BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
PETRA ŠTRAJHAR
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
Študijski program: Biologija in gospodinjstvo
PREHRANSKO VEDENJE IN ODNOS DIJAKOV DO PREHRANJEVANJA
DIPLOMSKO DELO
Mentorica: doc. dr. Verena Koch Kandidatka: Petra Štrajhar Somentor: doc. dr. Stojan Kostanjevec
Ljubljana, 2013
IZVLEČEK
Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen odnos imajo mladi do zdrave prehrane, kakšno imajo mnenje o njej in kako zdravo se prehranjujejo. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo z anketnim vprašalnikom ugotavljali, kakšne so prehranjevalne navade dijakov Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik (GSŠRM) in kakšno je njihovo mnenje o šolski prehrani.
Anketiranih je bilo 190 dijakov drugega in četrtega letnika gimnazijskega programa, dijakov ekonomske smeri in dijakov programa predšolske vzgoje.
Rezultati so pokazali, da redno zajtrkuje okrog 40% dijakov. Podoben je delež dijakov, ki vsakodnevno uživajo sadje, zelenjavo pa uživajo manj pogosto.
Sladke pijače pri anketiranih niso posebno priljubljene, najraje uživajo vodo. O lastnih prehranjevalnih navadah imajo dijaki pozitivno mnenje, saj večina ocenjuje, da se prehranjujejo zdravo in da uživajo dovolj sadja in zelenjave.
Dijaki običajno niso pozorni, koliko maščobe ali sladkorja živila vsebujejo, preden se odločijo za zaužitje le-teh. V GSŠRM Kamnik je od skupno 782 dijakov na šolsko malico naročenih 575, kar pomeni, da kar ena četrtina dijakov ne je šolske malice. Razlogi za to so različni: predraga malica, neokusna ali preveč enolična. Namesto šolske malice dijaki raje uživajo sendviče in sladkarije. Z izobraževanjem o zdravi prehrani je nujno potrebno začeti že v predšolskem obdobju, nadaljevati pa se mora v osnovni in srednji šoli.
Pomembno je tudi, da šola zagotavlja pogoje za zdrav način prehranjevanja otrok in mladostnikov. Starši in pedagoški delavci prispevajo pomembno vlogo pri oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov.
KLJUČNE BESEDE: dijaki, zdrava prehrana, prehranjevalne navade, šolska malica, zajtrk.
ABSTRACT
The purpose of the dissertation is to discover, what the relationship of youth to healthy food is, what their opinion of it is and how healthy they eat. In the research part of the dissertation, we used a survey questionnaire to find out about the eating habits of the high school students of the Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra (GSSRM) high school in Kamnik and what their opinion of the school food was. 190 students of the second and fourth year of the high school programme, economic programme and pre – school teacher programme were surveyed. The results have shown that about 40% of the students ears breakfast regularly. The share of students who eat fruit daily is similar, and the percentage of students who eat vegetables daily is lower. Sweet drinks are not overly popular with the surveyed population, the most common drink is water.
The students have a positive opinion about their own eating habits, as they think they eat healthily and get sufficient amounts of fruit and vegetables daily.
The students usually do not pay attention as to how much fat or sugar is contained in foodstuffs, before they decide to eat them. At the GSSRM high school in Kamnik, 575 out of 782 students are subscribed to the school lunch programme, which means only a quarter of the students does not eat their lunch at school. The reasons for that vary: lunch is too expensive, doesn't taste good or is too monotonous. In place of school lunch, the students prefer sandwiches and sweets. The education on healthy eating should invariably be started in the pre – school period and continued in elementary and high school. It is also important, that the school ensures conditions for healthy nutrition of children and youth. Parents and education workers add a great deal to shaping healthy eating habits of children and youth.
KEYWORDS: high school students, healthy diet, eating habits, school lunch, breakfast.
KAZALO
1 UVOD ... 10
2 PREHRANSKO STANJE IN PREHRANSKE NAVADE MLADIH ... 11
2.1 Z ZDRAVJEM POVEZANO VEDENJE V ŠOLSKEM OBDOBJU ... 14
3 ORGANIZACIJA ŠOLSKE PREHRANE ... 19
3.1 ANALIZA KAKOVOSTI PREHRANE DIJAKOV ... 20
3.2 ŠOLSKA PREHRANA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI RUDOLFA MAISTRA KAMNIK ... 22
4 EMPIRIČNI DEL ... 26
4.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 26
4.2 RAZISKOVALNI CILJI ... 26
4.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE ... 27
4.4 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA IN RAZISKOVALNI VZOREC .... 27
4.5 REZULTATI Z RAZPRAVO ... 29
4.5.1 Pogostost uživanja posameznih obrokov med dijaki ... 29
4.5.2 Pogostost uživanja posameznih živil med dijaki ... 34
4.5.3 Uživanje šolske malice in mnenje o njej ... 44
4.5.4 Mnenje dijakov o lastnih prehranjevalnih navadah ... 61
4.5.5 Vpliv različnih dejavnikov na prehranjevalne navade dijakov ... 67
5 PREDLOG UČNE ENOTE ... 71
6 ZAKLJUČEK ... 73
7 LITERATURA IN VIRI ... 75
ZAHVALA ... 78
KAZALO TABEL
Tabela 1: Delež 15-letnih deklet in fantov s čezmerno telesno težo glede na
državo ... 12
Tabela 2: Primer jedilnika GSŠRM ... 25
Tabela 3: Delež dijakov po številu dnevno zaužitih obrokov glede na letnik izobraževanja ... 29
Tabela 4: Mnenje dijakov o šolski malici glede na spol ... 45
Tabela 5: Mnenje dijakov o šolski malici glede na letnik izobraževanja ... 46
Tabela 6: Mnenje dijakov o šolski malici glede na smer izobraževanja ... 48
Tabela 7: Delež dijakov glede na povprečno dnevno porabo denarja za hrano ter spol, letnik in smer izobraževanja dijakov... 55
Tabela 8: Mnenje dijakov o lastnih prehranjevalnih navadah glede na spol... 61
Tabela 9: Mnenje dijakov o lastnih prehranjevalnih navadah glede na letnik izobraževanja ... 63
Tabela 10: Mnenje dijakov o lastnih prehranjevalnih navadah glede na smer izobraževanja ... 64
Tabela 11: Mnenje dijakov o vplivu različnih dejavnikov na prehranjevalne navade glede na spol ... 67
Tabela 12: Mnenje dijakov o vplivu različnih dejavnikov na prehranjevalne navade glede na letnik izobraževanja ... 68
Tabela 13: Mnenje dijakov o vplivu različnih dejavnikov na prehranjevalne navade glede na smer izobraževanja ... 69
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Struktura vzorca glede na spol dijakov ... 28 Graf 2: Struktura vzorca glede na letnik izobraževanja dijakov ... 28 Graf 3: Struktura vzorca glede na smer izobraževanja dijakov ... 28 Graf 4: Število dnevno zaužitih obrokov med dijaki glede na smer izobraževanja ... 30 Graf 5: Delež dijakov glede na pogostost uživanja sadja in zelenjave ter spol (N=124) ... 35 Graf 6: Delež dijakov glede na pogostost uživanja sadja in zelenjave ter letnik izobraževanja (N=124) ... 36 Graf 7: Delež dijakov glede na pogostost uživanja sadja in zelenjave ter smer izobraževanja (N=124) ... 36 Graf 8: Delež dijakov glede na pogostost uživanja vode in spol ... 38 Graf 9: Delež dijakov glede na pogostost uživanja vode in letnik izobraževanja ... 39 Graf 10: Delež dijakov glede na pogostost uživanja vode in smer izobraževanja ... 39 Graf 11: Delež dijakov glede na pogostost uživanja ocvrte hrane in spol ... 42 Graf 12: Delež dijakov glede na pogostost uživanja ocvrte hrane in letnik
izobraževanja ... 42 Graf 13: Delež dijakov glede na pogostost uživanja ocvrte hrane in smer
izobraževanja ... 43 Graf 14: Delež dijakov glede na vrsto kupljenih živil v času odmora in spol... 50 Graf 15: Delež dijakov glede na vrsto kupljenih živil v času odmora in letnik izobraževanja ... 51 Graf 16: Delež dijakov glede na vrsto kupljenih živil v času odmora in smer izobraževanja ... 52 Graf 17: Delež dijakov glede na vrsto kupljenih živil na poti v/iz šole in spol ... 52 Graf 18: Delež dijakov glede na vrsto kupljenih živil na poti v/iz šole in letnik izobraževanja ... 53 Graf 19: Delež dijakov glede na vrsto kupljenih živil na poti v/iz šole in smer izobraževanja ... 54 Graf 20: Delež dijakov glede na pogostost uživanja šolske malice v primerjavi s preteklim šolskim letom in spol ... 56
Graf 21: Delež dijakov glede na pogostost uživanja šolske malice v primerjavi s preteklim šolskim letom in letnik izobraževanja ... 56 Graf 22: Delež dijakov glede na pogostost uživanja šolske malice v primerjavi s preteklim šolskim letom in smer izobraževanja... 57 Graf 23: Delež dijakov glede na to, kolikšen del šolske malice pojedo in spol . 58 Graf 24: Delež dijakov glede na to, kolikšen del šolske malice pojedo in letnik izobraževanja ... 59 Graf 25: Delež dijakov glede na to, kolikšen del šolske malice pojedo in smer izobraževanja ... 60 Graf 26: Delež dijakov glede na prejemanje subvencije za šolsko malico ter spol, letnik in smer izobraževanja... 60
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
GSŠRM – Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik HBSC – Health Behaviour in School-aged Children
IVZ – Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije UCSF – University of California San Francisco
ESPAD – The European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs
10
1 UVOD
Hrana je osnovna dobrina, ki jo človeški organizem nujno potrebuje za svojo rast, razvoj in obstoj. Hrana je po svetu neenakomerno porazdeljena, zato nekatera ljudstva trpijo lakoto, drugod pa se pojavlja problem civilizacijskih bolezni, ki so pogosto povezane tudi s preveliko količino zaužite hrane.
