na svobo- do, tisti, ki pa delajo pošteno, ne morejo več živeti, saj nimajo od česa. Najboljšo možnost v tem trenutku vidim v odstopu vseh politikov in prihodu novih ljudi iz Bruslja, ki ne bi bili obremenjeni s preteklostjo in bi znali Slovenijo popeljati v prihodnost.

Na obisku smo imeli otroški vrtec Vrba iz Zelene jame v Ljubljani. Prišlo je 60 otrok, da bi si ogledali, kakšna je proizvodnja embalaže za prehrano in kako se na koncu ta embalaža reciklira. Naj povem, da se je teh 60 malčkov, starih od 4 do 5 let, razumelo mnogo bolje kot naša vlada. Mislim, da sem s tem povedal vse.

Pomembno dejstvo je, da se država popolnoma napačno loteva problema reševanja gospodar- ske krize. Vse njihove dejavnosti temeljijo na varčevanju, namesto da bi sprejeli ukrepe, ki bi povečevali gospodarsko rast in s tem dali možnost novih delovnih mest (predvsem za mlade). Sprostiti je potrebno kreditni krč, ki vlada v vseh bankah. Največja, če lahko rečem svinjarija, ki se je zgodila, je to, da so banke kreditirale politično povezane tajkune in razne prijatelje, ki danes teh kreditov niso sposobni vrniti. Na stotine milijonov evrov denarja se je odpisalo in sedaj zaradi tega trpi celotno slovensko gospodarstvo. Tudi mnogi dobri podjetniki so zaradi tega v težavah, saj vsak dober podjetnik potrebuje za seboj banko, ki

mu pri njegovih vlaganjih pomaga z dobrimi krediti.

Naša politika, ne glede na to katera, se ne zaveda dejstva, da država brez dobre proi- zvodnje ne more funkcionirati. Če samo varčuješ, nisi nič naredil. Potrebujemo razvoj, tehnologije in rast proizvodnje, ker bomo samo na ta način lahko konkurirali na trgu EU in si s tem povečevali gospodarsko rast.

Proti stihiji trga pri odpadnih surovinah

marjan ivačič, Vačo:

1

. Slabše odkupne cene, pritisk konkurence, zavajanje kupcev s strani konkurence in nelojalna konkurenca bodo seveda vplivali na slabši rezultat. Slabši rezultat je posledica dej- stva, da na cenovno politiko odkupa odpadnih surovin bistveno vplivajo tuji kupci. Slovenci v svoji lasti praktično nimamo več predelovalnih obratov za predelavo odpadnih surovin (svetla izjema je Paloma, ki se ne zanima za manjše kupce, Omaplast, Plasta in AD pa prav tako držijo nizke cene odkupa plastike). Noben plastični proizvod ni v trgovini cenejši od 10 EUR/kg, medtem ko predelovalci za PE-folije in PET-plastenke ponujajo največ 0,30 EUR/

kg. Ostale vrste odpadne plastike sploh nimajo cene – enako kot steklo. Če želimo, da nam od- padne surovine ne bodo zastrupljale okolja, jim postavimo ustrezno ceno in jih ne prepuščajmo stihiji trga. Na drugi strani je neekonomično tujcem pod ceno predati surovine, namesto da bi jih predelali sami in s tem poskrbeli za razvoj (zaposlovanje, nove dejavnosti in novoustvar- jena vrednost.

2

. Povpraševanje na področju odpadnih suro- vin se ne bo bistveno spremenilo. Podjetje VAČO, d. o. o., ima »tržno nišo« v patentiranem ročnem razvrščanju vseh pisarniških odpadkov in konec leta se že kažejo rezultati šestletnega dela. Med pisarniškimi odpadki (97 odstot- kov papir in embalaža) ni odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Kalkulacije dokazujejo našo pravo pot, saj lahko s pravilnim zajemom že pri obstoječih cenah odpadnih surovin nudimo 10 odstotkov nižjo ceno odvoza od komunalnih podjetij in pisarnam izdamo potrjen evidenč- ni list. Evidenčni list je edini dokaz ekološke osveščenosti, ki pa ga komunalna podjetja zaradi napačnega zajema ne morejo izdati.

Žal MOP kljub obveznim letnim poročilom ne objavlja pisarn, ki so predale največ odpadkov v predelavo.

3

. Lokalna skupnost mora za svoj gospodar- ski in s tem socialni razvoj zagotoviti:

• financiranje okolju varnih orodij za možnost zaposlovanja lokalnega prebivalstva name- sto negospodarnih naložb (orodja v centrih

za ravnanje z odpadki), ki ne zaposlujejo in večinoma celo neposredno škodijo okolju,

• pravično ceno odkupa (po potrebi subvencije, če tržna cena ni ekonomična) vseh surovin (iz rudarstva, kmetijstva in ravnanja z ostanki in odpadki – zlasti slednjih, ki z ne- izkoristkom predstavljajo veliko grožnjo in v veliki meri že zastrupljajo okolje) in zelene energije,

• kontrolirano ravnanje od vhoda preko predelave do izhoda – tudi za vse ostanke odpadkov,

• dokumentiran odkup in predelavo vseh surovin in energije,

• brezplačno dokumentirano začetno strokov- no pomoč pri izboru in uvajanju orodij, ki jo nudijo inštituti, ti pa morajo zagotavljati nevtralen eksperimentalen preizkus vseh razpoložljivih orodij in postopkov (inštituti naj se financirajo samo s prodajo produktiv- nega znanja, ki se dokumentirano povrne preko prodaje surovin in energije).

