Z zemeljskim plinom do izboljšanja kakovosti zraka in manjše rabe energije Branko Rožič: Pomembno je, da si del trga, ki ima rast

(1)

Specializirana revija za trajnostni razvoj

embalaža okolje logistika

oktober 2017

122

Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

Z zemeljskim plinom do izboljšanja kakovosti zraka in manjše rabe energije Branko Rožič: Pomembno je, da si del trga, ki ima rast

Tanja Bolte: Novosti zlasti o stečajih, degradiranih območjih in o sodelovanju javnosti

Tanja Mihalič: Slovenija v razvoju turizma v regiji relativno zaostaja, potencial premalo izkoriščen Klemen Potisek: Gradnja hidroelektrarn traja manj

časa kot pogovori o umeščanju v prostor

Logisti v rasti in še boljše kaže, električna in avtonomna vozila kmalu

(2)

Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, Celje | t: 03/ 42 66 700 | e: info@fitmedia.si www.zelenoomrezje.si | www.zelenaslovenija.si | www.fitmedia.si

Postanite član Zelenega omrežja!

Pridružite se več kot 300 podjetjem, inštitutom, občinam, izobraževalnim ustanovam, komunalnim podjetjem in drugim, ki soustvarjajo zelene zgodbe za zeleno Slovenijo!

Več o Zelenem omrežju na www.zelenoomrezje.si.

Pridružite se!

Kontakt:

t: 03 42 66 706

e: zeleno-omrezje@zelenaslovenija.si

Zakaj smo člani Zelenega omrežja?

… ponuja odlične priložnosti …

… povezuje …

… je več kot samoumevno …

»Zeleno omrežje je odlično stičišče informacij, dobrih praks, mnenj, idej in pogledov na aktualne dogodke, ki soustvarjajo našo prihodnost. Povezuje napredne organizacije in podjetja, lokalne skupnosti, posameznike in jih spodbuja k razvijanju novih inovativnih rešitev. Zeleno omrežje, ki je hkrati tudi modro.«

Nataša Jazbinšek Seršen,

vodja Oddelka za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana

»Zeleno omrežje ponuja odlične priložnosti za deljenje znanja med člani. Vsak član lahko predstavi svoje aktivnosti in dosežke ter dobi nove trajnostne ideje, ki jih lahko realizira znotraj svojega podjetja. Veliko dobrih praks in izboljšav je zapisanih v reviji EOL, ki jo soustvarjamo vsi člani. Revija nas povezuje, hkrati pa ozavešča širšo družbo k odgovornemu trajnostnemu ravnanju v odnosu do naravnega okolja.«

Zlatka Poličar,

ekspert za družbeno odgovornost pri podjetju A1 Slovenija

»Poslanstvo Kmetijskega inštituta Slovenije predstavlja ob skrbi za slovensko kmetijstvo, pridelavo hrane in kmeta tudi skrb za čisto in zeleno ter enakomerno poseljeno Slovenijo.

Trajnostni razvoj je tudi osrednja nit Zelenega omrežja, zato je več kot samoumevno, da smo del te velike družine, ki povezuje številne isto misleče posameznike in institucije z zelo različnih področij. Tako kot Zeleno omrežje je tudi revija EOL postala osrednja zelena strokovna revija v Sloveniji, ki ob predstavitvi številnih dosežkov tudi kritično obravnava in pokriva vsa pomembna področja vezana na okolje in razvoj družbe v celoti.«

Izr. prof. dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije

Promocija

(3)

U vo d n ik

oktober 2017

122 EOL 3

Integriteta zelene

Slovenije od vrha navzdol

Š

e filmski mojster trilerjev Alfred Hitchcock bi si najbrž zavrtel film o Magni pred finalom ali preden bi postavil piko na i, če se spomnim na besedno figuro gospo- darskega ministra. A Magna ne potrebuje dramaturške analize zaradi bilance pod črto, kdo je zmagovalec ali poraženec. Je Magna?

Država s politiko? Nevladne organizacije in civilne iniciative? Stroka? Mediji? Občina Hoče – Slivnica? Ali, in ne na koncu, najbolj prizadeti ali najbolj zainteresirani, prebivalci, občani, vključno z razlaščenimi lastniki?

V

prašanje o zmagovalcih ali poražencih je zgrešeno, predvsem pa je preuranjeno.

Obrat še ne dela. Šele potem bodo monito- ringi in nadzor pokazali, ali je Magna naložba zelene rasti, torej najboljših tehnologij. Ali pač ne. A že od Kemisa naprej pri umeščanju naložb v prostor in pri pridobivanju okolje- varstvenih dovoljenj se ve, da ne bo nič več tako, kot je bilo. Vprašanje namreč je, kako se bo država organizirala v času, ko zdrsi in ne- transparentnost v demokraciji, posebej v eko demokraciji, niso več dovoljeni. Ne bi smeli biti več dovoljeni. Kajti Slovenija si mora, pa ne le država, vsi, ki prisegajo na skupni interes za razvoj zelene Slovenije, odgovoriti na prelomno vprašanje: kaj zahteva integriteta ravnanja od vrha navzdol in katera pot, katera pravila igre, bodo pripeljala do identitete zelene Slovenije. Če je zeleni razvoj najbolj humanistična koncepcija družbe, potem mora postati mainstream, večinski trend v državi.

N

e morem mimo izjave predsednika Vlade na celjskem mednarodnem obrtnem sejmu: Naša ambicija je postati regionalna voditeljica na področju sistemske tranzicije v krožnem gospodarstvu in se tako pridružiti najnaprednejšim državam v EU in drugod po svetu, ki so načela krožnega gospodarstva že sprejela kot osrednjo razvojno paradigmo … Ne, ni dovolj, kot pravi Naomi Klein. Slovenija naj bolje razpre peruti ambicioznosti. Kdaj, če ne zdaj, ko so ji zvezde rasti naklonjene.

K

ajti zelena razvojna paradigma je precej več kot krožno gospodarstvo. Trajnostni razvoj je integralno izhodišče nove razvojne paradigme. Če natančno beremo poročilo o okolju 2017, Slovenija želi in hoče več – niz- koogljično družbo, odprte ekosisteme, ma- kroekonomski trajnostni model razvoja … Nova razvojna paradigma zahteva integriteto vseh politik, vseh javnosti in stroke, ko gre za poštenost in predanost zelenemu razvoju

Slovenije. Govori to, kar misliš o zeleni rasti države, delaj to, kar govoriš o zeleni Sloveniji, črpaj iz vrednostnega sistema, ki na prvo mesto postavlja varovanje skupnih vrednot.

Pri tem seveda niso črne pike podeljene le nizki integriteti oblasti in politike, pač pa tudi drugim, v zadnjih mesecih zelo izpostavlje- nim medijem. Nihče se v Sloveniji ne more več sprenevedati, praksa je kajpak še kilometre od tega, kateri standardi zelenega razvoja se pravzaprav oblačijo v zimzelene družbene vrednote. Od tod do integritete oblasti in drugih pri postavljanju referenčne hiše zelene države v srcu Evrope je potem manj korakov.

A zato bodo višje ovire za zlorabe ekonomske, politične in finančne moči.

O

dslej se bodo lahko, ob poduku z Magno, zelene barve določale drugače. Kajti odprti razvojni dosjeji, od zelo debelih, kot je načrtovana gradnja hidroelektrarn na Muri in na Srednji Savi, do manjših in večjih posegov v okolje, bodo prvi preizkus, koliko so nosilci različnih interesov pripravljeni razumeti in sprejeti ponudbo novega zakona o varstvu okolja. Da bodo pomagali domisliti kakšen model sodelovanja zainteresiranih javnosti v majhnih in velikih okoljskih zgodbah potrebujemo, da ne bo infarktnih končnic? In kako se bo krepil občutek izgubljenega zaupanja v državi, ko si je zlomila vrat tudi politika argu- mentov. Pravil igre zdaj ni. Skrajni čas je, da se jih določi. Zatakne se že na ravni države, pri ministrstvih, ko razmišljajo in odločajo po diktatu panožnih ali ozkih interesov.

Integriteta zelene Slovenije na njihova vrata še ni potrkala.

I

n če osnutek zakona o varstvu okolja po- skuša vzpostavljati nova pravila eko demo- kracije, potem Nacionalni program varstva okolja do leta 2030 postavlja na razvojni oltar Slovenije vrednostne standarde družbe zelene razvojne paradigme. Seveda, če ga bomo tako razumeli in sprejeli. Kakšno Slovenijo si želimo do leta 2030? Kako mora zelena razvojna paradigma spreminjati sedanjost, da bo Slovenija leta 2030 z zeleno identiteto referenčna država v Evropi? Torej od integritete do identitete.

Č

e želi Slovenija, a kakšno razkošje lahko ponudi svetu in trgu!, postati evropski nosilec zelene rasti, je njen edini izbor zeleni razvojni program. Vlada, ki bo v politiki in na trgu igrala kot zelena reprezentanca, bo evropski prvak za državljane in za Bruselj.

foto: Rok Tržan

glavni urednik

Jože Volfand,

UVodnik

(4)

vs eb in a

oktober 2017

122 4 EOL

Vsebina

impresUm

5 novosti

8 pomembno je, da si del trga, ki ima rast 10 prvi točilni aparat za ekološka

čistila, dober odziv kupcev 17 Ali slovensko metalurško

industrijo čaka svetla prihodnost?

18 emisije v zrak – kaj kažejo trendi v sloveniji?