Ker nam je danes na voljo veliko različnih živil, premalokrat pomislimo, kakšno hrano uživamo. Kljub raznovrstnemu izboru hrane pa pogosto ne izbiramo in uživamo hrane, ki bi imela predvsem ugoden učinek na naše telo in zdravje. Zato smo se odločili, da v tem diplomskem delu ugotovimo, kako se prehranjujejo mladi, ki bodo lahko posledice nezdravega načina prehranjevanja občutili v kasnejših življenjskih obdobjih. Mnogo raziskav je pokazalo, da se mladi pogosto nezdravo prehranjujejo in premalo gibajo, posledice tega pa so vidne predvsem v njihovem zdravstvenem stanju. Najbolj problematično je izpuščanje zajtrka, prekomerno uživanje sladkarij in sladkih pijač ter premalo uživanja sadja in zelenjave. Namen tega diplomskega dela je ugotoviti, kako zdravo se prehranjujejo mladi.
Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Prvi del zajema pregled objavljene strokovne literature, ki potrjuje posledice nezdravega prehranjevanja in ukrepe za izboljšanje stanja. Pomemben del otroškega in mladostniškega prehranjevanja predstavljajo redni dnevni obroki, zato je del diplomskega dela namenjen tudi tej temi. Otroci in mladostniki skoraj polovico dneva preživijo v šoli, zato se je smiselno dotakniti tudi šolske prehrane, njene organizacije in izvedbe, predvsem pa analize kakovosti le-te. V drugem delu diplomskega dela so predstavljeni podatki, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, anketirani pa so bili dijaki Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik.
11
2 PREHRANSKO STANJE IN PREHRANSKE NAVADE MLADIH
»Zdrava in uravnotežena prehrana otrok in mladostnikov je eden glavnih varovalnih dejavnikov zdravja, saj v fazi rasti in razvoja energijska in hranilna vrednost živil nista samo energija za vsakdanje delo, ampak tudi nujno potrebna energija in gradivo za rast in razvoj telesa ter psihosocialni razvoj« (Pokorn, 1998, cit. po Gabrijelčič Blenkuš, Gregorič in Fajdiga Turk, 2007). »V mladostništvu, ki ga zaznamujeta hitra rast in razvoj, kar vpliva na naraščajoče potrebe po energiji, proteinih, vitaminih in elementih, se dogajajo temeljne biološke, čustvene, socialne in kognitivne spremembe zaradi prehoda v odraslo obdobje« (Brown, 2005, cit. po Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2007).
Ključnega pomena za pravilno prehranjevanje v odrasli dobi je pridobivanje ustreznih prehranjevalnih navad že v otroštvu. Pri tem imajo glavno vlogo starši, kasneje pa tudi izobraževalne ustanove. V otroštvu oblikovane navade se bodo nadaljevale in celo nadgrajevale tudi v odrasli dobi, tako dobre kot slabe. Zato je pomembno, da otrok oblikuje zdrave prehranjevalne navade že zelo zgodaj.
Neustrezna prehrana poveča dejavnike tveganja za pojav prekomerne teže in debelosti že v otroštvu, mladosti ali pa kasneje v odrasli dobi. Tako prekomerna teža kot debelost predstavljata tveganje za nastanek kroničnih obolenj, kot so bolezni srca in žilja, ateroskleroze, nekaterih vrst raka, sladkorne bolezni itd.
Prekomerna telesna teža in debelost sta v svetu velik problem. Po podatkih raziskave HBSC 2010, ki je bila izvedena v več evropskih državah, se delež deklet s prekomerno težo s starostjo povečuje. V skoraj vseh državah, ki so sodelovale v raziskavi, imajo fantje večje težave s prekomerno težo kot dekleta (Currie et al, 2012).
12 Tabela 1: Delež 15-letnih deklet in fantov s čezmerno telesno težo glede na državo
država dekleta % fantje % država dekleta % fantje %
ZDA 27 34 Češka 11 19
Grčija 13 28 Romunija 8 20
Kanada 17 24 Nemčija 10 18
Wales 15 22 Finska 11 17
Slovenija 13 23 Norveška 11 17
Portugalska 15 19 Poljska 10 17
Islandija 13 20 Škotska 11 16
Luksemburg 12 22 Švedska 7 17
Italija 11 22 Turčija 6 17
Hrvaška 10 23 Švica 7 14
Španija 12 19 Francija 7 13
Avstrija 11 19 Rusija 6 10
Madžarska 11 19 Nizozemska 5 11
Vir: Currie et al, 2012
Že več let se strokovnjaki z različnih področij in različne, tako slovenske kot svetovne organizacije, ukvarjajo s problematiko prekomerne teže in debelostjo otrok in mladostnikov.
Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da naj bi imel v evropski regiji že vsak peti otrok prekomerno telesno težo. Slovenija pri tem ni izključena, saj podatki kažejo naraščajoč trend prekomerne telesne teže in debelosti tako pri otrocih kot pri mladostnikih. Ministri za zdravje 53-ih držav evropske regije so se s podpisom posebne Listine zavezali k zmanjševanju debelosti. Med podpisnicami je bila tudi Slovenija (Inštitut za varovanje zdravja, 2010).
Svetovna zdravstvena organizacija je zaradi razširjenosti debelosti in resnosti tega problema pripravila Evropsko listino o preprečevanju debelosti, ki ima za cilj zaustavitev epidemije debelosti do leta 2015. Slovensko ministrstvo za zdravje pa je za izboljšanje stanja pri nas že oblikovalo Resolucijo o nacionalnem programu prehranske politike 2005 – 2010 in Strategijo na področju telesne dejavnosti za krepitev zdravja 2007 – 2012 (Inštitut za varovanje zdravja, 2010).
Inštitut za varovanje zdravja RS je objavil podatke, da sta se v času od
13 leta 1987 do leta 2002 značilno povečala deleža slabo in dobro hranjenih učencev, oba na račun srednje hranjenih. Podobno kaže tudi raziskava Pediatrične klinike o razširjenosti čezmerne prehranjenosti in debelosti med otroki in mladostniki, med petletniki je namreč čezmerno prehranjenih 18,4 % dečkov in 20,9 % deklic, predebelih pa med dečki te starosti 9 % in med deklicami 7,9 %. Med mladimi dekleti je čezmerno prehranjenih 15,4 %, predebelih pa 3,8 %, med fanti pa je 17,1 % čezmerno prehranjenih in 6,2 % debelih (Inštitut za varovanja zdravja, 2010).