Odpadne surovine so tako lahko generator produktivnega zaposlovanja, ustvarjanja no- voustvarjene vrednosti in s tem razvoja.

administrativne ovire krojijo usodo podjetij

jure Fišer, gorenje surovina:

1

. Poslovno leto bomo končali z manj prihod- ki in manj dobička kot lani, vendar še vedno nekoliko bolje od planiranega. Letos sta najbolj vplivali na naše poslovanje zmanjšani fizični obseg proizvodnje v slovenski industriji in tu- jini ter padec/nihanje cen surovin med letom.

Pomemben vpliv na poslovanje je imela tudi zaostrena likvidnostna situacija v Sloveniji.

2

. Poglabljanje krize v letu 2012 bo imelo tudi negativne posledice za predvidevanja v letu 2013, saj so podjetja zelo rezervirana pri načrtovanju. Posledično nas skrbi planirani zmanjšan fizični obseg proizvodnje v industriji, saj bodo s tem prizadeti nabavni viri. Zagotovo bodo problemi tudi z nihanjem cen surovin.

3

. Pod nujno je potrebno vzpostaviti nor- malno delovanje bančnega sistema in od- praviti problem nelikvidnosti v slovenskem gospodarstvu. Ključno je tudi odpraviti vrsto administrativnih ovir, ki krojijo usodo mnogih podjetij. Predvsem na področju odpadkov je ta problem zelo prisoten. Čeprav je v zadnjem času opaziti bolj učinkovito delovanje ARSO in se vloge rešujejo pospešeno, so akutne potrebe tako velike, da je potrebno izdajanje dovoljenj še pospešiti. Zavedati se je treba, da lahko iz- dajanje dovoljenj pozitivno vpliva na investicije in nova delovna mesta. 

P o lo ža j P a P ir n o P r ed el o va ln e i n d us tr ij e

december 2012 foto: www.shutterstock.com

EMB a Laža 10 75

Obvladovanje tveganj in varčevanja z energijo. to sta bili temi, ki so ju postavili v središče 16. dne slovenskega papirništva in tradicionalnega, 39. mednarodnega letnega simpozija društva inženirjev in tehnikov papirništva, domači in tuji menedžerji ter strokovnjaki papirno predelovalne industrije. Srečanje sta pripravila panožno združenje pri GZS in ditP, o aktualnem položaju panoge pa je govorila Jožica Stegne, predsednica UO Združenja za papirno in papirno predelovalno industrijo – panogi že nekaj let ni lahko.

POLOžaJ PaPirnO PredeLOVaLne indUStriJe

gospodarstvo želi primerljive pogoje poslovanja

papirna industrija je lani poslovala z izgubo kljub rasti prihodkov, proizvodnja je bila nižja, zmanjšalo se je število zaposlenih, radeška papirnica je v stečaju, povpraševanja na trgu je manj. kakšna bo bilanca ob koncu tega leta in kaj najbolj vpliva na poslovanje panoge?

Tudi letos se nadaljuje upad povpraševanja, posledično s tem pa znižanje obsega kapacitet v Evropi. Po podatkih CEPI (Confederation of European Paper Industries), katerega član je tudi slovensko združenje za papirno in papir- no predelovalno industrijo, je bilo v devetih mesecih letošnjega leta proizvedenih 69,3 milijona ton papirja in kartona, kar je za 2,4 odstotka manj glede na isto obdobje preteklega leta. Proizvodnja papirja in kartona v Sloveniji je v primerjavi z evropsko proizvodnjo cca en odstotek. Obseg in proizvodnja posameznih vrst papirja ne sledi povsem trendom v evrop- skem merilu. V Evropi je npr. zaznati večji padec grafičnih in embalažnih papirjev ter kartona. V strukturi grafičnih papirjev je v Sloveniji zaznati porast časopisnega papirja, medtem ko je v Evropi trend v upadu. Lahko rečemo, da slovenska papirna industrija sledi evropskim in svetovnim trendom, vendar so ti trendi zaradi marginalnih količin proizvo- dnje papirja v Sloveniji v primerjavi z Evropo in svetom nekoliko drugačni. Bližina rastočih

trgov po porabi papirja (Jugovzhodna Evropa, Balkan, Turčija) vpliva na to, da se negativni vplivi zmanjšanja povpraševanja v Zahodni Evropi v bistveno manjšem obsegu odražajo v poslovanju papirnic v Sloveniji.

Pričakujemo, da bo leto 2012 nekoliko ugodnej- še od lanskega leta, še posebej ker je lansko leto na rezultate močno vplival stečaj Radeče papirja.

toda že nekaj let v papirni industriji ugotavlja- te, da na strani države nimate sogovornika, čeprav podjetja bremenijo visoke trošarine na energente in visoke cene plina. kakšen vpliv imajo cene energentov na poslovne rezultate, kaj pomenijo v strukturi cene in ali so dogaja- nja na trgu plina ugodna za panogo?