19 Vi sprašujete, ministrstvo odgovarja 20 novosti zlasti o stečajih, degradiranih območjih in o sodelovanju javnosti

24 Urbani razvoj v evropski kohezijski politiki 26 sistemske spremembe še

ni, zgodba dobiva brado

35 Vaši odpadni materiali so naša skrb

36 slovenija v razvoju turizma v regiji relativno zaostaja, potencial premalo izkoriščen

38 Število okoljskih certifikatov raste, javna sredstva ne 40 obiskovalci planin so večinoma odgovorni do okolja 42 Z zemeljskim plinom do izboljšanja

kakovosti zraka in manjše rabe energije 44 slovenski prenosni plinovodni sistem se povezuje z madžarskim 46 Bo zemeljski plin v prihodnosti prehodni energent ali ključen igralec?

50 Z zemeljskim plinom do izboljšane kakovosti zraka 51 ogljična nevtralnost

52 Gradnja hidroelektrarn traja manj časa kot pogovori o umeščanju v prostor

55 Logisti v rasti in še boljše kaže, električna in avtonomna vozila kmalu

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za trajnostni razvoj Izdala in založila: Fit media d.o.o., Celje Glavni urednik: Jože Volfand

Odgovorna urednica: mag. Vanesa Čanji Oblikovanje, prelom in grafična priprava:

Fit media d.o.o.

Tisk: Grafika Soča, d.o.o.

Oglasno trženje: Fit media d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

tel.: 03/42 66 700, e-naslov: info@fitmedia.si Uredniški odbor: mag. Katja Buda (ARSO), Brigita Šarc (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), Anja Kocjančič (Petrol d.d.), Janez Matos (Ekologi brez meja), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), mag. Andrej Rihter (Pošta Slovenije), mag. Emil Šehič (Zeos), Matjaž Ribaš (SID banka, d.d., Ljubljana), dr. Marko Likon (Insol)

Uredniški odbor za strokovne prispevke:

dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Franc Lobnik (Biotehniška fakulteta), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulteta)

Celje, oktober 2017 Naklada 2.200 izvodov Revija je brezplačna.

Tiskano na okolju prijaznem papirju.

Kontakt za informacije:

T: 03/ 42 66 700 E: info@zelenaslovenija.si W: www.zelenaslovenija.si

Pokrovitelj 122. številke:

pArtner

pri izdajanju revije EOL:

•

Gorenje Surovina d.o.o.

(5)

oktober 2017

122 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Krema za sončenje v miniaturnih vedrih za barvo posebej za gradbince

V Veliki Britaniji se gradbeni delavci soočajo z visokim tveganjem za kožnega raka. Vsaka dva tedna umre en gradbeni delavec zaradi te bolezni. eden od desetih delavcev še vedno ne uporablja kreme za sončenje, ker mu je nerodno pred sodelavci. ta statistika je spodbudila gradbeno podjetje Wickes, da se pridruži skincovi organizaciji za preprečevanje kožnega raka, da bi rešilo težavo. rešitev?

serija za zaščito pred soncem, ki je bila izdelana posebej za gradbeno industrijo in je na voljo brezplačno v trgovinah Wickes. krema za sončenje je na voljo v treh barvah in je pakirana v miniaturna vedra. izobraževalni segment kampanje se nadaljuje s preskusi UV kože pred trgovinami Wickes in videoposnetkom

»kako prepoznati rak kože« na Wickes-ovi Youtube strani. kreativni direktor simon mannion je dejal ob kampanji: »Z močnim orodjem, humorjem, si prizadevamo, da bi prišli do gradbenih delavcev in jim pomagali premagati ovire za uporabo kreme za sončenje. Zato embalaža v obliki vedra za stensko barvo. Želimo, da bi krema postala sestavni del gradbišča, kot so to škornji in čelada.«

umetnišKe Qr Kode vabijo turiste na ture po hong Kongu

Lov na templje, ulično hrano in dragulje kolonialne dobe podpirajo drugačne Qr kode od tistih, ki smo se jih navadili. Hong kong Central je najbolj znan kot poslovno okrožje Hong konga, vendar si turistična skupnost Hong kong prizadeva v ta del mesta privabiti ljudi, ki bi tam odkrili skrite zaklade, kot so templji, galerije in dobra hrana na ulici. V ta namen želijo povezati ta del mesta s sosednjim okrožjem sheung Wan v območje imenovano "old town Central". skupaj s skupino Grey Group Hong kong so zasnovali štiri različne poti za raziskovanje in raztresli Qr kode po celotnem območju. ko turist s pomočjo telefona skenira eno od teh kod, pride na spletno stran pohodniške poti in pridobi še druge podatke o obiskovalcih. Qr kode so grafično precej splošne, te pa so navdahnjene z umetnostjo. ena je v obliki tradicionalnega kotlička za čaj, druga v obliki templja itd. ogledi se imenujejo degustacija Hongkonga, nori na umetnost, Lov na skriti zaklad, potovanje skozi čas (za kraje s prizori kulturne dediščine). na primer, nori na umetnost vodi turiste po galerijah, kot tudi do uličnih umetnin, kot je ogromen grafit Bruce Lee-ja.

250 ml plastenKa za organsKo mleKo z novim dizajnom

podjetje Arla sodeluje z mcdonald'som za lansiranje novega dizajna za blagovno znamko Arla za organsko mleko. nova zasnova 250-mililitrska bela plastenka bo opremljena z logotipom Arla poleg ikonične Golden Arches in z izrazito blagovno znamko mcdonald's Happy meal.

Arla in mcdonald's sodelujeta že 30 let, Arla pa od leta 2007 oskrbuje mcdonald's z ekološkim

mlekom za uporabo v čajih, kavi, kaši in mlečnih steklenicah Happy meal. Jonathan dixon, podpredsednik prehrambne službe Arla Foods iz Anglije, je pojasnil: »Arla je v zadnjih mesecih delala na številnih pobudah, katerih cilj je bilo ekološko mleko narediti dostopnejše potrošnikom. nedavno smo repozicionirali blagovno znamko kot Arla organic milk in vpeljali Arla organic milk 250 ml v restavracije mcdonald's po vsej državi.«

novosti ^Kratko, ^zanimivo

o Zagotavljanju jedrske varnosti na mednarodni konferenci

Letošnjo, že 26. mednarodno konferenco Nuclear Energy for New Europe 2017 je v sodelovanju z Odsekom za reaktorsko tehniko Instituta Jožef Stefan organiziralo Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije. Na konferenci so se zbrali vodilni jedrski strokovnjaki iz znanstveno-raziskovalnih in izobraževal- nih ustanov, industrije in upravnih organov iz več kot 25 držav ter iz številnih mednaro- dnih organizacij na področju jedrske energije.

Osrednji poudarek konferenci je bil dan vlogi jedrske energije ter z njo povezanega izobra- ževanja in raziskav pri zagotavljanju čiste, trajnostne energetske prihodnosti.

Predsednik programskega odbora konference je bil prof. dr. Leon Cizelj, ki sicer vodi Odsek za reaktorsko tehniko na IJS, predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije pa je prof. dr. Marko Čepin. Na okrogli mizi so govorili o izzivih in priložnostih znanstvene in tehnične podpore pri zagotavljanju jedrske varnosti.

Posodobitev kanaliZacijskega omrežja v ljubljani

Evropska komisija bo sofinancirala posodobitev kanalizacijskega omrežja v Ljubljani, Medvodah in Vodicah, in sicer z 69 milijoni evrov. Vrednost celotnega projekta je 135 milijonov. Preostali del sredstev bodo zagotovili državni proračun in tri občine. Samo v Ljubljani bodo posodobili 88 kilometrov kanalizacijskega omrežja. Gre za projekt od- vajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja, s čimer bo za 300.000 prebivalcev trajno urejeno čišče- nje komunalnih odpadnih vod. Pri izvedbi naložbe sodelujeta podjetji Riko in Javna razsvetljava, razpisali pa bodo še za 39 milijonov evrov del.

Posodobitev kanalizacijskega omrežja je naj- večji ljubljanski evropski projekt v sedanji finančni perspektivi. Za kanalizacijo bodo morali v Ljubljani razkopati 250 ljubljanskih ulic. Direktor ljubljanskega podjetja VO-KA Krištof Mlakar je ob naložbi izjavil: "Res gre za velik zalogaj: od pridobivanja služnosti, odku- pov zemljišč, projektiranja, pridobivanja gradbenih dovoljenj. Po končanju projekta bodo vse štiri ljubljanske aglomeracije komunalno opremljene skladno z evropsko direktivo, ki zahteva vsaj 95-odstotno priključenost na javno kanalizacijo. Komunalno neopremlje- nih bo ostalo le nekaj osamelcev, ki jih tudi direktiva izpušča in kjer res ni optimalno, da bi gradili javno kanalizacijo. Takšna območja bomo reševali z malimi čistilnimi napravami."

(6)

oktober 2017

122 6 EOL

novosti

Kratko, zanimivo

s preobliKovanjem embalaže še bliže potrošniKu

podjetje nature's Finest je preoblikovalo embalažo za premium sadno znamko nature's Finest. preoblikovanje ohranja isti, transparenten model lončka, ki je bil v zadnjih letih temeljni videz blagovne znamke, vendar je embalaža svetlejše barve.

na etiketah so fotografije sadja. družinski paketi (700 g) imajo različne barvne pokrove, ki se skladajo s fotografijami sadja.

oblikovne spremembe embalaže so bile narejene, da bi povečali prepoznavnost na prodajnih policah ter poudarili preproste lastnosti blagovne znamke. Georgina edmonds, vodja marketinga v podjetju nature's Finest, je povedala: »Želeli smo, da s preoblikovanjem bolje pojasnimo ključne vrednote blagovne znamke, to je, da zagotavljamo najboljše sadje na enostaven način. med testiranjem smo prejeli pozitivne povratne informacije od potrošnikov, kar je ključnega pomena za blagovno znamko in njen uspeh.«

rjav, nebeljen tetrapaK z naravnim videzom prvič na trgu

sodelovanje med podjetjema elopak in stora enso je spodbudilo uporabo kartonov iz naravnega rjavega nebeljenega kartona.

rezultat je naravna pure-pak embalaža z naravnim videzom in občutkom. novi karton natura Life stora enso ohranja naravno rjavo barvo lesnih vlaken in vidno strukturo vlaken. naravni videz in občutek nove embalaže pure-pak podpira vrednote ekoloških izdelkov in zagotavlja

prepoznavnost na prodajnih policah.

podjetje Arla Foods je na Švedskem napovedalo uvedbo več izdelkov ekološke blagovne znamke eko s škatlami pure-pak iz naravnega rjavega kartona. »Verjamemo, da bo novi karton pure-pak pritegnil pozornost, saj komunicira z ekološkimi vrednotami in se popolnoma razlikuje od vsega drugega v vse bolj zapletenem mlečnem segmentu,« pravi Anna-karin modin edman, vodja trajnostnega razvoja pri Arli. karton pure-pak je na voljo v velikosti 1 liter in 500 ml. deluje na obstoječih linijah za polnjenje svežih in esL izdelkov brez sprememb ali sprememb v nastavitvah stroja. novi kartoni pure-pak so 100 % reciklabilni.