Najpogostejše težave v povezavi s prehrano otrok in mladostnikov so neredni dnevni obroki, premalo uživanja sadja in zelenjave ter prekomerno uživanje sladkarij in sladkih pijač. Kaj botruje temu, je v svojem delu ugotavljala Tivadarjeva (2005), ki je ugotovila, da obstaja kar nekaj zaviralnih dejavnikov zdravega načina prehranjevanja, ki so jih navedli mladi sami. Najprej je tu preobremenjenost v šoli in pomanjkanje časa zaradi vožnje v šolo in domov, učenja, domačih nalog ipd., kar se kaže predvsem v opuščanju vseh obrokov, ne samo zajtrka. Tiranija vitkosti je problem predvsem pri dekletih, kar vodi v običajno neuspešne diete in pa začetek kajenja, s katerim po njihovem mnenju lahko nadzorujejo telesno težo. Mladim se v večji meri zdrava hrana zdi predraga, zato jim je nedostopna. Drugi omenjeni zaviralni dejavniki so še prepričanja o telesu: zmogljivost in obnovljivost mladega organizma, pomanjkljivosti nasvetov in slabi zgledi avtoritet zdravja, vseprisotnost tveganja v sodobni družbi, prizadevanje za užitek. Pomembno je tudi poudariti, da mladi radi jedo predvsem tisto, kar jim je okusno. Po njihovem mnenju je namreč zdrava hrana večkrat neokusna kot pa okusna. Pomemben zaviralni dejavnik pa predstavlja tudi želja »biti cool«, saj želijo biti mladi sprejeti med vrstniki. Do tega pride predvsem pri uživanju alkohola, pri čemer so fantje precej bolj izpostavljeni pritisku vrstnikov, v primeru, da zavrnejo alkoholno pijačo.
Med mladimi so prisotni tudi zelo pogosti spodbujevalniki zdravega prehranjevanja. Zgled staršev je najpomembnejši dejavnik. Če se oni prehranjujejo zdravo, je zelo verjetno, da tudi njihovi otroci veliko vedo o zdravem načinu prehranjevanja in se tudi tako ravnajo. Tudi pri aktivnih športnikih je običajno zdrava prehrana ključnega pomena. Spremembe v načinu prehranjevanja pa večkrat izzovejo situacije, ko mladi želijo denimo shujšati, se
14 znebiti aken ali pa morda spoznajo neučinkovitost kratkotrajnih diet (Tivadar, 2005).
Da bi se izognili ali pa vsaj omilili neprijetne posledice nezdravega načina prehranjevanja je pomembno, da se držimo ali pa vsaj poskušamo držati priporočil za dnevni vnos energije. Prehrana naj bo uravnotežena in raznovrstna. Prehrana je uravnotežena, če je sestavljena iz pravilnega razmerja ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob ter vitaminov in mineralov. Priporoča se večkrat dnevno uživanje žit in žitnih izdelkov, sadja in zelenjave, pogosto uživanje mleka in mlečnih izdelkov ter rib. Paziti pa moramo na manjšo vsebnost maščob, sladkorja in soli v hrani. Pomembno je tudi, da vsak dan zaužijemo dovolj tekočine, predvsem vode.
2.1 Z ZDRAVJEM POVEZANO VEDENJE V ŠOLSKEM OBDOBJU
Podatke o prehranjevalnih navadah in prehranskem statusu otrok in mladostnikov vključuje projekt Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju HBSC, ki je bil do sedaj izveden trikrat, v letih 2002, 2006 in 2010, izvaja pa ga Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ), v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo in Ministrstvom za zdravje.
V okviru prehrane se projekt ukvarja predvsem s problematiko rednega uživanja zajtrka, sadja in zelenjave ter prekomernega uživanja sladkarij in sladkih pijač ter alkohola.
Uživanje zajtrka
Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in se šteje za pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Raziskovalci so ugotovili pozitivne učinke na zdravje že pri uživanju zajtrka štiri- do petkrat na teden. Izboljšata se zlasti kakovost in količina dnevnega prehranskega vnosa, zmanjša pa se tudi tveganje pomanjkanja nekaterih pomembnih hranil. Raziskovalci so pri učencih, ki so redno zajtrkovali, ugotovili boljše kognitivne zmožnosti in boljšo zmožnost učenja v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki ne zajtrkujejo (Gregorič, 2011). Otroci in mladostniki, ki ne uživajo zajtrka, so v večji nevarnosti, da postanejo pretežki ali celo predebeli (U.S. Department of Agriculture, 2011). Rezultati raziskav v
15 Evropi kažejo, da se iz leta v leto povečuje delež mladostnikov, ki redno vsak dan v tednu zajtrkujejo. Takih mladostnikov je bilo v letu 2002 35 %, v letu 2006 37 %, v letu 2010 pa se je število povzpelo na dobrih 40 %.
Pri opuščanju zajtrka med dekleti in fanti načeloma ni razlik, zato pa se pojavljajo razlike med različnimi starostnimi skupinami. Tako leta 2006 kot leta 2010 so najpogosteje redno zajtrkovali 11- letniki, približno polovica njih, medtem ko se je pri 13-letnikih in 15-letnikih statistika malce obrnila. Tako je leta 2006 redno zajtrkovalo 39,5 % 15-letnikov, leta 2010 pa le še dobrih 31 %.
Pri 13- letnikih pa se je delež iz leta 2006 ponovil tudi v letu 2010, in sicer predstavlja dobrih 37 % (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2007, str. 37).
Pogostejše opuščanje zajtrka med otroki je opazno pri tistih, ki sodijo v skupino z nižjih socialno-ekonomskim statusom (Gabrijelčič Blenkuš in sod.,2007, str. 37).
Študija HBSC 2006 je pokazala tudi velike razlike med zajtrkovanjem med tednom in med vikendom. Ob koncu tedna namreč zajtrkuje bistveno več otrok (okrog 80%) kot med tednom (Gabrijelčič Blenkuš in sod.,2007, str. 37).
»Rednost zajtrkovanja se med državami zelo razlikuje. Na razlike lahko vplivajo različni kulturni in socialno-ekonomski dejavniki ter možnost prehranjevanja v šoli. Nekatere skandinavske države izvajajo subvencioniran program šolskega zajtrka, kar značilno vpliva na izboljšanje uživanja zajtrka. Le v štirih evropskih državah (Nizozemska, Portugalska, Danska in Švedska) je delež mladostnikov, ki zajtrkujejo redno vsak dan med tednom, višji od 70%.
Čeprav imamo pri nas uzakonjen zelo dober sistem organizirane šolske prehrane, ki naj bi omogočal uživanje vseh priporočenih obrokov v času pouka in varstva, pa podatek kaže, da v osnovni šoli zajtrkuje manj kot 5% učencev.
Tako je v Sloveniji delež enajst- in trinajstletnikov, ki med tednom redno zajtrkujejo, v primerjavi z drugimi evropskimi državami najnižji, medtem ko ima med petnajstletniki nižji delež le še Grčija« (Gregorič, 2011).
Pridobljeni podatki o zajtrkovalnih navadah otrok in mladostnikov so primerljivi tudi s prehranskim stanjem mlajših odraslih, kajti slabe navade iz mladih dni se prav gotovo prenesejo tudi v odraslo dobo. »Vsakodnevno zajtrkovanje tako kot pred desetletjem s starostjo statistično značilno narašča (p
< 0,001). Še vedno vsak dan zajtrkuje največ starejših odraslih, čeprav se je
16 delež rednih zajtrkovalcev v tej starostni skupini v primerjavi z letom 1997 zmanjšal, in sicer z 69 % na 64 %. Najmanj redno navado zajtrkovanja imajo mlajši odrasli, ki redno zajtrkujejo v 38 %, delež rednih zajtrkovalcev pa se je tudi v tej starostni skupini v primerjavi z letom 1997, ko je znašal 47 %, zmanjšal. V primerjavi z letom 1997 pa se je zvečal delež rednih zajtrkovalcev v starostni skupini od 26 do 45 let, in sicer s 46 % v letu 1997 na 53,5 % desetletje kasneje. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da ne glede na starost nikoli ne zajtrkuje približno desetina anketirancev, razveseljivo pa se je delež tistih, ki ne zajtrkujejo nikoli, pri vseh starostnih skupinah v primerjavi z letom 1997 (Koch) zmanjšal, najbolj pri starostni skupini od 26 do 45 let, in sicer kar z 18,0 % na 9,9 %« (Gabrijelčič Blenkuš, Gregorič, Tivadar, Koch, Kostanjevec in sod., 2009).