Ker je papirna industrija energetsko intenzivna panoga, imajo cene energentov poleg cen odpa- dnega papirja in celuloze najpomembnejši vpliv na poslovne rezultate. V strukturi stroškov v

Povezovanje med znanstveno

in raziskovalno sfero je

bistvenega pomena za

panogo.

december 2012

foto: arhiv podjetja

foto: arhiv podjetja

Jo ži ca St eg ne 11 75 EMB a La ža

povprečju predstavljajo stroški za energijo več kot 17 odstotkov, v nekaterih papirnicah tudi 20 odstotkov in več, zato bistveno vplivajo tudi na mednarodno konkurenčno sposobnost slovenskih papirnic. V Sloveniji se soočamo z visokimi cenami energentov ter sedaj že tri- krat višjo trošarino na električno energijo in plin, kot jo npr. plačujejo sorodna podjetja v Avstriji. Žal na tem področju nimamo pravega sogovornika in nikakor ne uspemo prepričati odgovorne o posledicah nameravanih ukrepov, ki gredo v povsem drugo smer. Napovedan dodatni dvig trošarine bo imel velik vpliv na poslabšanje poslovnih rezultatov papirnic in na drugi strani bistveno zmanjšanje konkurenčne sposobnosti v odnosu do ostalih, saj so vse slo- venske papirnice veliki izvozniki; v povprečju izvozijo več kot 80 odstotkov. Že nekaj let se borimo za enakovredne pogoje poslovanja, ki jih imajo naši konkurenti v sosednjih državah.

Energetika in okoljske dajatve so tiste, ki bi- stveno bolj bremenijo slovensko papirno in papirno predelovalno industrijo od ostalih.

drage surovine prav tako bremenijo podjetja.

pri katerih materialih so trendi najslabši in kakšne so napovedi za prihodnje leto?

Cene osnovnih surovin za proizvodnjo papirja (celuloza, odpadni papir oz. papir za recikli- ranje – nov termin, ki je v uporabi, in lesa) so letos na relativno nizkem nivoju. Po lanskem avgustu so cene za navedene surovine začele padati. Napovedi za prihodnje leto so zelo različne, saj na to vpliva veliko dejavnikov.

Na cene odpadnega papirja je v prejšnjih letih močno vplivalo povečano povpraševanje iz Azije (Kitajska in Indija). To se je že v lanskem letu umirilo in ni pričakovati povečanja. Kako bo manjši obseg zbiranja zaradi nižje proizvo- dnje vplival na ceno OP v prihodnjem letu, je težko oceniti, vendar bistvenih dvigov cen, kot so bili v preteklih letih, ni realno pričakovati.

Podobno je s cenami celuloze, ki se spreminjajo zelo ciklično. V letošnjem letu smo zabeležili padec, možno je pričakovati rahel dvig, podob- no kot pri OP. Za prihodnje leto je gibanje cen v tem trenutku še zelo težko točno napovedati.

kaj so glavni vzroki za zmanjševanje obse- ga proizvodnje? več podjetij je v lasti tujih lastnikov, ki so del globalnega trga s široko možnostjo trženja, ne le na trgu eu, kjer trendi niso ugodni. kakšne bodo izvozne možnosti v prihodnjem letu?

Kot sem že omenila, v Sloveniji trenutno še ne prihaja do realnega znižanja obsega

proizvodnje, če izvzamemo zaustavitev pro- izvodnje grafičnih papirjev v Radeče papirju.

Lanskoletna nižja proizvodnja je bila posledica vlaganj v obstoječo proizvodnjo, kar bo v tem letu obseg dejansko povečalo. Vlaganja v po- večanje obsega proizvodnje so bila izvedena v podjetju Količevo Karton na prehodu lanskega v letošnje leto, v prihodnjem letu se napove- dujejo vlaganja v Papirnici Vevče. V podjetju Vipap Videm Krško imamo ravno tako pripra- vljen investicijski projekt, katerega izvedba je odvisna od zagotovitve ustreznih finančnih virov. Papirnice v Sloveniji imajo kljub tujim lastništvom razvojne projekte za posodabljanje in širitev proizvodnje.

Zanimivo je, da ste na dnevu papirništva po- sebej opozorili na nujnost povezovanja med gospodarstvom in znanstveno raziskovalno sfero. kje so neizkoriščene možnosti?

Povezovanje med znanstveno in raziskovalno sfero je bistvenega pomena za to panogo, saj se bo morala panoga v prihodnosti bistveno pre- strukturirati, predvsem glede na uporabnost končnega proizvoda papirja, kakovost in teh- nologijo proizvodnje. Posledično je nujno, da podjetja krepijo raziskovalno dejavnost znotraj razvojnih oddelkov s sodelovanjem Inštituta za celulozo in papir ter ostalimi ustanovami na tem področju. Razvoj novih proizvodov je nujen pogoj za dolgoročen obstoj. Poleg nave- denega so povezovanja podjetij tudi na ostalih področjih, npr. razvojni center za energetiko (ZEL-EN Krško), katerega partner je Vipap Videm Krško, in pomembno prispevajo k so- delovanju podjetij v regiji ter razvijanju novih idej tudi na tem področju.

papirniška industrija je po določenih merilih okolju manj prijazna. o tem na srečanju niste veliko govorili. katere primere dobre prakse podjetij, ki želijo poslovati bolj zeleno, bi navedli?

Ne strinjam se z vašo trditvijo, da je papirna industrija okolju manj prijazna, saj je ravno papirna industrija ena najbolj trajnostno na- ravnanih panog. Tak status si zasluži zaradi obnovljivih surovin, naravi prijaznih izdelkov ter sodobnih, avtomatiziranih in ekološko pri- lagojenih proizvodnih procesov, ki so rezultat dolgoletnega sistematičnega dela.