črnilo, Ki tisKa tudi na mastne površine različnih materialov

Linx printing technologies je razširil svojo paleto specialnih črnil z uvedbo nove formule, ki izpolnjuje izzive kodiranja na mastnih površinah. Linx črnilo 1062 lahko učinkovito tiska skozi tanke plasti olja na široko paleto materialov, vključno s plastiko, kovino, steklom in voskastimi površinami. Linx 1062 črnilo zagotavlja dobro oprijemljivost na polipropilen (opp) in druge plastične folije, zaradi česar je idealen za različne industrijske in prehrambne namene. Združljiv je s celotno paleto tiskalnikov Linx 8900. Črnilo Linx 1062 je črnilo na osnovi mek črnila, ki ima hitri sušilni čas od ene do dveh sekund, ki se lahko drži snovi z oljno ali mastno folijo, da zagotovi zanesljivo dolgoročno trajnost kode. ponuja odličen kontrast in čitljivost na prozornih in bledih barvnih materialih in se je sposoben upreti paleti olj, vključno z inženirsko rezilno tekočino, nafto in kerozinom.

»rdeča piKa« tudi za Kabinet 01

oblikovalski studio kabinet 01 je prejel mednarodno nagrado red dot v kategoriji oblikovanja embalaže. nagrajeno delo, paket za degustacijo za podjetje Flaviar, je oblikoval Jan Jagodič. to je letos že

vsi na www.manjjevec.si

Društvo Ekologi brez meja so oživeli spletno platformo 'Manj je več', ki spodbuja ponovno uporabo predmetov in promovira koncept Zero Waste na ravni gospodinjstev.

Informacije so na voljo brez registracije ali plačila, prispeva pa jih lahko vsak.

Na strani www.manjjevec.si je na voljo Karta mojstrov, kjer je izpostavljenih že preko 200 obrtnikov in organizacij, ki se ukvarjajo s popravilom, obnovo in izposojo različnih predmetov ali prodajo reči iz druge roke. 'Manj je več' tako pove, kje se da po- praviti polomljen dežnik, kje kupiti oblačila iz druge roke in kje si izposoditi vrtalnik, ki ga potrebujemo le nekajkrat letno.

K zmanjševanju količin odpadkov poleg po- pravila in obnove predmetov prispevajo tudi številni dogodki, kot so izmenjave (oblačil, knjig, igrač itd.) in garažne razprodaje.

Vse te dogodke je zdaj mogoče brezplačno objaviti in si ogledati, kaj se dogaja v naši okolici. Ekologi brez meja so na platformo vključili tudi Karto Zero Waste trgovin, kjer je moč določene izdelke kupiti brez emba- laže. Čeprav prave Zero Waste trgovine v Sloveniji še nimamo, se lahko odpravimo v več kot 70 trgovin po celotni Sloveniji, kjer je mogoče nekatere izdelke kupiti z lastno ali vračljivo embalažo.

odPrli center sonaravne gradnje gneZdo

Ob odprtju Centra sonaravne gradnje Gnezdo v Ljubljani so pokazali tudi novo linijo izdelkov Nativa. Podjetje Gnezdo, direktor je Anton Pugelj, je od ustanovitve pred pol drugim desetletjem ves čas težil k uveljavljanju sonaravne gradnje, k naravnim, lokalnim in obnovljivim materialom.

Povezujejo se s podjetji, ki proizvajajo na- ravne gradbene materiale. Odločili pa so se za lastno proizvodnjo izdelkov iz naravnih materialov in za poslovno povezavo s skupino JUB. Od lani so v skupini, rezultat sodelovanja pa je lastna linija izdelkov Nativa in ustanovitev Centra sonaravne Gradnje.

temeljni kamen Za

mariborsko sortirnico

Čeprav v pripravah na gradnjo nove mari- borske sortirnice, ki jo bo gradila Snaga, ni šlo vse gladko, so temeljni kamen položili.

Sortirnico mešanih komunalnih odpadkov bo gradil krški Kostak. Naložba je vredna 12,5 milijona evrov. Snaga bo iz svojih sredstev vložila 2,5 milijona, ostalo pa so krediti. Napovedujejo, da bo najsodobnejša sortirnica v Sloveniji iz mešanih komunalnih

(7)

oktober 2017

122 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Kratko, zanimivo

novosti

tretja »rdeča pika« za slovenijo, saj sta bila nagrajena tudi oglaševalska agencija Futura ddB in proizvajalec izpušnih sistemov Akrapovič. Jan Jagodič je s kreativno rešitvijo želel preoblikovati in nadgraditi koncept Flaviarjevega krovnega izdelka, paket za degustacijo viskija. »paket predstavlja bistvo pristopa »try before you buy« (»preizkusi, preden kupiš«). Glede na naravo poslovanja, torej pošiljanja fizičnih izdelkov po pošti, je morala biti embalaža lahka in vzdržljiva, hkrati pa elegantna.

pomembno je, da namero komunicirate jasno in čustveno. Cilj je bil ustvariti

»možat« izdelek, ki odraža duh časa,« je kreativno rešitev pospremil Jagodič.

žar iz lepenKe za enKratno uporabo in s Kamni iz perlita

danska družba CasusGrill je našla način, kako izdelati žar za enkratno uporabo, torej bolj trajnosten žar. Ustanovitelji CasusGrill so prišli na to idejo po kampiranju v francoskih Alpah, kjer so marsikje naleteli na aluminijaste pladnje za žar za enkratno uporabo. V odgovor so izdelali rešetko za enkratno uporabo, ki je zamenjala aluminijast pladenj z lepenko, bambusom, bambusovim ogljem in lahkimi lavnimi kamni za toploto. Žar je pripravljen za peko v času 5 minut od prižiga in ohranja toploto 60 minut. Bambusovi briketi omogočajo kuhanje s 50 % manj oglja kot pri

standardnem žaru za enkratno uporabo, kar pomeni manj emisij ogljikovega dioksida.

po uporabi lahko celoten žar odložimo na ogenj, pri tem ostanejo samo lavni kamni.

materiali so biorazgradljivi, tako da če ste pozabili zažgati ali odnesti žar, okolje ne bo oškodovano.

Kraft pivovarna

Komunajzer lansirala pivo tito in jovanKa

mala pivovarna komunajzer iz novega mesta je na trg lansirala serijo piva komunajzer, ki ponuja štiri različne okuse, vsaka vrsta pa ima svoje ime. kupite lahko klasične vrste svetlega in temnega piva z imeni, kot so Josip, Broz in tito, medtem ko se prodaja tudi pšenično pivo pod imenom Jovanka. pivo so v Lidlu ponujali v sklopu tedna kraft piv. kupcem so ponudili različna piva mini pivovarn iz slovenije.

Zaradi blagovne znamke in okusa piva si proizvajalci obetajo prodor na vse trge Balkana. V Lidlu je pivo pošlo v dveh dneh.

interaKtivna embalaža v obliKi KalejdosKopa

inspiriran s kolesom za igranje iger na srečo je nastal kalejdoskop Lip, ki je sestavljen iz tanke škatle, ki ji odstraniš pokrov in v njej najdeš ustje kolesja in ogledala. kalejdoskop so izdelali pri mW Luxury packaging za podjetje Clarins' Lip oils. konstruiran je s trdno ploščo in zavit v matirano belo, zunaj je potiskan z barvo in deloma poškropljen s sijajnim UV-lakom.

Vakuumsko oblikovano kolo drži vsako od sedmih olj, ki ustreza posameznemu odtenku škatle. kot prosto gibljiv element je kolo zasnovano tako, da ga je mogoče vrteti, kar ustvarja kolo svetlih, premikajočih se barv. toga plošča trikotnika na desni strani kolesa deluje kot »kazalec«, ki potrošniku pomaga izbrati svoj odtenek. ko izbereš olje za ustnice, ga lahko naneseš z uporabo zrcala v embalaži. pokrov držijo odprti podporni trakovi.

odpadkov izločala tiste materiale, ki jih je mogoče reciklirati in jih uporabiti kot sekundarne surovine. Zaradi dovršene tehnologije, ki bo nameščena v sortirnici, bo čistost izhodnih frakcij visoka. Takšne frakcije na trgu sekundarnih surovin dose- gajo dobre prodajne cene.

S pričetkom obratovanja sortirnice Snaga ne bo več zgolj zbiratelj odpadkov, ampak bo postajala tudi obdelovalec mešanih komunalnih odpadkov. Zdaj predaja 1 tone me- šanih komunalnih odpadkov prevzemniku stane 124 €, z lastno sortirnico pa naj bi bila cena 95 €. Ker bo sortirnica izločala materiale, ki bodo uporabni kot sekundarne surovine, bo za odlaganje ostala manjša količina odpadkov kot doslej, načrtujejo, da le 14 %.