Uživanje sadja in zelenjave
Sadje in zelenjava sta dva zelo pomembna vira vitaminov, mineralov in prehranske vlaknine, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj. Raziskave za Slovenijo so pokazale, da bi se v primeru zaužite dnevno priporočene količine sadja in zelenjave (t.j. 400 do 650 g), tveganje za srčno žilne bolezni zmanjšalo za 10%, za možgansko kap za 6% in za nekatere vrste raka za 6%. (Fajdiga Turk, 2011).
Raziskava HBSC 2006 je pokazala, da sadja nikoli ne uživa ali ga uživa manj kot enkrat tedensko 4,8% šolskih otrok. Med spoloma je statistično pomembna razlika, saj sadja nikoli oziroma manj kot enkrat tedensko uživa 6,6% fantov in 3,1% deklet. Vsak dan enkrat ali večkrat dnevno pa sadje uživa 34,4% fantov in 47,2% deklet (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2007). V HBSC 2010 pa so podatki pokazali dokaj podobno sliko, saj 39,9% mladostnikov uživa sadje vsaj enkrat na dan, nikoli pa sadja ne uživa 1,5% mladih. Manj kot enkrat na teden ga uživa 3,3% mladostnikov, enkrat na teden 8,1% (Fajdiga Turk, 2011).
Pri primerjavi podatkov med spoloma je Fajdiga Turk ugotovila, da je med tistimi, ki sadje uživajo vsaj enkrat na dan večji delež deklet (46,8%), fantov pa je nekoliko manj, in sicer 33,3%.
Glede na primerjavo podatkov HBSC 2002, 2006 in 2010, bi lahko rekli, da se iz leta v leto zvišuje delež mladostnikov, ki vsaj enkrat dnevno jedo sadje.
17 Tako je bilo takih leta 2002 16,7%, leta 2006 20,6% in leta 2010 39,9%.
Po podatkih HBSC 2010, ki je zajemala preko 200.000 mladostnikov, starih od 11 do 15 let, je med tistimi, ki vsak dan uživajo sadje 42% 11-letnikov, 36% 13-letnikov in 31% 15-letnikov (Currie et al, 2012).
Pri uživanju zelenjave bi pričakovali precej večji delež tistih, ki je sploh ne uživajo. Slika ni tako kritična, v splošnem pa bi lahko dejali, da mladostniki zelenjavo uživajo redkeje kot sadje.
Tako v letu 2006 zelenjave nikoli ni uživalo ali pa jo je manj kot enkrat tedensko uživalo 12,6% anketiranih (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2007), v letu 2010 pa je bilo tistih, ki je nikoli ne uživajo 4,4%, tistih, ki jo uživajo manj kot enkrat tedensko pa 6,9% mladih (Fajdiga Turk, 2011). V primerjavi z letoma 2002 (16,7%) in 2006 (20,6%), se je v letu 2010 povečal delež tistih, ki zelenjavo uživajo vsaj enkrat dnevno, in sicer na 25%. V isti primerjavi pa lahko opazimo tudi, da se iz leta v leto manjša delež tistih, ki zelenjave sploh ne uživajo.
Za primerjavo lahko omenimo še podatke ZDA iz leta 2010, kjer so ugotovili, da vsaj enkrat dnevno sadje uživa 28,5%, zelenjavo pa 33,2%
srednješolcev (Centers for Disease Control and Prevention, 2011).
Uživanje sladkih pijač in sladkih prigrizkov
Dostopnost različnih nezdravih živil je prevelika, sladkarije in sladke pijače so le ene od mnogih. Premalo pa se zavedamo posledic prekomernega uživanja sladkarij in sladkih pijač. Gregorič (2011) meni, da sladke pijače sodijo med živila z visoko vsebnostjo dodanih enostavnih sladkorjev. Poudarja tudi, da raziskave kažejo, da delež tako fantov kot deklet, ki uživajo sladkane pijače in sladkarije, s starostjo narašča. Najvišji porast deleža mladostnikov, ki uživajo sladkane pijače, se beleži med 11. in 13. letom starosti. Ta porast je v več primerjanih državah bolj značilen za fante kot za dekleta (Gregorič, 2011).
Podatki HBSC 2006 kažejo, da sladkarije statistično pogosteje uživajo dekleta, sladke pijače pa fantje. Enkrat ali večkrat dnevno sladkarije zaužije 27,8% deklet in 23,2% fantov, medtem ko enako pogosto sladkane pijače zaužije 28,8% fantov in 21,5% deklet. Nikoli ali manj kot enkrat tedensko pa sladkane pijače uživa 34,8% deklet in 22,8% fantov, sladkarije pa 11,8% deklet
18 in 8,9% fantov (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2007).
Pri vsem tem najdemo tudi statistično pomembne razlike med letoma 2002 in 2006. Sladkarije so otroci pogosteje uživali v letu 2002 v primerjavi z letom 2006. Podobno je bilo tudi z uživanjem sladkanih pijač. Enkrat ali večkrat dnevno je sladkane pijače v letu 2002 uživalo 39,6% otrok, v letu 2006 pa le 25,1% otrok (Gabrijelčič Blenkuš in sod., 2007). Podatki za leto 2010 pa kažejo, da sladkane pijače uživa enkrat na dan ali pogosteje 37,4% mladostnikov, medtem ko jih enkrat na teden ali redkeje uživa 29,3%. Sladkarije vsak dan ali pogosteje uživa 25% mladostnikov, medtem ko jih enkrat na teden ali redkeje uživa 28,4% (Gregorič, 2011). Avtomati s prigrizki običajno ne nudijo zdravih prigrizkov, kar mladim še otežuje zdrave izbire (Rolfes, DeBruyne & Whitney, 1998).
V prehranskih smernicah strokovnjaki priporočajo čim manj uživanja sladkanih pijač oziroma še bolje, nič uživanja sladkanih pijač. Najbolj priporočljiva je voda. Voda bi morala dijakom biti ves čas na voljo brezplačno (Stallings & Yaktine, 2007, str. 135). Sadni sokovi lahko vsebujejo precej več kalorij kot je dovoljeno. Npr. kozarec kupljenega pomarančnega soka, v katerem je sok iz dveh do treh pomaranč, vsebuje okrog 180 kalorij, medtem ko en sadež pomaranče vsebuje 80-90 kalorij (UCSF Benioff Children's Hospital, 2012).
Uživanje alkoholnih pijač
Uživanje alkohola je v svetu šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo umrljivost in obolevnost, v Evropi pa celo tretji oziroma kar vodilni vzrok med mladimi. Največji javnozdravstveni problem pa v današnjem času predstavlja ravno uživanje alkohola pri mladostnikih. Raziskava ESPAD (The European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs), ki je bila izvedena v letu 2003, je pokazala, da je bilo opitih vsaj enkrat v življenju kar 77% fantov in 62%
deklet, pogosto pa se je opijala skoraj petina fantov in nekaj manj kot desetina deklet. Zaskrbljujoč podatek kaže, da v življenju še nikdar ni pilo alkohola le 8%
mladih, nekaj več kot 30% pa še nikoli ni bilo pijanih (Bajt, 2007). Vidrih (2008) v svojem delu navaja, da je alkohol že uživalo kar 94,9% vseh dijakov, od tega
96,8% fantov in 93,4% deklet.