Les je kot naravno obnovljiv vir osnovna suro- vina za proizvodnjo vlaknin (celuloza, lesovi- na) in papirja. Sodobna proizvodnja celuloze je energetsko neodvisna in z izpusti CO2 ne obremenjuje okolja. V papirništvu se iz leta v leto povečuje uporaba lesa iz certificiranih gozdov, kar zagotavlja sonaravno gospodarje- nje z gozdovi. Zaradi velikega obsega gozdnih površin ima tudi Slovenija na tem področju perspektivo. Odpadni papir je glavna surovi- na slovenskih papirnic (60 odstotkov), zato imamo odločilno vlogo v sistemu ravnanja z od- padnim papirjem in papirno embalažo. Sistemi zbiranja odpadnega papirja in embalaže so

zgled učinkovitosti, saj v Evropi danes zberejo več kot 70 odstotkov vsega izdelanega papirja, v Sloveniji 62 odstotkov. Stopnja zbiranja na- rašča vsako leto.

Papir je vsestransko uporaben in naravi prija- zen material, nosilec informacij ter medij za izražanje kreativnosti in ustvarjalnosti. Kot reciklabilen (uporaben šest- do osemkrat) in bi- orazgradljiv izdelek izpolnjuje ključne zahteve trajnostnega razvoja. Na nekaterih področjih je papir nezamenljiv (higiena, embalaža). V kolikor papirno embalažo nadomestimo z em- balažo iz drugih materialov (plastika), je vpliv na okolje s pridobivanjem le-teh iz fosilnih su- rovin in pri odpadkih nekajkrat manj ugoden za okolje in zdravje človeka. Pri razgradnji npr.

plastike se sproščajo dioksini, ki se nato vežejo v prehransko verigo. Pri tehnoloških procesih gre smer razvoja v manjšo porabo vode, vla- knin, naravnih materialov ter večje energetske učinkovitosti (manjša poraba energije).

kaj pričakujete od ekonomske politike države v letu 2013?

Od ekonomske politike države v letu 2013 pri- čakujemo končno doumevanje odgovornih, da ukrepi, s katerimi na eni strani polnijo prora- čun (povečanje okoljskih dajatev, trošarin na energente, dodatne obremenitve plač), na drugi strani ogrožajo in zmanjšujejo mednarodno konkurenčnost gospodarstva. Upam si trditi, da bodo s takim ravnanjem dolgoročno ogro- zili celotne panoge gospodarstva v Sloveniji.

Papirna in papirno predelovalna industrija v Sloveniji si že več let prizadeva za primerlji- ve oz. enake pogoje poslovanja, kot jih imajo papirnice v ostalih konkurenčnih evropskih državah. Žal gre ravnanje glavnih nosilcev ekonomske politike ravno v nasprotno smer. 

V strukturi stroškov v povprečju predstavljajo stroški za energijo več kot 17 odstotkov.

V Sloveniji trenutno še ne

prihaja do realnega znižanja

obsega proizvodnje.

N o va p r a v il a z a o zN a č ev a N je o tr o š ke hr a N e

december 2012 foto: www.shutterstock.com

EMB a Laža 12 75

Kupovanje posebne hrane je bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled. evropski poslanci so zato letos glasovali o zakonodaji, ki bo potrošnikom olajšala prepoznavanje različnih vrst posebne hrane na trgovskih policah. namen zakonodaje je urediti označevanje hrane ter poskrbeti za njihovo kakovost in varnost. Zakonodaja pokriva ranljive skupine ljudi, kot so dojenčki, otroci, hospitalizirani, osebe z alergijami na gluten

… delež teh ljudi v celotnem prebivalstvu predstavlja od enega do petih odstotkov.

nOVa PraViLa Za OZnaČeVanJe OtrOšKe Hrane

na embalaži ne bo več komercialnih zavajanj

N

ova zakonodaja bo nadomestila in poeno- stavila skupek sedaj veljavnih pravil, ki za- jemajo do dva odstotka izdelkov na trgu hrane.

Spremembe so bile predlagane zaradi težav, s katerimi se srečujejo tako potrošniki kot re- gulativni organi pri razlikovanju med živili za splošno potrošnjo in tistimi, ki so namenjena posebnim skupinam potrošnikov. Zakonodaji bodo podvrženi tudi uvoženi izdelki, zato kre- pijo predloge o nadzoru trga, bodo pa seveda države tiste, ki bodo zakonodajo izvajale.

P

oslanci so tako potrdili izhodišče za obli- kovanje zakonodaje, ki naj bi opredelila doslednejša in jasnejša pravila glede označe- vanja ter vsebnosti mleka za otroke in hrane za osebe s posebnimi zdravstvenimi potrebami.

Njihov namen je boljša zaščita potrošnikov in več jasnosti za prehrambno industrijo. Pravila bodo zajemala tudi preobčutljivost na gluten in določene nizkokalorične diete.

Otroška hrana brez idealiziranih podob

O

znake in embalaža vseh mlečnih formul, namenjenih dojenčkom do 12. meseca

starosti (vključno z nadaljevalnimi formulami), v prihodnje ne bodo smele prikazovati dojenčk- ov ali fotografij, ki bi lahko idealizirale uporabo teh izdelkov. Parlament tudi poziva Komisijo, naj pregleda trenutno zapletene določbe glede mleka za majhne otroke (od prvega do tretje- ga leta starosti) in oceni potrebo po sprejetju posebnih pravil o sestavi in označevanju teh izdelkov.