že osmič akcija očistimo naše gore

V osmi sezoni vseslovenske družbeno od- govorne akcije Očistimo naše gore, orga- nizira jo Zavarovalnica Triglav, je v dolini Kamniške Bistrice okoli 300 udeležencev pomagalo pri čiščenju poti v okolici idi- lične alpske doline. Na čistilni akciji so se ljubiteljem narave pridružili člani Gorske reševalne zveze Slovenije, Društva GRS Kamnik, ki so udeležence opremili s kori- stnimi napotki o varnosti v gorskem svetu.

Orientacijski klub Komenda pa je skupaj s člani GRS Kamnik pripravil pravo orienta- cijsko tekmovanje.

Različne generacije ljubiteljev planin so z biorazgradljivo vrečko za pobiranje odpadkov očistile poti v okolici doma v eni najlepših alpskih dolin v Sloveniji. Skupaj so pohodniki v prvi letošnji ekološki akciji naravo olajšali za 85 kilogramov smeti. Aleš Klement, direktor Območne enote Ljubljana Zavarovalnice Triglav, je na otvoritveni slo- vesnosti dejal, da so ponosni, ker je že več kot 35.000 ambasadorjev čistih gora in da so v zadnjih letih v dolino odnesli že več kot 28 ton odpadkov. Slovenske gore so s pomočjo akcij Zavarovalnice Triglav vse bolj čiste. Akcija Očistimo naše gore prispeva k čistejšim in varnim goram, a je njen namen tudi osveščevalni. Pohodnike vseh genera- cij osvešča o varni hoji v hribe ter spodbuja družine k aktivnemu preživljanju prostega časa v naravi. Na čistilni akciji v Kamniški Bistrici so se planincem pridružili člani Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), Društva GRS Kamnik. V GRZS so nedavno s pomočjo Zavarovalnice Triglav nadgradili sistem za učinkovitejše iskanje in reševanje v gorah.

(8)

P o lo ža j P a n o g e

oktober 2017 foto: arhiv podjetja

B ra nk o r ož ič

EMB a Laža 8 122

takole pravi Branko rožič, direktor družbe količevo karton: "V mojem 22-letnem obdobju vodenja papirnice bi izpostavil dejstvo, da manjši in starejši kartonski stroj od dveh, ki sta v obratovanju, še vedno dela in je v vse boljši kondiciji …" nato doda, da so takratni lastniki zahtevali, naj stroj izloči in zmanjša število zaposlenih. tega ni storil in to, pravi, je moj največji dosežek. količevo karton se zadnja leta lahko pohvali še z enim rezultatom, z dodano vrednostjo, ki znaša več kot 100.000 € na zaposlenega.

poslovno filozofijo Branka rožiča najbolje ponazarja stavek, da je pomembno, če si del trga, ki raste. Je pa zdaj globalni trg naklonjen proizvodnji kartona. raste.

jože volfand

poLoŽAJ pAnoGe

pomembno je, da si del trga, ki ima rast

Z doseženo dodano vrednostjo je vaše podjetje postavilo visoko lestvico papirno-predelovalni industriji, čeprav panoga raste. Zakaj takšne razlike v panogi in kaj je skrivnost vaše visoke dodane vrednosti? tuj lastnik s širokim trgom, optimizacija poslovnih procesov, varčevanje pri plačah, konjunktura …

Res je, zadnja štiri leta, to je po prenovi večje- ga kartonskega stroja v letu 2012, se je naša dodana vrednost ustalila na vrednostih nekaj nad 100.000 €/zaposlenega. Z višino okrog 40 mio €/letno predstavlja nekako 25%-tni delež obsega prodaje. To nas tudi v evropskem merilu umešča med najučinkovitejše papirnice. Ne kaže pa dosežene dodane vrednosti vezati izključno na prenovo kartonskega stroja.

na kaj mislite?

Podobne višine smo dosegali že v letih 2002/2003, ko so cene vhodnih materialov, storitev in predvsem energije bile na primerno nizki ravni. Razlika med nami in ostalimi slovenskimi papirnicami je več kot 50 % in se zaen- krat ne zmanjšuje. Definicija dodane vrednosti, prihodki zmanjšani za odhodke materiala in storitev, sama po sebi napotuje na vire dodane vrednosti. Ob primernem obsegu prodaje, ki je lahko dosežena s količino in/ali primerno ceno produktov, do katere pa lahko pridemo zgolj z njihovo stalno izboljšavo in spremembo, je potrebno zagotoviti še konkurenčne cene pri nakupu materiala in storitev. Formula izgleda

enostavno. A v njej je toliko različnih zgodb, ko- likor je podjetij. Na doseženo dodano vrednost višina plač zaposlenih, seveda kot knjigovodska kategorija, ne vpliva, saj nastopa na strani njene porabe tako kot davki, dividende ali zadržani dobički.

tudi za vaš proizvodni program je značilno, da ste razvojno prisluhnili možnostim za širšo upo- rabo kartona kot embalažnega materiala z novo naložbo v proizvodnjo premaznega kartona.

ste s proizvodom pravočasno stopili na trg in kaj pomeni v prodajnem deležu? in koliko je okoljsko primeren?

Lahko rečem, da smo z vsemi investicijami, ne samo s prenovo večjega kartonskega stroja, kar pravočasni in to nam omogoča stalno prenovo in zamenjavo produktov. Hiter pogled na zadnjih pet let pove, da smo uvedli tretjino novih produktov in se istočasno razvojno oprli na tiste, ki so dajali višje dodane vrednosti. Če smo torej v letu 2012 z 232.000 tonami letne proizvodnje ustvarili 121 mio € prihodkov, smo bili v letu 2015 z 240.000 tonami že na 151 mio € … Premazni kartoni so tudi nedvomno med okoljsko najprimernejšimi pakirnimi materiali.

Lahko se odlično in z nizkimi energetskimi vlož- ki reciklirajo. Premaz pa sestavlja v večinskem deležu kalcijev karbonat oz. poenostavljeno kamen, ki ga je v naravi v izobilju in je povsem neškodljiv. Tudi sicer se od nevlakninskih materialov v papirništvu ta material uporablja v cca 60 % deležu.

(9)

oktober 2017

9 122 EMB a La ža

svetovna proizvodnja kartona narašča. katere industrije po njem najbolj povprašujejo in kateri trgi so najbolj živahni? že nekaj časa je kar- ton med embalažnimi materiali tudi za pijače, mleko, za tekočine, čeprav so bili ob tem dvomi.

kje se kaže v prihodnje največ možnosti za upo- rabo kartona? lahko postane karton najbolj iskan embalažni material?

Tako je, naraščata svetovna in evropska proizvodnja kartona. Če se omejimo na Evropo in premazne kartone, potem vidimo, da v zadnjih petnajstih letih kartoni, ki so izdelani na osnovi reciklaže, stagnirajo na količini 3,5 mio ton, sveže vlakninski kartoni pa imajo v tem obdobju 2 % povprečno letno rast. Pomembno za vsakega igralca na trgu je, da je del trga, ki ima rast. Sektorsko so najmočnejši povpraševalci prehrambna industrija in farmacija.

Zakaj?

Ne naključno. Poleg oblikovne stabilnosti in nosilnosti je še sporočilnost tista lastnost pre- maznih kartonov, ki navduši prodajnike in mar- ketinške delavce pa tudi kupce. Po zadnjih razi- skavah je namreč opaznost izdelka na prodajni polici, ki je izdelan v lični kartonski embalaži, kar nekajkrat večja, kot če je v plastični emba- laži. Povpraševanje po kartonu, tej večplastni konstrukciji iz mehanskih in celuloznih vlaknin gramature med 145 in 600 gramov, dolgoročno stabilno raste. V takem okolju za tistega, ki zna in hoče, ne bi smelo biti težav.

a zato so potrebne inovacije, izboljšave, razvoj.

koliko spremljate razvojne in inovativne dosež- ke velikih proizvajalcev kartonske embalaže, ki z detajli želijo doseči boljšo uporabnost in privlačno kartonsko embalažo, na primer z vgradnjo značke za rfid, s temperaturnimi senzorji v pametni embalaži ipd. Potem emba- laža z ustnikom, napredna embalaža za ribe in sadje, prilagodljiva embalaža brightbox itd., o tem je na primer govoril argentinski slovenec Herman Zupan v enem izmed intervjujev, je pa drugi največji igralec v kartonski industriji v južni ameriki.

Dosežke na tem področju seveda spremljamo. V nekaterih, za katere ocenjujemo, da imajo večji tržni potencial, kot na primer pakiranje vin in sokov v kartonski škatli, tudi aktivno sodelujemo. Smo pa realni in osredotočeni na to, kar lahko učinkovito, dobičkonosno in z obstoječimi sredstvi predstavimo trgu. Brightbox je tipičen odgovor na trenutne in bodoče potrebe potrošni- ka v informacijski dobi. Ti produkti sodijo bolj v domeno start upov kot pa klasičnih papirnic, ki večino denarja zaslužijo s proizvodnjo tako imenovanih commodity produktov. Gospoda Zupana in njegovo družino poznam in zelo cenim. Ogledal sem si tudi njihove proizvodne enote v Argentini, ki so bile v odlični tehnološki kondiciji in zelo učinkovite. Verjamem, da je z vstopom tretje generacije članov družine nasta- lo v korporaciji dovolj hraniva za uspešen razvoj in trženje produktov, kot je brightbox.

je zdaj na trgu večja konjunktura za valoviti ali premazni karton?