19 V raziskavi HBSC 2006 so bili zajeti najstniki, stari 11, 13 in 15 let.
Izkazalo se je, da kar 65% anketiranih pije alkoholne pijače: manj kot 42% 11- letnikov, nekaj več kot dve tretjini 13-letnikov ter približno 85% 15-letnikov. Od teh je največ tistih mladih, ki alkohol pijejo redko, znano pa je tudi, da dekleta statistično manj pijejo alkohol kot fantje. Če primerjamo podatke rednih pivcev alkohola med letoma 2002 in 2006, opazimo, da ostaja odstotek približno enak:
3-5% 11-letnikov, 9% 13-letnikov in okrog 30% 15-letnikov (Bajt, 2007). V HBSC 2010 pa najdemo podatke, da je bilo v življenju že vsaj dvakrat opitih 17,5 % anketiranih, od tega kar 40,7% 15-letnikov ter 1,4% 11-letnikov. Tudi tu se izkaže, da statistično gledano fantje pogosteje uživajo alkoholne pijače kot dekleta (Kovše in Hočevar, 2011).
Povprečna starost slovenskega mladostnika ob prvem pitju alkohola je bila po raziskavi HBSC 2006 komaj 13,3 let, povprečna starost ob prvi opitosti pa le 14 let. Dekleta z uživanjem alkohola začnejo kasneje kot fantje (Bajt, 2007). Po podatkih HBSC 2010 je vse manj mlajših mladostnikov, ki posegajo po alkoholnih pijač.
Po podatkih Vidrihove (2008) je delež deklet, ki vina ne pije, večji od deleža fantov. Fantje pogosteje in v večjih količinah (3-5 in več kozarcev na dan) pijejo vino kot dekleta, saj kar 11,3% vseh fantov in le 2,8% vseh deklet dnevno pije vino. V istem delu je bilo ugotovljeno, da pivo večina dijakov pije samo občasno. Delež deklet, ki piva ne pije, pa je dvakrat višji od deleža fantov.
3 ORGANIZACIJA ŠOLSKE PREHRANE
Šolska prehrana, kot pomemben del otrokovega in mladostnikovega vsakdana, mora biti ustrezna, kakovostna, raznolika, pestra, kar pomeni, da mora upoštevati prehranska priporočila in smernice zdravega prehranjevanja.
Raziskave, omenjene v predhodnem besedilu, kažejo, da se otroci in mladi v večji meri ne prehranjujejo zdravo, zato je po mnenju Simčičeve in sodelavcev (2010) rešitev v sistemsko urejeni prehrani. Ta predstavlja najučinkovitejši in najracionalnejši način, ki vsem otrokom in mladostnikom omogoča dostopnost obrokov, s tem pa vpliva tudi na njihov zdrav način življenja in zdrave
20 prehranjevalne navade.
Jedilnike običajno sestavljajo organizatorji prehrane oziroma vodje kuhinje, ki naj bi se držali smernic zdravega prehranjevanja. Te zajemajo naslednje točke:
1. Prehrana mora biti pestra, zato je potrebno v jedilnik vnesti čim več raznovrstnih živil v okviru posameznih skupin živil.
2. Uporablja naj se predpisana količina maščob. Priporoča se izdelke z nizko vsebnostjo maščob in kakovostna rastlinska olja, odsvetuje pa izdelke z vidno in nevidno maščobo (hrenovke, salame,…), polnomastno mleko in mlečne izdelke ter cvrtje.
3. Uporablja naj se predpisana količina soli in izbrane začimbe.
4. Uporablja naj se priporočena količina sladkorja. Enostavni sladkorji naj ne presegajo več kot 10% dnevnega energijskega vnosa, zato se izogibamo uporabi belega sladkorja v večjih količinah, presladkim dekoracijam in sladkarijam za premostitvene obroke.
5. Dnevni jedilnik mora vsebovati priporočene količine polnovrednih žitnih izdelkov. Priporoča se polnozrnati kruh, izdelke iz polnozrnate moke, različne vrste müslijev, neoluščen riž, testenine iz polnozrnate moke.
6. Dnevni jedilnik mora vsebovati priporočene količine sadja in zelenjave 7. Dnevni jedilnik mora vsebovati priporočene količine mesa, perutnine, rib
jajc, mleka in mlečnih izdelkov. Vključitev rdečega mesa v jedilnik se priporoča 2-3-krat tedensko, perutnine pa 1-3-krat tedensko. Najmanj enkrat tedensko se priporočajo morske ribe ali morski sadeži, jajca pa naj ne bi bila ponujena več kot dvakrat na teden.
8. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na pijačo. Najbolj ustrezna je seveda voda, ki ima lahko dodan sveže iztisnjen sok limone ali pomaranče, zeliščni in sadni čaji (Hlastan Ribič, Maučec Zakotnik, Pokorn, 2008).
3.1 ANALIZA KAKOVOSTI PREHRANE DIJAKOV
V letu 2009 je bila opravljena raziskava o kakovosti dijaške prehrane na podlagi takratnega sprejetja Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane (Ur.l.
RS, št. 45/08). Ta zakon je bil sprejet aprila 2008, dva meseca kasneje pa je
21 sledilo še sprejetje Pravilnika o subvencioniranju dijaške prehrane – dnevnega toplega obroka (Ur.l. RS, št. 62/2008). Na podlagi teh zakonskih določil so bile srednje šole s 1. septembrom 2008 vsem dijakom dolžne dnevno zagotoviti brezplačen topli obrok v vrednosti 2,42 evra (Gregorič, Gabrijelčič Blenkuš in sod, 2009). Cilji te raziskave so bili naslednji:
- nadgraditi strokovno utemeljeno in nizkocenovno orodje za ocenjevanje prehranske ustreznosti hladnih obrokov za namen ocenjevanja toplih obrokov,
- ugotoviti skladnost dijaških obrokov v segmentu prehranske kakovosti s priporočili, kot jih opredeljujejo Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah,
- ugotoviti najpogostejši živilski sestav dijaškega obroka,
- pripraviti podlage za analizo oziroma spremljanje stanja na področju organizirane dijaške prehrane po uvedbi Zakona o subvencioniranju dijaške prehrane,
- podati priporočila za izboljšanje prehranske kakovosti dijaških obrokov, - doprinesti k strokovni usposobljenosti sodelavcev na regijskih zavodih za
zdravstveno varstvo za redno sistematično izvajanje tovrstnih nalog v prihodnjih letih ter
- zagotoviti tesno povezavo šolskega in zdravstvenega sektorja, kar je nujni pogoj za uspešno delo na temah zdravja v šolskem prostoru (Gregorič in sod., 2009).
V raziskavi so ugotavljali, kako pogosto šole vključujejo v jedilnike priporočena živila (sadje, zelenjava, polnovredna žita in izdelki iz njih, pusto belo meso, ribe in ribji izdelki ter sokovi in napitki) in kako pogosto vključujejo odsvetovana živila (pekovski in slaščičarski izdelki z veliko vsebnostjo maščob in/ali sladkorjev, mesni izdelki s homogeno strukturo, sladke pijače ter cvrtje kot postopek priprave). V ta namen so analizirali 114 jedilnikov s 107 šol različnih slovenskih regij. Podatki so pokazali, da dijaški obroki v vseh regijah vsebujejo nad 66% vključenost sadja in/ali zelenjave v obrokih. Vključevanje polnovrednih žit in izdelkov je bolj skromno, saj je največji delež dosegla Ljubljana s 34,8%. Pusto belo meso je v jedilnike vključeno v 20-30%, ribe in
22 ribji izdelki pa so vključeni zelo redko, v komaj 5%. Delež vključevanja sladkih pijač se giblje okrog 5%, dokaj pogosta pa je uporaba cvrtja kot načina priprave, delež se giblje okrog 11% (Gregorič in sod., 2009).
Povprečna ocena upoštevanja priporočil o vključenosti priporočenih živil/jedi za šole, ki so bile vključene v analizo, znaša 3,35, skupna povprečna ocena upoštevanja priporočil o vključenosti odsvetovanih živil/jedi za te-iste šole pa znaša 3,25. Skupna ocena prehranske kakovosti obrokov za v vzorec vključene šole znaša 3,30. V vseh treh primerih so ocene razporejene okoli sredine oziroma rangirne vrednosti »povprečno«, vendar v smeri nadpovprečne ocene (Gregorič in sod., 2009).
Izvajalci analize kakovosti dijaške prehrane ocenjujejo, da je treba v dijaških obrokih zmanjšati pogostost uživanja odsvetovanih, hranilno revnih živil, ki imajo relativno večjo energijsko gostoto in so dejavnik tveganja za razvoj debelosti. Potrebno pa je tudi zvečati pogostost vključevanja sadja, še posebej pa zelenjave, kot tudi polnovrednih žitnih izdelkov ter rib in ribjih izdelkov (Gregorič in sod., 2009).