Posebne oznake za izdelke, ki

vsebujejo gluten

V

zakonodajo so vključena pravila za posebno označevanje izdelkov, ki vsebujejo gluten.

Prehrambni izdelki, ki so namenjeni ljudem, preobčutljivim na gluten, bodo lahko imeli največ 100 mg glutena na kilogram in nosili oznako "zelo nizka vsebnost glutena", tisti z manj kot 20 mg glutena na kilogram pa bodo lahko imeli oznako "brez glutena". Poslanci še želijo, da Komisija pripravi študijo glede po- manjkljivosti zakonodaje o označevanju živil za ljudi s preobčutljivostjo na laktozo.

december 2012

13 75 EMB a La ža

Zavajajoče

»shujševalne«

trditve

P

arlament izraža zaskrbljenost zaradi vedno več "shujševalnih" trditev na embalaži pre- hranskih izdelkov. Nova pravila bi zato morala zajemati tudi nizkokalorične diete, ki nadome- stijo dnevni vnos hrane in stroge diete za ljudi s prekomerno telesno težo. Živila za uporabo v nizkokaloričnih dietah naj bi vsebovala od 800 do 1.200 kalorij dnevno, za uporabo v zelo nizkokaloričnih dietah pa od 400 do 800 kalorij na dan.

M

ed drugim je prevladalo mnenje, da bi za odpravo vsake morebitne zmede med živili, ki se tržijo za nadzor nad telesno težo, ter zaradi pravne varnosti morala izraze na dietnih živilih za splošno prebivalstvo urejati samo uredba 1924/2006 o zdravstvenih trdi- tvah na živilih.

Irma Sterle glaner, vodja Službe za odnose z javnostmi, ministrstvo za zdravje

Predlog bo nadomestil trenutno veljavno Direktivo o živilih za posebne prehranske

namene (Direktiva 2009/39/ES) z namenom poenostavitev zakonodaje. Predlog ukinja pojem dietetičnih živil in zagotavlja nov okvir, ki določa osnovna pravila za omejeno število kategorij živil, ki veljajo za nujno potrebne za nekatere ranljive skupine prebivalstva, tj. živi- la, namenjena dojenčkom in majhnim otrokom, živila za bolnike pod zdravniškim nadzorom ter prehranski obroki za nadzor telesne teže.

Predlog določa splošna pravila o sestavi in označevanju za navedene kategorije živil, poleg tega vzpostavlja enoten seznam za vitamine, minerale in druge snovi, ki se jih lahko doda tem kategorijam živil.

7. 12. 2012 je bil na Svetu ministrov, pristojnih za zaposlovanje, socialne zadeve, zdravje in potrošnike predlog Uredbe Evropskega parla- menta in Sveta o živilih, namenjenih dojenčk- om in majhnim otrokom, in živilih za posebne zdravstvene namene potrjen oziroma so bili seznanjeni o doseženem dogovoru, formalno pa bo predlog sprejet na Svetu za kmetijstvo.

Uredba bo po objavi v Uradnem listu EU ne- posredno veljavna v vseh državah članicah, zato ne bo potreben njen prenos. Neposredna veljavnost bo zagotovila, da morajo vsi udele- ženci v vseh državah članicah hkrati upoštevati ista pravila. 

živila za uporabo v

nizkokaloričnih dietah naj bi vsebovala od 800 do 1.200 kalorij dnevno, za uporabo v zelo nizkokaloričnih dietah pa od 400 do 800 kalorij na dan.

KOLIČEVO KARTON d. o. o.

Papirniška cesta 1, 1230 Domžale T: 01 7290 564, F: 01 7290 567 E: prodaja.kartona@mm-karton.com

Zavidljiva gladkost, odlična potiskljivost in izreden sijaj!

V podjetju Količevo karton smo posodobili proizvodnjo.

Nov formerski del kartonskega stroja, nova pakirna linija in posodobljen oddelek dodelave kartona zagotavljajo občuten dvig kakovosti obstoječega proizvodnega programa. Zanj je značilna zavidljiva gladkost, odlična potiskljivost in izreden sijaj.

Z novo blagovno znamko Excellent Top smo dopolnili program premaznih kartonov, izdelanih iz svežih lesovinskih in celuloznih vlaken.

Excellent Top in Kromopak (GC2)

uporaba za najzahtevnejšo embalažo v farmacevtiki, kozmetiki in prehrambeni industriji

Belpak (GT2)

farmacevtika, kozmetika, zahtevnejša embalaža v prehrambeni industriji

Grafopak Kraft (GT4)

za embalažo, ki zahteva močnejši karton in pralne praške

Grafopak in Multicolor Special (GD) množična uporaba za vse vrste embalaž MM Liner za kaširano embalažo

Promocija

Em b a la ža za s ta r Ej š E

december 2012 foto: British Standards Institution

EMB a Laža 14 75

Skorajda po vsem svetu je opazen trend rasti starejšega prebivalstva, zato morajo trgovci in prodajalci zagotoviti, da so njihovi izdelki prilagojeni tej močni potrošniški skupini.

trg starejših kupcev postaja namreč vse bolj raznovrsten in segmentiran, saj vsi starejši ne razmišljajo enako in tudi ne kupujejo na enak način.