Valoviti karton, ki se ga v Evropi proizvede šti- rikrat več kot premaznega kartona, torej okrog 27 mio ton letno, ima v zadnjih letih močnejšo rast, saj ta znaša okrog 3 % letno. To pa je že rast, ki je enakovredna dvema novima modernima strojema. Toliko se jih na leto seveda ne zgradi na novo, se pa kar nekaj enot iz proizvodnje ča- sopisnega in drugih grafičnih papirjev predela za proizvodnjo valovitega kartona.

če primerjate poslovno okolje kartonskih pod- jetij v sloveniji in podobno v tujini, kdo je lahko bolj zadovoljen in zakaj? kako je z okoljskimi dajatvami in ceno energentov?

V tem primeru moram primerjati naše podjetje s tujimi. Predvsem s tistimi z nemško govore- čega področja, ki nam je blizu in s katerim se radi primerjamo. Osebno sicer menim, da te primerjave nimajo posebne koristi oz. smisla, saj se kljub dostikrat veliki različnosti spremembe na normativnem makro področju ne zgodijo. Poglejmo samo priporočila, ki nam jih redno dajejo organizacije, kot je OECD, ki so že nekaj let precej podobna, če ne povsem enaka.

Predstavnike vljudno poslušamo, priporočila sprejmemo. In jih vtaknemo v predal. Saj je na koncu koncev vedno legitimna pragmatič- na ocena, zakaj bi nekaj spreminjali, kar ima večinski družbeni konsenz, omogoča trenutno visoko rast, pa še nevarnosti, da bi predlagatelj zaradi tega izgubil volitve, ni. Na podjetniških nivojih pa imajo pri poslovanju v EU bistveno večji vpliv produkt, organiziranost, inovativ- nost, prodornost, naložbe. To so elementi, ki tvorijo poslovni (ne)uspeh in so, roko na srce, bolj neodvisni od poslovnih okolij v posameznih državah, kot smo dostikrat pripravljeni priznati.

Ko primerjamo posamezne stroškovne sklope, kot so na primer okoljske dajatve na električno energijo, smo pri enem delu dajatev višji kot v Nemčiji. Če pa primerjamo vse dajatve, vključno z omrežninami, za katere je osnova kupljena energija, pa je ta strošek v podobni papirnici, kot je naša, v Nemčiji vsaj 50% višji, kot je pri nas.

koliko ste v zadnjih letih vložili v okolje, kje ste bili najbolj zeleni in na katero okoljsko naložbo se pripravljate?

Pred letom in pol smo zaključili naložbo v raz- širitev in posodobitev biološke čistilne naprave v vrednosti 3 mio €, ki daje odlične rezultate.

Letos pa smo namenili 0,5 mio € za zmanjša- nje hrupa in skladiščenje kemikalij. Trenutno pripravljamo dodatne ukrepe na področju požarnega varovanja ter zmanjševanja porabe tehnološke vode.

v osnutku novega zakona o varstvu okolja je obširen del namenjen trgovanju s pravicami do emisije toplogrednih plinov. kako zmanjšu- jete emisije in kakšna je vaša ocena trgovine z emisijskimi kuponi?

Pri tako imenovani tretji trgovalni shemi z CO2

v EU za obdobje 2013 – 2020, ko je bila izposta- vljena energetska (ne)učinkovitost znotraj sek- torjev, smo bili v 10 % pri najmanjši specifični porabi na tono proizvoda. To pomeni, da smo na evropskem nivoju izkazovali odlične rezultate, ki jih z vsako leto še izboljšujemo. Trgovina z emisijskimi kuponi bo zaživela, ko (če) bo ogljik dobil ceno. Ta cena bi se morala iz sedanjih 8 €/

to na CO2 dvigniti na 40 – 50 €/to. To pa bi se zgodilo, če se umakne iz trgovanja znatnejša količina kuponov, kar je seveda v rokah Bruslja oziroma članic. Menim, da tu ne bo prišlo do večjih premikov, saj bi šlo za občutno poslabša- nje neposredne konkurenčne pozicije evropskih energetsko intenzivnih panog v primerjavi z državami BRIC in ZDA.

digitalizacija poslovnih procesov je nov izziv za gospodarstvo, za celotno družbo. kje ste z digitalizacijo v vašem podjetju?

Na nivoju koncerna Mayr – Melnhof imamo odprt široko zastavljen načrt in intenzivno de- lamo. Omogočal bo hitro, neposredno komuni- kacijo v prvi vrsti z našimi kupci, lahko seveda samo z uporabo modernih tehnologij in v času 24/7. Računamo, da bomo konec prihodnjega leta pričeli z uvajanjem. Drugi par kovanca pa so seveda postopki in projekti, ki jih ubiramo pri udejanjanju agende Industrija 4.0. Tudi tu pripravljamo proizvodne procese do te mere, da bodo lahko učinkovito in pametno povezljivi. Ta proces je bistveno dražji, daljši in kompleksnejši od prvega in bo dal prve otipljive rezultate čez pet in več let.

če analizirate razvoj firme pod vašim mene- džerskim vodstvom, pri katerih mejnikih bi se ustavili? Predvsem pri naložbah?

Da in ne. Vsekakor so stalne, uspešno izvedene in na trgu udejanjene naložbe bistvene za dolgo- ročni poslovni uspeh sleherne papirnice, seveda tudi naše. Vrednost vseh naložb na Količevem je v zadnjih 19-tih letih, to je v času, ko je naš lastnik avstrijski koncern Mayr – Melnhof, znašala 160 mio €, v zadnjih petih letih polo- vico tega zneska. Seveda vseh teh naložb ne bi bilo, če ne bi dosegali ustreznega denarne- ga toka in posledično rentabilnosti. Bi pa kot najpomembnejši dosežek v mojem 22-letnem obdobju vodenja papirnice izpostavil dejstvo, da manjši in starejši kartonski stroj od dveh, ki sta v obratovanju, še vedno dela in je v vse boljši kondiciji, saj prevzema kar nekaj novih produktov. Ne gre namreč pozabiti, da sem se že daljnega leta 1996 soočil z zahtevo takratnih lastnikov, da se stroj izloči iz papirnice in število zaposlenih zmanjša za 60 in več delavcev. Da, to je in ostaja moj največji dosežek na Količevem.

in kakšna bo letošnja bilanca?

Poslovanje je letos stabilno. Finančni rezultat bo, če ne bo prišlo do neugodnih sprememb, vsaj na ravni lanskega.

(10)

Ek o lo š k a č is ti la v p o vr a tn i Em b a la ži

oktober 2017

Ekološka čistila v povratni embalaži

foto: arhiv podjetja

EMB a Laža 10 122

ekoLoŠkA ČistiLA V poVrAtni emBALAŽi

prvi točilni aparat za ekološka čistila, dober odziv kupcev

prvo napravo za točenje ekoloških čistil v sloveniji so postavili na Vrhniki. V trgovini depo Vrhnika. moči so združili Jp komunalno podjetje Vrhnika, ki je prispevalo prostor, in nmC, d.o.o., Logatec, podjetje za avtomatizacijo, ki je prispevalo inovativno tehnološko rešitev za polnjenje. kot je povedala direktorica komunalnega podjetja Vrhnika mag. Brigita Šen kreže, želijo s to ponudbo v trgovini depo strankam približati strategijo Zero Waste, ki jo želijo uveljaviti v občini Vrhnika. tudi naprava je zgled ponovne uporabe, saj je ogrodje aparata narejeno iz starega trgovinskega regala.

maja nagode iz podjetja nmC, d.o.o., Logatec, sicer tudi sama navdušena privrženka Zero Waste pristopa, pravi, da so zadovoljni, ker se občani na ponovno polnjenje vračajo z embalažo, ki jo prinesejo od doma.

mag. brigita šen kreže, Javno podjetje komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.

v maju ste v trgovini depo na vrhniki pred- stavili prvo napravo za točenje ekoloških čistil s povratno embalažo. od kod ideja za takšno polnilnico, kaj želite z njo doseči?

Pogovarjati smo se začeli v letu 2016. Naš moto je bil spodbuditi ponovno uporabo embalaže, ki jo v naše domove prinesemo z vsakim nakupom v trgovini. Veliko embalaže je trajne in jo lahko ponovno polnimo večkrat. Strankam želimo približati eno od strategij Zero Waste.

na napravi si je možno natočiti osem različnih ekološko pridelanih čistil. Za kakšne vrste čistil gre in kdo vam zagotavlja dobavo ekoloških čistil?

Ekološka čistila dobivamo od dveh proizvajalcev. Čistila so narejena ročno iz ekološko pridelanih sestavin brez dodanih kemičnih snovi. Eden od proizvajalcev je Stojan Korošec iz Divače. Na svojih poljih na ekološki način goji sivko, iz katere pridobiva eterično olje in sivkino rožno vodo s pomočjo parne destilacije.

Njegova čistila ne vsebujejo nobenih fosfatov.

Čistila avstrijskega proizvajalca pod blagovno znamko Sonett pa so bila ena izmed prvih, katerih kakovost temelji na duhovnem an- tropozofskem znanju. Različna eterična olja

pridobivajo na 100 % biološko kontroliranih nasadih. Oba proizvajalca imata pridobljene certifikate. Vse sestavine so 100 % biološko razgradljive in ne obremenjujejo okolja.

čistila lahko polnite v povratno embalažo.

imate pravila za kupce, kakšno embalažo lahko pri polnjenju uporabijo? ali so omejitve pri količini?

Posebnih pravil ni. Vsak, ki se odloči za nakup, ga lahko opravi. Večina kupcev že ve, da morajo s seboj prinesti svojo embalažo. Čistila si natočijo toliko, kot ga potrebujejo.

kakšen je interes med kupci? imate morda namen enako ponudbo razširiti tudi na druge podobne izdelke – po principu trgovine brez embalaže?

ma g. B ri gi ta Š en k re že

(11)

Promocija oktober 2017

11 122 EMB a La ža

Stranke so s ponudbo zadovoljne, interes je velik. Ideja o naravnih čistilih, ki so ljudem in naravi prijazna, ter možnost, da s seboj prinesejo svojo embalažo, ki jo lahko večkrat uporabijo, je enkratna. S prodano količino smo zadovoljni in veseli nas, ker občani uporabljajo svojo embalažo pri nakupu čistil. Pri nakupu drugih predmetov v naši trgovini prav tako spodbujamo uporabo trajne embalaže.