3.2 ŠOLSKA PREHRANA V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
ZAKON O ŠOLSKI PREHRANI
Šolsko prehrano ureja Zakon o šolski prehrani (Ur. l. RS št. 3/2013) v povezavi z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS št.
62/2010 in 40/2011) in Zakonom za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS št.
40/2012). Zakon opredeljuje prehrano učencev in dijakov v osnovnih in srednjih šolah kot tudi prehrano, ki je organizirana v okviru zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v RS, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe. Določbe v zvezi s smernicami za prehranjevanje v vzgojno – izobraževalnih zavodih ter spremljanjem prehrane se uporabljajo tudi v vrtcih, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, domovih za učence, dijaških domovih ter
23 v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2013).
Priporočila za organizacijo prehrane se nanašajo predvsem na navedena področja:
- šola je v dneh, ko poteka pouk, dolžna organizirati malico za vse učence, ki se nanjo prijavijo. Kot dodatno ponudbo šola lahko organizira tudi zajtrk, kosilo in popoldanski malico;
- svet šole sprejme pravila šolske prehrane (lahko so sestavni del obstoječih šolskih pravil), v katerih opredeli natančnejše postopke, ki zagotavljajo evidentiranje, nadzor nad koriščenjem obrokov, določi čas in način odjave posameznega obroka, ravnanje z neprevzetimi obroki ter načine seznanitve učencev in staršev;
- šola nabavo, pripravo in razdeljevanje lahko prenese na drug vzgojno- izobraževalni zavod (vrtec, šolo, dijaški dom, CŠOD...), izjemoma pa lahko tudi na zunanjega izvajalca (drugi javni zavodi, zasebna podjetja ipd.), vendar si mora v tem primeru pred začetkom postopka pridobiti soglasje sveta šole;
- vsi vzgojno-izobraževalni zavodi morajo pri organizaciji šolske prehrane upoštevati smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki jih je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 135.
dopisni seji dne 11. 8. 2010;
- šola lahko imenuje skupino za prehrano;
- šola mora sestavo malice ustrezno prilagoditi tistim učencem in dijakom, ki skladno s smernicami za prehranjevanje tovrstno prilagoditev potrebujejo, ostale obroke pa prilagodi v skladu s svojimi zmožnostmi;
- vzgojno-izobraževalni zavodi v svojih prostorih in na površinah, ki sodijo v šolski prostor, ne smejo imeti nameščenih prodajnih avtomatov za distribucijo hrane in pijače. Izjema so zbornice oziroma prostori, namenjeni izključno zaposlenim, kjer so lahko nameščeni prodajni avtomati za distribucijo toplih napitkov (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2013).
24 V letu 2012 je bila v okviru Zakona o uravnoteženju javnih financ ukinjena subvencija za šolsko prehrano, vendar je bila s 1.2.2013 zopet vrnjena po sledečih kriterijih (Krevs, 2013):
Polna subvencija: za dijake v družinah, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku (tj. brez upoštevanja otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in državne štipendije kot dohodek) ne presega 42% neto povprečne plače RS (do vključno četrtega razreda otroškega dodatka).
Delna subvencija v višini 70% cene malice: za dijake v družinah, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku (tj. brez upoštevanja otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in državne štipendije kot dohodek) znaša nad 42% in do 53% neto povprečne plače RS (peti razred otroškega dodatka).
Delna subvencija v višini 40% cene malice: za dijake v družinah, katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku (tj. brez upoštevanja otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in državne štipendije kot dohodek) znaša nad 53% in do 64% neto povprečne plače RS (šesti razred otroškega dodatka).
Prehranska oskrba dijakov v Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik
Raziskava, ki smo jo opravili v okviru diplomskega dela, je vključevala dijake in dijakinje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Na tej šoli je na šolsko malico naročenih 575 dijakov od skupno 782, od tega je 197 dijakov drugega in 101 dijak četrtega letnika (dijaki drugega in četrtega letnika so omenjeni posebej zaradi dejstva, da so bili le oni anketirani). Šolsko malico sestavljajo hladni in večinoma topli obroki, ki jih dijaki lahko uživajo v dveh odmorih po trideset minut. Vsak teden imajo na voljo dva različna menija, A in B, slednji je vegetarijanski. Šola ima lastno kuhinjo, hrano pa pripravljajo tudi za nekatere okoliške šole in vrtce. Malico dijaki naročajo, izbirajo, se odjavljajo
25 preko sistema Lopolis, in sicer do četrtka do 12. ure za naslednji teden. Dijakov, ki prejemajo subvencijo je 280, od tega jih 163 prejema polno subvencijo, 117 pa delno. V šoli ni dovoljeno prodajati hrane, zato dijaki nimajo možnosti nakupa le-te.
Tabela 2: Primer jedilnika GSŠRM
DATUM JEDILNIK A JEDILNIK B
1.4.2013 Praznik Praznik
2.4.2013 Sendvič s poli salamo, sirom in zelenjavo, jogurt, sok sadje.
Mlečni riž s čokoladnim posipom, sok, sadje.
3.4.2013 Ocvrtki, sirova omaka, solata, sok. Ocvrtki, pečena zelenjava, solata, sok.
4.4.2013 Makaronovo meso, kruh, sok, sadje. Kruh, namaz (viki krema, skutin, pašteta…), sok, sadje.
5.4.2013 Mesni burek, mlečni napitek, sadje. Sirov burek, mlečni napitek, sadje.
6.4.2013 7.4.2013
8.4.2013 Enolončnica s krompirjem in hrenovko, sok, sadje.
Gobovi kaneloni, francoska solata.
9.4.2013 Tortelini, sirova omaka, sok, sadje. Vanilijev krof, bananin kefir, sok, sadje.
10.4.2013 Čufti s paradižnikovo omako, pire krompir, sok, sadje.
Zelenjavni sendvič, sok, sadje.
11.4.2013 Pica, sok, sadje, sladoled. Sirova pica, sok, sadje, sladoled.
12.4.2013 Makarončki z mesno omako, sok, sadje. Makarončki z zelenjavno omako, sok, sadje.
13.4.2013 14.4.2013
15.4.2013 Sendvič s poli salamo, sirom in zelenjavo, jogurt, sok sadje.
Mlečni riž s čokoladnim posipom, sok, sadje.
16.4.2013 Pleskavica, lepinja, sok, sadje. Ocvrt sir, pire krompir.
17.4.2013 Palačinke, sok, sadje. Pečene bučke, pečen krompir, sok, sadje.
18.4.2013 Goveji golaž, koruzna polenta, sok, sadje.
Stročji fižol v smetanovi omaki, koruzna polenta, sok, sadje.
19.4.2013 Ocvrtki, sirova omaka, solata, sok. Ocvrtki, pečena zelenjava, solata, sok.
20.4.2013 21.4.2013
22.4.2013 Lazanja, sok, sadje. Zelenjavni sendvič, sok, sadje.
23.4.2013 Vroče hrenovke, sok, sadje, posladek. Čokoladni navihanček, jogurt, sadje, sok.
24.4.2013 Mesni kanelon, pire krompir, sok. Ocvrt oslič, pire krompir, sok.
25.4.2013 Mesni burek, mlečni napitek, sadje. Sirov burek, mlečni napitek, sadje.
26.4.2013 Makarončki z mesno omako, sok, sadje. Makarončki z zelenjavno omako, sok, sadje.
27.4.2013 28.4.2013
29.4.2013 Počitnice Počitnice
30.4.2013 Počitnice Počitnice
Vir: www.scrm.si, (2013)
26
4 EMPIRIČNI DEL
4.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Raziskave kažejo, da je v svetu vse več ljudi, predvsem mladih, s prekomerno težo. Mladi neredno uživajo dnevne obroke, pojejo preveč sladkarij in popijejo preveč sladkih pijač, poleg tega pa se še premalo gibajo. Eden od pomembnih elementov zdravega načina prehranjevanja je prav gotovo prehranjevanje v času, ko so otroci v šoli, torej šolska malica. Ta je za njih izrednega pomena, še posebej, če otroci doma ne zajtrkujejo, preden se odpravijo v šolo. Kljub organizirani šolski prehrani tudi v srednjih šolah, so vse bolj aktualni različni prehranski obrati izven šole, ki pa v večji meri ponujajo hitro hrano. Zato smo se odločili raziskati, kako se prehranjujejo dijaki na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik, kaj menijo o svojih prehranjevalnih navadah in o prehranjevalnih navadah ljudi, s katerimi preživijo veliko časa.