Samo oboje hkrati, ustrezno prilagojena embalaža in prijetno nakupovalno okolje, daje starejšim pozitivno nakupovalno izkušnjo. Kako lahko trgovci in proizvajalci embalaž to omogočijo? ali se dovolj dobro zavedajo, kako pomemben delež potrošništva predstavlja starejša populacija?

lucija gornjak

eMBaLaža Za StareJše

starejši potrebujejo

nove embalažne rešitve

Z

animive odgovore dajejo nekatere tuje raz- iskave. Ena prvih te vrste je raziskava A.T.

Kearneya, v kateri je sodelovalo več kot 3.000 potrošnikov, starih 60 let in več, ter 23 držav iz ZDA, Evrope, Azije in Rusije. V ZDA imajo ljudje, stari 50 let in več, 80 odstotkov lastnih finančnih sredstev v državi in predstavljajo po- lovico vse neomejene porabe. Podobno velja za razvite države po vsem svetu, a kljub temu ve- čina trgovcev oglaševanje svojih potrošniških izdelkov usmerja na mlajšo populacijo, kar sta- rejšim daje občutek, da so v veliki meri prezrti.

Omenjena študija je pokazala, da obstoječe em- balažne vrste starejšim predstavljajo nemalo težav: težko berljivi napisi na etiketah (zlasti navodila za uporabo), neustrezna velikost in barva črk, prenasičenost z informacijami (ne- preglednost), težave z odpiranjem, uporabo in shranjevanjem izdelkov, neprimerna velikost in dizajn embalaže, prevelika teža, neprepo- znavnost blagovnih znamk, težaven dostop do izdelkov na previsoko ali prenizko ležečih pro- dajnih policah, neprijazno nakupovalno okolje ipd. Večina težav se nanaša na zmanjšano moč in spretnost starejših oseb ter na razumevanje navodil, kako je treba embalažo odpreti.

Ovire in omejitve starejših kupcev

M

nogi starejši, zlasti tisti nad 80 let, imajo določeno vrsto bolezni, telesno okvaro ali fizično nesposobnost (artritis, slabši vid, drugačno dojemanje barv idr.), zaradi česar z izdelkom in embalažo ne morejo ravnati enako kot tisti ljudje, ki teh omejitev nimajo.

Ker določeni predpisi zahtevajo, da etikete na embalažah vključujejo vse več in več podatkov, se zaradi pomanjkanja prostora za navedbo in- formacij zmanjšuje velikost črk. To starejšim otežuje nakup in uporabo izdelka. »Vendar pa je ustrezna prilagoditev velikosti črk v kombi- naciji z vsemi ostalimi zahtevami velikokrat nemogoča, saj je embalaža običajno namenje- na širokemu evropskemu trgu in vključuje besedilo v več jezikih, zato je temu namenjen omejen prostor na embalaži. Srečujemo se namreč z željo naročnika po čim cenejši reši- tvi za izdelavo ter hkrati z zahtevami po čim večji berljivosti in uporabnosti informacij,« je povedala Nina Bavčer, oblikovalka vizualnih komunikacij in direktorica podjetja Arsenal Design, d. o. o.

S

tarejši so zelo pozorni na barvo embala- že, pri čemer so vizualno najbolj opazne grafično izpostavljene etikete s kontrastno barvo ozadja. Starejše osebe imajo pogosto

Starejši pri svoji nakupni

odločitvi bolj kot ceno

upoštevajo kakovost izdelka.

december 2012

15 75 EMB a La ža

tudi zmanjšan apetit in pojedo manjše količine hrane, zato morajo snovalci in oblikovalci em- balaž vseh vrst živil in pijač skrbno upoštevati tudi ta dejavnik. Predvsem je pomembna ustre- zna velikost in teža izdelka oziroma embalaže ter da se lahko izdelek po uporabi (neprodušno) zapre, ne da bi se s tem zmanjšala kakovost preostale vsebine.

P

osebne vrste proizvodi so farmacevtski iz- delki, katerih embalaže morajo omogočati varno uporabo izdelka, zamaški in pokrovi pa morajo preprečevati samodejno odprtje emba- laže. Nina Bavčer je poudarila, da »je predvsem farmacija tista, ki bi lahko največ pozornosti namenila starejši populaciji, saj proizvaja neka- tere izdelke, ki so namenjeni prav njim. Glede na lastne izkušnje bi tako na prehranskih em- balažah kot zdravilih omenila predvsem težave z branjem navodil, saj se mnogokrat dogaja, da so navodila, rok uporabe ipd. na embalaži na- tisnjeni v velikem številu jezikov in zato v zelo majhni pisavi, ki je za populacijo v srednjih in

starejših letih zelo težko berljiva. Težavo pov- zročajo tudi plastične škatlice z zdravili OTC (vitamini, prehranska dopolnila), ki zahtevajo posebne prijeme pri odpiranju – večinoma kot zaščito pred tem, da bi jih jemali otroci. Tukaj se srečamo z dejstvom, da podjetja kupujejo embalaže, ki so že narejene in jih potem polnijo z vsebinami za otroke, mladostnike, odrasle in starejše, ne glede na potrebe posameznih ciljnih skupin.«

S preprostimi embalažnimi rešitvami do

velikih sprememb

M

noge tuje raziskave so potrdile tezo, da so sedanje obstoječe embalaže premalo prilagojene starejši populaciji, nekatere pa tudi popolnoma neustrezne ali celo nevarne za uporabo. »Mislim, da predvsem na slovenskem trgu, kjer sami (sploh v zadnjih letih) zelo redko vlagamo v lasten razvoj embalaže, ampak od svetovnih proizvajalcev kupujemo že narejene embalaže in večinoma gledamo le na cenovni

vidik, ni pričakovati kakšnih presežkov na tem področju,« je povedala Nina Bavčer.