Strankam smo vedno pripravljeni svetovati, kako lahko sami poskrbijo za uporabo, izdelavo ali predelavo nekega predmeta v trajno rabo.

maja nagode, NMC d.o.o. Logatec naprava je plod izkušenj vašega podjetja nmc logatec, ki se ukvarja z avtomatizacijo. gre za inovativni izdelek? kolikšne količine je napra- va do sedaj iztočila?

Pri točilni postaji detergenti gre za leta izku- šenj na področju lastne proizvodnje točilnih naprav. Izdelujemo mlekomate, oljemate, vino- mate in sedaj še avtomate za prodajo tekočih detergentov. Glavna inovacija tega avtomata je, da omogoča točenje kar osmih različnih tekočin in da je to hkrati prodajni, ne le to- čilni avtomat. Stranke plačujejo z bankovci in kovanci. Ponosni smo, da smo izdelali prvi takšen avtomat v Sloveniji in da je 100 % plod našega znanja in izkušenj.

Hkrati je posebnost točilne naprave v tem, da si lahko stranke natočijo poljubno količino detergentov, od enega decilitra do več litrov.

Naprava omogoča natančno in hitro točenje.

Posebnost je, da lahko kupci uporabljajo poljubno embalažo, saj lahko točenje kadarkoli prekinejo in avtomat jim vrne drobiž. Avtomat natisne deklaracijo in račun v obliki nalepke, ki jo morajo kupci prilepiti na embalažo. S tem smo zagotovili varnost. Naprava prav tako omogoča izpis statistike. Rokovanje z

avtomatom je enostavno in hkrati zabavno, saj kupci izbirajo vrsto čistila s pritiskom na ekra- nu na dotik in potem točijo sami na točilkah.

Čistila se hranijo v kontroliranem okolju, na hladnem in temnem.

Avtomat je zmaga tako za nas kot proizvajalca avtomata kot tudi za okolje in lokalne proizva- jalce čistil. Vanj smo vključili lokalen material (les) in material, ki smo ga ponovno uporabi- li. Ogrodje je iz starega trgovinskega regala.

Navdušeni smo nad odzivom ljudi, ki prihajajo s svojo embalažo in tako na svoj način rešujejo svet. Ponosni smo, da smo izbrali vrhunska ekološka čistila, ki jih kupci pri nas dobijo po dostopnejših cenah. Sama skrbim, da so poti od proizvajalca čistil do nas čim krajše. Večina čistil pride do nas iz Divače. Tudi embalaža od proizvajalca do nas je povratna, saj kante operemo in ponovno uporabimo.

Do sedaj smo s prodajo zelo zadovoljni.

Predvsem pa smo zadovoljni z dejstvom, da se ljudje, ki so dobili embalažo ob avtomatu, z njo vračajo na ponovno polnjenje oziroma em- balažo prinašajo od doma. Torej nismo ustvarili nobene odpadne embalaže. O konkretnih številkah ne bi govorila, smo pa s prodajo zelo zadovoljni, saj kupci vedo, da pri nas dobijo ekološka čistila po ugodnih cenah.

m aj a n ag od e

SODELUJEMO.

MREŽIMO.

SOOBLIKUJEMO … PRIHODNOST.

WWW.DANPAPIRNISTVA.SI

Vsestranskost

valovitega polipropilena

Valoviti polipropilen varuje, je prilagodljiv, okolju prijazen, vodo odbojen in cenovno ugoden material za embalažo vseh oblik in velikosti. Možnosti embalaže po meri so neskončne, odlikuje jo izjemna prilagodlji- vost zahtevam kupca, izkoristek sleherne- ga prostorčka ter nenazadnje prihranka.

Embalaža iz valovitega polipropilena je predvsem mišljena kot povratna embalaža, ki je dalj časa v uporabi, saj je med drugim tudi zelo vzdržljiva. V KMK Box že več kot dve desetletji aktivno delujemo na področju zahtevnih odjemalcev, zato dobro vemo, kaj pomeni slediti zahtevam in željam trga. Hitra odzivnost je rezultat dobrega sodelovanja med svetovalci za embaliranje, razvojem in proizvodnjo, kjer vsakodnevno snujejo nove izdelke, nove rešitve in izdelujejo embalažo prihodnosti.

Embalažna novica

Zelenega omrežja

KMK Box d.o.o.

http://kmkbox.eu

(12)

oktober 2017

122 12 OKOLJE

odnos uporabnikov do plastičnih vrečk

V okviru študija Varstva okolja na B&B Visoki šoli za trajnostni razvoj smo z anketo preverili odnos do uporabe plastičnih vrečk. V spletni raziskavi, ki je ugotavljala načine, kako potro- šniki pridejo do plastične vrečke, pogostost ponovne uporabe in pravilnost odlaganja pla- stičnih vrečk ter možnosti za zmanjšanje ko- ličine odpadnih plastičnih vrečk, je sodelovalo 100 anketirancev (39 moških in 61 žensk). 77

% anketirancev je bilo starih med 21 in 40 let.

Anketa je pokazala, da potrošniki brezplačno plastično vrečko najpogosteje dobijo v živilskih trgovinah. 48 % anketirancev v trgovino vedno prinese lasten nosilni pripomoček, 37 % pa vsaj občasno. 53 % jih brezplačno plastično vrečko zavrne pogosto, vedno jo zavrne le 10 %, nikoli pa je ne zavrne 5 % vprašanih. Za problema- tične so se izkazale hitre blagajne, kjer jih 34

% večina vedno vzame brezplačno plastično vrečko, 27 % jo vzame pogosto, 23 % redko, le 9 % nikoli. Raziskava je pokazala, da vrečko po prvi uporabi zavrže le 5 % vprašanih, 52 % jih vrečko uporablja dokler je mogoče. Zelo pogosto ali pogosto se plastične vrečke v nadaljnji uporabi uporabljajo za zbiranje smeti, pa tudi za shranjevanje živil in tekstila. Na zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk bi po ugotovitvah iz ankete najbolj vplivala prepoved brezplačnega deljenja, sledijo dajatve na plastične vrečke, pravilno recikliranje, nagrajevanje uporabe alternativnih možnosti in več alternativnih možnosti. Kar 67 % vprašanih bi se drugače od-

ločalo o uporabi plastičnih vrečk, če bi bili bolje obve- ščeni o njihovi sestavi in dobi razgradnje.

Zapisal: Borut Bizjak

B&B izobraževanje in usposabljanje d.o.o.

www.bb.si

ogljična nevtralnost

Skladno s svetovnimi trendi nov spletni portal Carboneutralife omogoča uporabnikom izra- čun in izravnavo ogljičnega odtisa. Glede na dostopne podatke povprečen Slovenec letno ustvari ogljični odtis v višini nekaj manj kot 10 ton ogljikovega dioksida. S spremembo življenj- skih navad svoj odtis sicer lahko zmanjšate, v celoti pa se mu žal ne morete povsem izo- gniti. Možno rešitev tako predstavlja koncept ogljične nevtralnosti. Ta vam omogoča, da svoj odtis v celoti izničite z izravnavo ogljičnega odtisa, ki obsega nakup in uničenje emisijskih kuponov. Končen rezultat je doseganje ogljične

nevtralnosti za posamezno koledarsko leto. Za izravnavo ogljičnega odtisa je na voljo široka izbira različnih mednarodno verificiranih oko- ljevarstvenih projektov, kar je zagotovilo, da so bili ustvarjeni dejanski globalni prihranki ogljičnega odtisa. Ogljično nevtralni posame- zniki tako prispevajo k čistejšemu okolju in lepši prihodnosti.

Za več informacij obiščite spletno stran www.carboneutralife.com.

Belektron d.o.o.

https://belektron.eu

Visokotehnološki sanitarni papir

V podjetju Bent excellent držimo korak z najboljšimi. Tudi na področjih, kjer si je težko predstavljati novosti, saj so nekateri artikli v isti obliki že desetletja nepogrešljiv del našega vsakdana. Sanitarni papir dnevno uporabljamo vsi in predstavljamo posebno novost na tem po- dročju. Papirnate brisače za brisanje rok običaj- no zaradi zahtevane vpojnosti in trdnosti niso razgradljive v vodi, zato lahko predstavljajo velik problem, če jih uporabniki odvržejo v wc školjko. Tam mašijo cevi in povzročajo nezado- voljstvo ter stroške. S tehnologijo Dissolve tech teh problemov ni. Papir se po stiku z vodo raz- kroji v treh minutah, obenem pa suh omogoča isti nivo vpojnosti in trdnosti kot običajna bri- sača. Papir je tudi cenovno povsem primerljiv z drugimi brisačami na trgu, zato predstavlja pametno investicijo za zasebne uporabnike, upravitelje stavb

ali čistilne servise.

Bent excellent d.o.o.

https://bent.si

Bosio razvija ekološko učinkovite peči

Podjetje Bosio d.o.o. iz Celja je eden izmed dva- najstih partnerjev iz osmih držav v raziskoval- no-razvojnem projektu Vulkano, ki spada pod okrilje evropskega programa Obzorje 2020. Cilj projekta je oblikovanje, implementacija in te- stiranje inovativnih rešitev za povečanje okoljske učinkovitosti industrijskih peči. Projekt predvideva 20% povečanje učinkovitosti industrijskih peči v sektorjih jeklarstva, kera- mike in aluminija, obenem pa 27% zmanjšanje uporabe fosilnih goriv. Če bo rešitev Vulkano v roku 20 let pričelo uporabljati 15 % ali več uporabnikov dotičnih industrijskih peči, priča- kujemo do 9 TWh/leto prihrankov zemeljskega plina in za 2,2 milijona ton manj CO2 v okolju.