4.2 RAZISKOVALNI CILJI
Ugotoviti, kako pogosto dijaki in dijakinje uživajo posamezna živila in obroke hrane.
Ugotoviti, kakšno mnenje imajo dijaki in dijakinje o prehrani in šolski malici.
Ugotoviti, ali se dijaki in dijakinje zavedajo pomena zdravega načina prehranjevanja.
Ugotoviti, ali se odnos do zdrave hrane spreminja s starostjo dijakov in dijakinj.
27 4.3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE
Hipoteza 1: Več kot polovica dijakov neredno uživa dnevne obroke.
Hipoteza 2: Uživanje prigrizkov in manj priporočenih živil je med dijaki pogosto.
Hipoteza 3: Prehranjevalne navade dijakov in dijakinj se ne razlikujejo glede na starost in smer izobraževanja; razlikujejo se prehranjevalne navade dijakov od prehranjevalnih navad dijakinj.
Hipoteza 4: Dijaki se v šoli redno prehranjujejo.
Hipoteza 5: Dijaki in dijakinje se zavedajo pomena zdravega načina prehranjevanja.
4.4 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA IN RAZISKOVALNI VZOREC Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vključeval 19 vprašanj. S prvimi tremi vprašanji smo želeli pridobiti splošne podatke o anketirancu (spol, starost, letnik in smer izobraževanja), sledi pa 13 vprašanj zaprtega in 3 vprašanja odprtega tipa.
Pri anketi so sodelovali dijaki in dijakinje Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Analiza rezultatov zajema primerjavo med spoloma, primerjavo med drugim in četrtim letnikom izobraževanja ter primerjavo med gimnazijskim in tehničnim programom izobraževanja (ekonomski tehnik, predšolska vzgoja). V ta namen je bilo anketiranih skupno 190 dijakov, in sicer 103 (54,2%) dijakinje in 87 (45,8%) dijakov; od tega je bilo 124 (65,3%) dijakov in dijakinj drugega letnika in 66 (34,7%) dijakov in dijakinj četrtega letnika.
Glede na smer izobraževanja pa je bilo v anketo vključenih 95 (50%) gimnazijcev, 67 (35,3%) dijakov srednje ekonomske smeri in 28 (14,7%) dijakov vzgojiteljske smeri. Anketa je bila izvedena decembra 2012 in januarja 2013.
28 Graf 1: Struktura vzorca glede na spol dijakov
Graf 2: Struktura vzorca glede na letnik izobraževanja dijakov
Graf 3: Struktura vzorca glede na smer izobraževanja dijakov 54,2%
45,8%
dijakinje dijaki
65,3%
34,7% 2. letnik
4. letnik
35,3% 50%
14,7%
gimnazija ekonomski tehnik predšolska vzgoja
29 4.5 REZULTATI Z RAZPRAVO
4.5.1 Pogostost uživanja posameznih obrokov med dijaki
Od dijakov smo želeli izvedeti, koliko obrokov običajno zaužijejo dnevno.
Odgovorilo je 187 dijakov, od tega 103 (55,1%) dijakinje in 84 (44,9%) dijakov.
Nobeden od anketiranih ni odgovoril, da dnevno zaužije le en obrok.
Največ dijakov zaužije štiri obroke dnevno (39,6%), med njimi je več fantov (40,5%) kot deklet (38,8%). Dva obroka dnevno zaužije 7,8% dijakinj in 3,6% dijakov; tri obroke dnevno pa zaužije 34% dijakinj in nekoliko manj dijakov (22,6%). 17,9% dijakov in 13,6% dijakinj poje pet obrokov na dan, kar predstavlja le 15,5% vseh anketiranih. Velika večina torej zaužije manj kot 5 obrokov na dan. Več kot pet obrokov na dan uživa le 5,8% dijakinj in kar nekaj več dijakov (15,5%).
Tabela 3: Delež dijakov po številu dnevno zaužitih obrokov glede na letnik izobraževanja
št. obrokov/dan 2. letnik (% dijakov) 4. letnik (% dijakov)
1 0,0 0,0
2 3,4 10,6
3 53,7 46,3
4 75,7 24,3
5 15,1 16,7
več kot 5 11,8 7,6
Graf 4 prikazuje število dnevno zaužitih obrokov hrane glede na smer izobraževanja.
30 Graf 4: Število dnevno zaužitih obrokov med dijaki glede na smer izobraževanja
Pri pridobljenih podatkih glede na letnik izobraževanja, ki so ga obiskovali dijaki, statistično pomembnih razlik ni (p > 0,05), se pa kažejo razlike med spoloma dijakov in smeri izobraževanja (p < 0,05).
Uživanje zajtrka
Pridobljeni podatki kažejo, da od 189 dijakov, ki so odgovorili na vprašanje o pogostosti uživanja zajtrka, vsak dan zajtrkuje 33,3% dijakinj in 47,1% dijakov, kar predstavlja 39,7% vseh anketiranih. Delež dijakov, ki zajtrka nikoli ne uživa, znaša 10,3%, delež dijakinj pa 19,6%, skupaj to predstavlja 15,3% vseh anketiranih. Pri teh odgovorih se kažejo statistično pomembne razlike med spoloma. Med anketiranimi je več dijakov, ki redno zajtrkujejo v primerjavi z dijakinjami. Na podlagi teh podatkov predvidevamo, da se dijaki bolj
0 10 20 30 40 50
1 obrok 2 obroka 3 obroki 4 obroki 5 obrokov več kot 5 obrokov
0 3,2
20,2
44,7 18,1
13,8
0
9,2
44,6 27,7
12,3 6,2
0
7,1
21,4
50 14,3
7,1
predšolska vzgoja ekonomski tehnik gimnazija
% anketiranih dijakov
31 kot dijakinje zavedajo pomena uživanja zajtrka za zdrav način prehranjevanja, kljub temu pa je delež dijakov in dijakinj, ki redno uživajo zajtrk, nizek.
V primerjavi pogostosti uživanja zajtrka glede na letnik izobraževanja dijakov in dijakinj statistično pomembnih razlik ni (p > 0,05). 39% dijakov drugega letnika redno zajtrkuje vsak dan, medtem ko jih nikoli ne zajtrkuje 14%.
Pri dijakih četrtega letnika so rezultati podobni. 40,9% jih redno zajtrkuje, nikoli pa ne zajtrkuje 18,2% dijakov. Če naše podatke primerjamo s podatke študije HBSC 2010 (Gregorič, 2011) ugotovimo, da naši anketirani dijaki ne odstopajo od slovenskega povprečja. Statistično pomembne razlike se kažejo, če primerjamo podatke glede na smer izobraževanja (p < 0,05). Največ dijakov, ki redno zajtrkujejo, je v gimnazijskem programu (53,7%), med dijaki ekonomske smeri (24,2%) in predšolske vzgoje (28,6%) pa jih redno zajtrkuje nekoliko manj. Največ dijakov, ki zajtrka nikoli ne jedo, je med dijaki ekonomske smeri (22,7%), nekoliko manj je dijakov predšolske vzgoje (17,9%), še manj pa je dijakov gimnazije (9,5%). Več kot polovica gimnazijcev redno uživa zajtrk, medtem ko je takih dijakov iz ekonomske in predšolske smeri le slaba četrtina.
Ugotavljamo, da gimnazijci bolj redno zajtrkujejo kot dijaki in dijakinje drugih programov.
Uživanje dopoldanske malice
Največ dijakinj dopoldansko malico uživa petkrat na teden (41,7%), vsak dan jo uživa 24,3%, nikoli pa 3,9%. Tudi med dijaki je največ takih, ki dopoldansko malico uživajo petkrat tedensko (37,2%), 32,6% jo uživa vsak dan, 8,1% pa nikoli. Statistično pomembne razlike med spoloma niso bile ugotovljene.