ž

e nekatere enostavne embalažne rešitve lahko bistveno povečajo zadovoljstvo sta- rejših kupcev z izdelkom, ne da bi s tem bile prezrte ostale skupine potrošnikov. Drznejše, bolj poudarjene identitete blagovnih znamk, grafike, ki pripovedujejo zgodbo o izdelku ter manjša količina bolj ciljno usmerjenih infor- macij na embalaži – vse to bi starejšim olajšalo branje in razumevanje informacij o izdelku.

Najbolj dobrodošle so spremembe pri sistemih odpiranja in zapiranja embalaže, dizajna em- balaže ter pri oblikovanju, tisku in umeščanju navodil, ki morajo vključevati dovolj pregledne informacije z ustrezno velikostjo pisave. Za to- vrstne spremembe so primerne zlasti blagovne znamke z že uveljavljeno tradicijo in pridoblje- no lojalnostjo starejših potrošnikov. Sicer pa je to priložnost za izboljšavo in nadgradnjo vseh potrošniških blagovnih znamk, saj odrasli poleg izdelkov zase zelo pogosto kupujejo tudi izdelke za otroke in vnuke. Raziskava kaže, da starejši potrošniki pri svoji nakupni odločitvi bolj kot ceno upoštevajo kakovost izdelka.

Kljub temu da starejše osebe praviloma kupu- jejo manjše količine izdelkov, za posamezen nakup zapravijo več denarja, saj radi ostajajo

Starejši so zelo pozorni na barvo embalaže.

www.triglav.si Vse bo v redu.

Več zavarujem, več privarčujem.

Triglav komplet v enoten sistem seštevanja popustov povezuje zavarovanja Zavarovalnice Triglav:

• avtomobilska,

• premoženjska,

• življenjska,

• pokojninska,

• zdravstvena ...

Triglav komplet

Združite

vsa zavarovanja in prihranite

do 50 %.

Nova zavarovanja, dvojni popusti.

Že dve zavarovanji sta komplet.

Promocija

december 2012

EMB a Laža 16 75

zvesti določenim blagovnim znamkam, ki jih že poznajo in imajo z njimi dobre izkušnje.

Ne gre pa le za izdelke na prodajnih policah, saj mnogi odrasli vse pogosteje informacije o izdelku poiščejo tudi na spletu. Amazon, ena izmed najbolj poznanih in uspešnih spletnih prodajaln, skupaj z vodilnimi proizvajalci po- nuja embalaže, ki so popolnoma prilagojene starejšim potrošnikom in invalidom. Tako je Fisher-Price za nekatere od svojih igrač razvil novo embalažo, ki s poenostavljenim sistemom odpiranja precej olajša uporabo izdelka. Skoraj vse kategorije potrošniških izdelkov lahko za enostavnejše odpiranje in uporabo najdejo re-

šitev v fleksibilni embalaži. Tovrstne načine, ki jih v tujini ponuja vodilni britanski proizvajalec fleksibilne embalaže FFP Packaging Solutions, že uporabljajo nekatera večja podjetja, kot sta Logitech in Phillips. Tudi dr. Andrej Lisec in mag. Stanislav Levičar iz Fakultete za logi- stiko Univerze v Mariboru sta še posebej izpo- stavila embalažno rešitev Amazona: »Amazon se trudi čim več dobaviteljev prepričati, da bi svoje izdelke embalirali v t. i. »frustration-free«

embalažo, ki jo je enostavno razstaviti. Ta em- balaža namreč ne služi funkciji zaščite pred tatovi in ravno tako ni potrebno, da je zaradi trženjskih namenov narejena iz prosojne pla- stike, saj je namenjena prodaji izdelkov preko spleta. Na spletnih straneh si namreč kupec lahko izdelek ogleda in tako z njim ne prihaja v fizični stik. Z naraščajočo prodajo preko spleta ima takšno embaliranje dobre možnosti, da se razširi še na več izdelkov. Obetamo si torej lahko povečan pomen tega, da naj bo celotna iz- kušnja kupca z izdelkom prijetna – tudi potem, ko izdelek prejmejo in ga želijo odstraniti iz embalaže.« Na vprašanje, ali drži teza, da so obstoječe embalaže premalo prilagojene sta- rejši populaciji, pa sta odgovorila: »Vsekakor starejši potrebujejo enostavnejše rokovanje z embalažo, jasnejša navodila in poudarjene puščice ter datume uporabe. Poleg trde plasti- ke in žic, ki so pogosto del embalaže skupaj s kartonom, je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da so številni majhni deli, ki izolirajo posame- zne dele izdelka, pogosto težje odstranljivi in zahtevajo precejšnje motorične ročne spre- tnosti. Embalaža, ki se lahko odpre le enkrat in je ni več mogoče zapreti, pa ne predstavlja le težave starejšim, ampak tudi trgovcem, ki morajo v skladu z zakonodajo kupcem omogo- čiti vpogled izdelka, po drugi strani pa tega ne želijo storiti, ker potem morda ne bodo mogli tega izdelka prodati drugemu kupcu. Starejši

namreč pogosto želijo izdelek preveriti tako, da ga preizkusijo odprtega, kar je v prej omenjenih primerih zanje še toliko manj dostopno.«

Pomembne so tudi emocionalne razlike

P

oleg fizičnih (telesnih) razlik med starej- šimi in mlajšimi potrošniki obstajajo med njimi tudi pomembne emocionalne razlike.