Vloga podjetja Bosio d. o. o. je izdelava peči in

Novice Zelenega

omrežja

med člani zelenega omrežja:

Fotografije: arhiv članov

za sodelovanje v rubriki pokličite tanjo na 03/42-66-716

(13)

Zeleno omreŽje

oktober 2017

Skoraj nič-energijska hiša, zgrajena s pomočjo nepovratnih sredstev Eko sklada.

(Foto: Jasna Ariana Starc (lastnica hiše))

122 OKOLJE 13

www.zelenaslovenija.si/zeleno-omrezje

vključitev predlaganih rešitev, hkrati pa razvoj in zagotovitev uplinjevalnika trdih goriv, ki iz odpadnih materialov z uplinjanjem proizvaja električno energijo in toplo vodo za pogon peči, ki bo omogočil višjo ekološko učinkovitost. Več informacij o projektu je dostopnih na spletni strani projekta www.

vulkano-h2020.eu.

Bosio d.o.o.

www.bosio.si

spodbude eko sklada za okoljske naložbe

Kaj prinaša letošnja jesen na področju spodbud Eko sklada? Celovita obnova stavbe, toplotna izolacija fasade, vgradnja toplotne črpalke … Eden izmed dejavnikov, ki pomembno vpli- vajo na končno odločitev strank za izvedbo katere koli naložbe, je cena. Ta lahko postane bistveno dostopnejša s pomočjo spodbud Eko sklada, ki krijejo razliko med standardno in nadstandardno okoljsko naložbo. Trenutno so na voljo ugodni krediti ter nepovratna sredstva, slednja za občane in občine, za podjetja pa za energetske preglede in nakup novih električnih vozil. Občanom je na voljo tudi brezplačno energetsko svetovanje (www.

ensvet.si). Sredstva za spodbude Eko sklada so v zadnjem obdobju zagotovljena v zadostni meri, tako da se dodeljujejo brez prekinitev.

Nepovratna sredstva občanom so na voljo za naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti: solarne ogrevalne sisteme, sončne elektrarne za samooskrbo, kurilne naprave na lesno biomaso, toplotne črpalke, priključitev starejše stavbe na daljin- sko ogrevanje, vgradnjo energijsko učinkovitih lesenih oken, toplotno izolacijo fasade, strehe ali stropa, prezračevanje, skoraj nič-energijske stavbe in nakup novih električnih vozil. Eko sklad ponuja višja nepovratna sredstva za na- ložbe v obnove stavbe na določenih območjih s prekomerno onesnaženostjo zraka in za izvedbo najmanj treh ukrepov hkrati ter za socialno ogroženo prebivalstvo.

Eko sklad, j.s.

www.ekosklad.si

sveče prihodnosti že danes

Ob čedalje večji okoljski ozaveščenosti in pri- zadevanjih za ohranjanje našega planeta vedno več podjetij razmišlja, kako ponuditi kakovostne izdelke, ki so hkrati ekološki. Inovativno in uspešno podjetje Emma iz Lesc je v svoji dolgi tradiciji pod blagovno znamko Vestina razvilo že na desetine ekoloških elektronskih sveč, zadnja leta pa je svoj razvoj usmerilo predvsem v solarne sveče. Sveče Vestina Solar imajo veliko solarno površino, ki sprejema sončne žarke in jih pretvarja v energijo za napajanje polnilnih baterij v notranjosti, ki omogočajo, da sveča gori neprekinjeno – ob pravilni uporabi do kar 1.000 dni. Gre za trajnostno in varčno svečo, ki ima dolgo življenjsko dobo.

Ker jo redko menjamo, naravi prihranimo velik delež odpadkov. Obenem je izdelana iz stekla, ki se po uporabi zmelje in uporabi za izdelavo novih steklovin. Vestina Solar je odporna na vodo in veter ter dodatno obtežena. Sveče so med uporabniki vsako leto bolj priljubljene, saj so visoko kakovostne in izdelane v Sloveniji.

Emma d.o.o.

www.vestina.eu

Za trajno toplotno izolacijo in potresno varnost stavb

Ali se zavedamo, da je strokovnost na vseh sto- pnjah gradnje nujna za dolgotrajno dobro po- čutje investitorja? Ena izmed večjih sprememb v načinu gradnje je gradnja na temeljni plošči, ki je nastala kot posledica zahtev po prekinitvi toplotnih mostov ter zahtev po zmanjšanju toplotnih izgub pod stavbo, ki zagotavljajo večjo temperaturno stabilnost. Posledično

je temeljenje na toplotni izolaciji prineslo problem možnih zdrsov stavbe in možnost preobremenitve izolacijskega sloja. Domovina ideje »izolacije izpod temeljne plošče«, Nemčija, razen močnih vetrov nima drugih dodatnih obremenitev, pri nas pa moramo pri načrto- vanju upoštevati možen vpliv potresnih sil.

Seismic temeljne blazine so natančno premi- šljene rešitve, ki poleg osnovnega namena, to je kontinuirana in trajna toplotna izolacija izpod stavbe, hkrati omogočajo delovanje celotnega konstrukcijskega sklopa temeljne blazine in ustrezno nosilnost izolacij. S tem je zagotovlje- no predvidljivo obnašanje v primeru potresnih aktivnosti določene stavbe na določeni lokaciji.

Fibran Nord d.o.o.

www.fibran.si

priprava trajnostnega poročila in ogljična nevtralnost

Trajnostno poročanje oziroma razkrivanje nefinančnih informacij je letos postalo del slovenskega zakona o gospodarskih družbah v skladu z Direktivo EU glede razkritja nefi- nančnih informacij in informacij o raznolikosti velikih skupin in podjetij. Velike skupine in podjetja bodo v skladu z novim zakonom morala poročati že za leto 2017. Nekatera slovenska podjetja to počnejo že nekaj let. Med njimi je tudi upravljavec slovenskega letališča Fraport Slovenija, ki je pred kratkim izdal Trajnostno poročilo 2016, njihovo drugo po vrsti. Poročilo smo skupaj s Fraportom Slovenija pripravili v Fit medii. Poskrbeli smo za vsebinsko zasnovo in oblikovanje poročila ter skupaj s Fraportom za besedila in uredništvo. Poročilo je pripra- vljeno v skladu s smernicami GRI-4 (Global Reporting Initiative). V septembru smo v Fit medii prejeli tudi certifikat za ogljično nevtralnost za leto 2016, ki ga podeljuje podjetje Belektron. Izpuste

CO2 za leto 2016 smo izravnali s projektom za zajem metana na smetiščih za proizvodnjo čiste elek- trične energije na Tajskem.

Fit media d.o.o.

www.fitmedia.si

(14)

oktober 2017

122 14 OKOLJE

trajnostno poročilo Fraporta slovenija

Fraport Slovenija je izdal Trajnostno poročilo 2016. To je drugo poročilo družbe, v katerem so sistematično zbrana vsa prizadevanja v smeri trajnostnega razvoja. Poročilo prikazuje, kako poteka nadaljevanje obstoječih trajnostnih praks, obenem pa so predstavljene nekatere nove, uvedene v letu 2016. Med novimi so, denimo, uvedba souporabe vozil na elektriko, postavitev vegetacijske protihrupne bariere, izboljševanje kakovosti storitev ipd. Zajetno število projektov, ki dajejo pozitivne rezultate, dokazuje, da je v Fraportu Slovenija trajnostna naravnanost vgrajena v vsakdanje delovanje. V družbi si prizadevajo za dobre, etične odnose ter dialog z vsemi deležniki družbe, za varovanje pred hrupom, skrbno ravnajo z energenti in za čistejše okolje ter podpirajo kulturo in šport v njihovem okolju. Dejavni so tudi na področju zdravstvene dejavnosti ter področju znanja in izobraževanja. Poročilo je dostopno na spletni strani www.lju-airport.si pod zavihkom varstvo okolja.

Fraport Slovenija, d.o.o.

www.fraport-slovenija.si

Hotel park – Urban&Green

Za Hotelom Park je uspešno poletje. Poleg dveh novih čebeljih družin in razširjenega zeliščne- ga vrta smo organizirali kar nekaj dogodkov, na katerih smo ozaveščali o pomenu trajnostnega razvoja in se seveda zabavali. Sedaj gledamo naprej in pospešeno razvijamo aplikacijo, ki bo del inovativnega paketa GoGreen-ActGreen.

Ideja je, da gostom nudimo obisk Ljubljane z

izletom na Bled in jih ob tem opominjamo oziroma usmerjamo v bolj zelen način potova- nja. V paket je vključen prevoz z električnim vozilom ter kosilo in večerja v restavracijah, ki delujejo trajnostno. Aplikacija bo v pomoč pri navigaciji in bo sproti računala pred naložene izpuste CO2 v ozračje. Tako bodo gostje tekmo- vali med seboj, kdo je bolj zelen. Ozaveščanje je ključ trajnostnega razvoja.