Starejši ljudje na čustvene dražljaje reagirajo močneje kot na racionalne, zato mora ogla- ševanje izdelkov, ki je usmerjeno na starejšo populacijo, bolj kot na racionalnih dejavnikih (npr. na ceni, uporabnosti) temeljiti na čustvih, krepitvi odnosa in zaupanju. Starejši ljudje se namreč na dražljaje najprej odzivajo intuitiv- no, šele nato racionalno. Znano je tudi, da si starejši potrošniki običajno vzamejo več časa za pridobivanje informacij in jih načeloma radi sprejemajo oziroma jim prisluhnejo, vendar pa po drugi strani ne marajo občutka preobreme- njenosti z njimi. Zaradi tega so bolj usmerjeni k aktivnemu poslušanju, kar za tržnike in proizvajalce embalaže pomeni, da si morajo vzeti čas za vzpostavitev odnosa s kupci ter da morajo ugotoviti, kaj je starejšim potrošnikom všeč, kakšnim embalažam in načinom posre- dovanja informacij so najbolj naklonjeni. Pri oblikovanju embalaže bi moralo biti v ospredju ustvarjanje zgodb, ki se izraža tako v obliki kot tudi v materialu embalaže. V vsakem primeru pa embalaža, namenjena tako starejšim kot mlajšim potrošnikom, naj ne bi obljubljala več, kot lahko izdelek ponudi.

Kreiranje pozitivnega

nakupovalnega okolja

U

strezno prilagojene embalažne rešitve so sicer pomemben vidik zadovoljevanja potreb starejših potrošnikov, za katere je prav tako, če ne še bolj, pomembno tudi pozitivno nakupovalno okolje. Sodobni nakupovalni cen- tri, ki so zelo veliki, nepregledni, predvsem pa neosebni, lahko za starejše predstavljajo pre- cejšnjo oviro, zato se jih v veliki meri izogibajo in raje kupujejo v manjših lokalnih trgovinah.

Najbolj problematični so proizvodi na previ- sokih ali prenizkih prodajnih policah, ki jih starejši težko dosežejo, vse bolj pa se v proda- jalnah opaža tudi pomanjkanje usposobljenega

osebja, ki bi potrošniku lahko nudilo pomoč, kadar jo potrebuje.

K

ljučno vprašanje je, kako lahko trgovci in proizvajalci potrošniških izdelkov izbolj- šajo to situacijo? Mnogi trgovci trdijo, da si takšnih sprememb in prilagoditev ne morejo privoščiti, a bi se v resnici morali bolj jasno

zavedati, da starejša populacija predstavlja največji delež njihovih potrošnikov.

T

ržni raziskovalci in proizvajalci embalaž naj bi dobro poznali položaj starejših potrošnikov in njihove omejitve. Upoštevati morajo ne le njihovo fizično stanje, ampak tudi njihovo psihološko situacijo. Psihološke in fizične vidike oblikovanja embalaže je skozi svojo raziskavo na britanski univerzi Sheffield preučeval Center Ibberson. Študija je pokaza- la, da steklo, pločevina in plastična embalaža povzročajo največ težav ter da so starejše in invalidne osebe še posebej dovzetne za te teža- ve. Starost namreč prinaša postopno upadanje moči, oslabljen vid in omejene zmožnosti za mobilnost, vendar pa so na drugi strani starejši bolj naklonjeni branju navodil in v večji meri uporabljajo orodja in pripomočke za lajšanje težav in zagotavljanje udobja. Podobno kot druge raziskave je tudi ta pokazala, da se pri starejših pogosto pojavijo težave pri odpiranju in zapiranju embalaž. Težavne za odpiranje so predvsem steklene embalaže in pločevinke ter trdi plastični pokrovi in pločevinasti čepki, ki se še pred dokončnim odprtjem radi odlomijo.

Za nekatere izdelke je tako boljša rešitev foli- ja, ki je enostavnejša za uporabo in prav tako omogoča ponovno zapiranje ter neoporečnost proizvoda. Svet za embalažne standarde (PSC) je pokazal, da starejši potrošniki pri izdelkih najbolj pogrešajo enostavne načine odpiranja embalaž ter jasna navodila o uporabi in shra- njevanju izdelka, kar je izpostavila tudi Nina Bavčer: »V celotnem marketinškem spletu je prav embalaža tista, ki je najmanj orientirana na starejšo populacijo. Velik poudarek se daje oglaševanju in odnosom z javnostmi ter tudi sami grafični opremi embalaže, uporabnosti embalaže pa žal ne.« 

vIrI:

http://www.packworld.com http://www.foodproductiondaily.com http://packagingfortheelderly.blogspot.com

Pločevina, steklo in plastična embalaža povzročajo največ težav.

Starejši potrošniki najbolj

pogrešajo enostavno

odpiranje embalaže in jasna

navodila.