Hotel Park Ljubljana www.hotelpark.si

postanimo družba brez odpadkov

Ali je odpadek res samo odpadek? Kdaj postane surovina in kako iz odpadkov dobiti kakovostne surovine? Nove zakonodajne obveznosti v povezavi s sodobnimi trendi in inovativnimi rešitvami za trajnostno ravnanje z odpadki kličejo po konkretnih vpogledih v našo panogo. Vabljeni, da se nam pridružite na Interserohovem kongresu 0 ODPADKI 2.0, ki bo v ponedeljek, 16. oktobra 2017, od 10.00 do 15.00 ure v Kristalni palači (BTC-Ljubljana). Na kongresu bomo obravnavali nove zakonodajne obveznosti v Sloveniji na področju odpadne em- balaže in odpadne električne ter elektronske opreme, predstavili sodobne sisteme in orodja za ravnanje z odpadno embalažo in zelenim odpadom v podjetjih, s poudarkom na pred- stavitvah dobrih praks v slovenskih podjetjih ter učinkovita orodja za spremljanje podatkov o toku odpadkov v vašem podjetju. Pripravili smo tudi nekaj prijetnih presenečenj, s katerimi bomo kljub visoko strokovnim temam poskrbeli za sproščeno vzdušje. Udeležba na dogodku je brezplačna, vendar je zaradi omeje- nega števila mest in velikega interesa potrebna predhodna prijava, in sicer najkasneje do 9.

oktobra 2017 na info@interseroh-slovenija.si.

Interseroh d.o.o.

www.interseroh-slo.si

Geos - nova toplotna črpalka tišja od

delovanja hladilnika

Podjetje Kronoterm je razvilo novo toplotno črpalko, ki je tišja od hladilnika (27 dB (A) zvočnega tlaka in 42 dB (A) zvočne moči).

Deluje na osnovi geotermalne energije, ki je ekološko neoporečen, brezplačen in izredno učinkovit vir toplotne energije. Geos toplotna črpalka je primerna za novogradnje in starejše

objekte, za talno in radiatorsko ogrevanje. Na voljo sta različici z integriranim 200 litrskim bojlerjem (s kapaciteto 250 litrov uporabne vode) za enostavne zgradbe ali pa brez bojlerja za bolj kompleksne ogrevalne sisteme. Geos z integriranim bojlerjem poskrbi za izjemno varčno pripravo tople sanitarne vode skozi vse leto, medtem ko se prostori pozimi ogrevajo, poleti pa ohlajajo (opcijsko). Kompaktna izved- ba toplotne črpalke poskrbi za minimalen prostor vgradnje, vse je v eni notranji enoti, dovolj pa je že 1 m² prostora. Novo toplotno črpalko odlikuje tudi izre-

dna učinkovitost – sezonsko grelno število SCOP do 6,0 (pri nizko tem- peraturnem ogre- vanju v povpreč- nem klimatskem področju), kar omogoča do 80 % prihranka pri stro- ških ogrevanja.

Kronoterm d.o.o.

www.kronoterm.com

okna iz odsluženega lesa

Odslužen les je v zadnjih letih postal prava stalnica pri opremljanju prostora. Njegovo ponovno uporabo narekujejo tako okoljski kot modni trendi. V Sloveniji po podatkih SURS-a in Building Performance Institute Europe letno nastane okoli 17.000 m³ odsluženega lesa.

Ker les predstavlja naravno skladišče ogljika, kaskadna uporaba in podaljševanje njegove življenjske dobe omogoča prispevek k zelenemu gospodarstvu, saj vsak nadalje uporabljen kubični meter lesa okolje razbremeni za 2 toni CO2. V podjetju M Sora se trudimo biti odgovorni do okolja, kar dosegamo tudi s produkti - okni. V sklopu projekta ReWin bomo izvedli demonstracijski projekt »Iz starega kozolca v

(15)

Zeleno omreŽje

oktober 2017

Zmogljivo električno kolo

122 OKOLJE 15

novo leseno okno«, v katerem bomo porušili dotrajan kozolec, les analizirali v sodelovanju s slovenskimi raziskovalnimi inštitucijami ter iz njega razvili in izdelali okna, s katerimi bomo prenesli tradicijo in kakovost lesa iz roda v rod. Vse aktivnosti projekta lahko spremljate tudi na našem novem blogu, ki ga najdete na:

www.m-sora-blog.com.

M Sora d.d.

www.m-sora.si

oven za vizijo zelenih urbanih središč

Oven uresničuje vizijo zelenih urbanih središč s sharingom električnih koles v Mariboru in okolici. Eden izmed ciljev projekta družbe Oven je oživitev mestnega jedra, saj je izpo- soja električnih koles zanimiva za turistične namene in tudi odlična alternativa za avto- mobilski ali javni prevoz. S kolesom se izo- gnemo stroškom prevoza in parkiranja ter z manjšimi izpusti pripomoremo h kakovosti zraka v mestnih središčih. Podjetje Oven Elektro Maribor d.o.o. je eno prvih podjetij na Štajerskem, ki uspešno pospešuje trajnostno mobilnost, zelene vire energije in je eden bolj aktivnih pobudnikov pri povezovanju podjetij ter skupnosti, ki lahko pripomorejo k zmanj- ševanju ogljičnega odtisa na vseh ravneh druž- be. Letos so posebej aktivni z novimi projekti na področju urbane mobilnosti, stalno širijo ponudbo električnih prevoznih sredstev in občane vabijo k izposoji električnih koles.

Prve Bike sharing točke v Mariboru najdete na Lentu pred lokalom Mačka, na Drava centru v Limbuškem nabrežju, pri priljubljenem go- stinskem lokalu Črni baron v Malečniku, pri Hotelu Betnava in na Meranovem v Limbušu.

Z Zavodom za turizem Maribor in Zadrugo BikeLab pa potekajo dogovori za širšo akcijo bike sharinga v Mariboru, za katero bo podjetje Oven nabavilo kar 15 električnih koles.

Električno mobilnost Oven Elektro Maribor spodbuja tudi z zelenimi izdelki in storitvami, ki so dostopni na www.trgovina-oven.si.

Oven Elektro Maribor d.o.o.

www.oven-em.si

podjetje

saubermacher–

komunala naredilo nov korak k digitalizaciji

Podjetje Saubermacher-Komunala odslej svo- jim uporabnikom ponuja možnost prejemanja e-računov neposredno v telefon in plačilo le z dvema dotikoma zaslona s pomočjo storitve Hal mBills. Le-ta omogoča prejemanje e-raču- nov neposredno v aplikacijo, kjer uporabnik le še potrdi plačilo. Prednosti tovrstnega načina plačevanja so, da lahko uporabnik račun plača kadarkoli, neodvisno od delovnega časa banke, za plačilo potrebuje le svoj mobilni telefon.

Računi se lahko plačujejo tudi v tujini, pregled vseh plačanih računov in stanja v mobilni de- narnici so vedno na voljo na uporabnikovem mobilniku. Ob prejemu e-računa in pred potekom roka za plačilo uporabniki prejmejo opomnik, e-račun pa lahko shranijo na raču- nalnik in ga po želji natisnejo. Provizija za plačilo na tak način je ena najnižjih v Sloveniji.

Verjamemo, da smo s to uporabnikom prijazno storitvijo naredili majhen korak pri prehodu na brezpapirno poslovanje.

Saubermacher-Komunala Murska Sobota d.o.o.

www.saubermacher-komunala.si

Z ekološkimi oblekami do velikih okoljskih prihrankov

V Sensu, slovenski blagovni znamki moških oblačil, stremijo k odgovornemu ravnanju do našega planeta in se zavedajo, kako pomembno je prizadevanje in udejstvovanje na tem področju. »Z linijo ekoloških oblek smo naredili korak naprej pri ohranjanju okolja, ki je pomembna vrednota v našem podjetju,«

pojasni direktorica in modna oblikovalka Zlata Zavašnik, ki ji tudi v zasebnem življenju ohranjanje okolja veliko pomeni. Kreacije iz eko tkanin so izdelane iz ekološke merino volne in poliestrskih vlaken, ki so v celoti pridobljena iz odpadnih plastenk. Recikliranje materialov zmanjšuje potrebo po izkoriščanju naravnih

virov, zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in prispeva k velikim prihrankom energije.

Ekološke obleke se lahko pohvalijo s kar 94 % prihranka pri vodi, 32 % prihranka pri izpustih CO2 in 60 % prihranka pri energiji. V Sensu v letu 2018 načrtujejo še večjo izbiro moških oblek, izdelanih iz ekološke tkanine, ki bodo namenjene tistim, ki jim je mar kje in iz česa so izdelane obleke, ki jih nosijo.

Sens d.o.o.

http://sens.si

Življenjski cikel izdelka je ključen del iso 14001

Nova verzija standarda ISO 14001 je izšla septembra 2015. Ena ključnih sprememb je razmišljanje o okoljskih vplivih v celotnem ži- vljenjskem ciklu izdelka. Najboljše organizacije že nekaj let procese in izdelke izboljšujejo tako, da porabijo čim manj virov, da nastane čim manj neželenih emisij in odpadkov oziroma da se le-ti uporabijo kot sekundarni vir. Najboljša praksa za procese in izdelke je zato v standard vključena kot zahteva. Organizacije, ki bodo implementirale koncepte krožnega gospodarstva, ali organizacije, ki bodo dopolnjevale svoj sistem ravnanja z okoljem z zahtevami novega ISO 14001, bodo morale temeljito razmisliti o svojih procesih in proizvodih ter jih marsikdaj tudi prenoviti. Po standardu ISO 14001 je v Sloveniji trenutno certificiranih okoli 400 podjetij. Podjetja večino energije za doseganje okoljske učinkovitosti usmerjajo v faze zasnove in razvoja, kjer razmišljajo o okoljskih vplivih tako pri proizvodnji kot pri uporabi izdelka.

Veliko podjetij v sodelovanju z drugimi išče rešitve za svoje odpadke ali za svoje proizvode po izteku njihove življenjske dobe, da bi na ta način zapirala svoje snovne tokove in se približala krožnemu gospodarstvu. K razvoju takšnih izdelkov lahko veliko prispevamo potrošniki. Če bomo zahtevali izdelke ali storitve, ki imajo manjši vpliv na okolje, jih bodo podjetja tudi izdelovala.

SIQ Ljubljana www.siq.si