Statistično pomembne razlike se ne kažejo glede na letnik izobraževanja (p > 0,05). 46,7% dijakov drugega letnika uživa dopoldansko malico petkrat na teden, vsak dan pa nekoliko manj (30,6%). Tudi pri dijakih četrtega letnika je največ takih, ki jo uživajo petkrat tedensko (27,7%), 23,1% pa jo uživa vsak dan.
Statistično pomembne razlike so bile ugotovljene pri primerjavi podatkov glede na različne smeri izobraževanja (p < 0,05). Tako je največ dijakov, ki redno uživajo dopoldansko malico, med dijaki gimnazije (32,6%). Zopet pa je pri
32 vseh smereh največ dijakov, ki uživajo dopoldansko malico petkrat na teden.
Med njimi je največ dijakov predšolske vzgoje (57,1%), nekoliko manj dijakov gimnazije (43,2%) ter 27,3% dijakov ekonomske smeri.
Uživanje kosila
Kosilo je obrok, ki ga redno uživa največ anketiranih dijakov. Statistično pomembne razlike se kažejo glede na smer izobraževanja dijakov in dijakinj (p
< 0,05). Kar 95,8% gimnazijcev redno uživa kosilo, 81,8% je dijakov ekonomske smeri in 82,1% dijakov predšolske vzgoje.
Pri primerjavi podatkov glede na spol je največ takih, ki redno uživajo kosilo; 83,5% dijakinj in 95,3% dijakov; pri primerjavi podatkov glede na letnik izobraževanja pa je ravno tako največjih delež takih, ki redno uživajo kosilo:
88,6% dijakov drugega in 89,4% dijakov četrtega letnika.
Uživanje popoldanske malice
Popoldanska malica je obrok, ki ga dijaki najpogosteje izpuščajo. Takih je 25,6% dijakov drugega in 34,4% dijakov četrtega letnika, redno pa jo uživa 21,8% dijakov drugega in 25,0% dijakov četrtega letnika.
31,7% dijakinj in 25,0% dijakov popoldanske malice nikoli ne uživa, redno pa jo uživa 13,9% dijakinj in nekoliko več dijakov, in sicer 33,3%.
Glede na smer izobraževanja je največ dijakov, ki redno uživajo popoldansko malico med gimnazijci (26,6%), dijakov ekonomske smeri je 22,2%, 10,7% pa je dijakov predšolske vzgoje. Med tistimi, ki pa popoldanske malice ne uživajo, je največ dijakov ekonomske smeri (31,7%), 27,7 % je gimnazijcev, 25,0% pa dijakov predšolske vzgoje.
Statistično pomembnih razlik glede popoldanske malice ni (p > 0,05), je pa res, da 20% več dijakov redno uživa popoldansko malico v primerjavi z dijakinjami. Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da dijaki pogosteje kot dijakinje uživajo popoldansko malico.
Uživanje večerje
Večerjo redno uživa 43,1% dijakinj in 73,3% dijakov, pri tem pa so opazne statistično pomembne razlike (p < 0,05). Glede na letnik jo redno uživa
33 58,1% dijakov drugega in 54,7% dijakov četrtega letnika, vendar razlika ni statistično pomembna. Razlike v uživanju večerje glede na smer izobraževanja niso bile ugotovljene. Večerjo redno uživa 56,4% gimnazijcev, 56,1% dijakov ekonomske smeri in 60,7% dijakov predšolske vzgoje. Več kot polovica dijakov večerja vsak dan.
Uživanje obroka po večerji
Po večerji hrano uživa le 9,5% dijakov drugega in 7,9% dijakov četrtega letnika. Glede na spol dijakov in smer izobraževanja so deleži sledeči: 5,0%
dijakinj po večerji še zaužije kak obrok, pri dijakih pa je ta delež nekoliko višji in predstavlja 13,6%. Ravno tako po večerji hrano uživa 8,0% gimnazijcev, 10,8%
dijakov ekonomske smeri in 7,1% dijakov predšolske vzgoje. Statistično pomembne razlike so bile ugotovljene glede na spol, saj dijaki pogosteje uživajo hrano po večerji kot dijakinje.
Kakšne vrste hrano uživajo dijakinje in dijaki po večerji, iz pridobljenih podatkov ne moremo ugotoviti, saj tega v anketnem vprašalniku nismo spraševali.
Uživanje prigrizkov med obroki
Prigrizki med obroki so priljubljeni pri manjšem številu dijakinj (32,4%) in dijakov (23,5%). Tudi če primerjamo rezultate glede na smer izobraževanja, ni bistvenih razlik v pogostosti uživanja prigrizkov med obroki, kar nam pove tudi dejstvo, da ni opaziti statistično pomembnih razlik (p > 0,05). Pri primerjanju podatkov glede na letnik izobraževanja opazimo, da 29,4% dijakov drugega letnika redno uživa prigrizke med obroki, 18,2% pa jih ne uživa nikoli. Prav tako redno prigrizke med obroki uživa 27,3% dijakov četrtega letnika, 22,7% pa nikoli. Statistično pomembnih razlik ni (p > 0,05). Prigrizki med obroki so dobrodošli, v kolikor so zdravi. Ker v anketnem vprašalniku dijake nismo spraševali, katere prigrizke uživajo, ne moremo z gotovostjo trditi, kakšna je kakovost teh prigrizkov.
34 Po končani analizi pridobljenih podatkov lahko potrdimo hipotezo 1, s katero smo domnevali, da polovica dijakov neredno uživa dnevne obroke. To lahko potrdimo s podatkom, da le 15,5% vseh anketiranih vsak dan zaužije pet obrokov. Zajtrk kot najpomembnejši obrok redno uživa le 40% anketiranih dijakov, kar se ujema s podatki HBSC študije (Gregorič, 2011).
4.5.2 Pogostost uživanja posameznih živil med dijaki
Uživanje kruha
Najbolj priljubljen kruh pri dijakih, ne glede na spol, letnik in smer izobraževanja, je bel kruh, saj ga vsaj enkrat dnevno uživa dobrih 23%
anketiranih dijakov. Črn kruh je manj priljubljen; 41% dijakov je odgovorilo, da ga uživajo trikrat na mesec ali manj oziroma nikoli. Polnozrnat kruh pa dijaki uživajo najmanj pogosto, skoraj polovica dijakov (43,3%) ga uživa trikrat na mesec ali manj oziroma nikoli.
Uživanje mesa in mesnih izdelkov
Dijaki so pri tem vprašanju odgovarjali, kako pogosto jedo meso različnega izvora: perutnino, svinjino in govedino ter mesne izdelke. Pričakovali bi, da dijaki najpogosteje jedo perutnino. Vendar pa temu ni tako. Perutnino dva do trikrat na teden uživa 39,8% dijakinj in 37,9% dijakov. Svinjino uživajo nekoliko manj pogosto: 33,3% dijakov jo uživa dva do trikrat na teden, dijakinje pa jo uživajo redkeje; 29,1% jih svinjino uživa trikrat na mesec ali manj. 34%
dijakinj in 36,8% dijakov govedino uživa enkrat tedensko, podoben delež dijakov (36,8%) pa jo uživa tudi pogosteje, dva do trikrat tedensko. Mesne izdelke enkrat tedensko in dva do trikrat tedensko uživa 23,8% dijakinj in 32,2%
dijakov.
35 Uživanje sadja in zelenjave
Graf 5: Delež dijakov glede na pogostost uživanja sadja in zelenjave ter spol (N=124)
Glede na rezultate, ki jih predstavlja Graf 5, lahko predvidevamo, da so dijakinje nekoliko bolj ozaveščene o pomenu uživanja sadja, pa vendar je delež dijakinj, ki večkrat na dan uživajo sadje 40%. Podatek je primerljiv s HBSC 2010 (Fajdiga Turk, 2011). Z dijaki je podobno. Zelenjavo dijaki uživajo manj pogosto.
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
večkrat na dan
1x na dan 4-6x na teden
2-3x na teden
1x na teden 3x na mesec ali manj
nikoli uživanje sadja (dijaki) uživanje sadja (dijakinje) uživanje zelenjave (dijaki) uživanje zelenjave (dijakinje)
36 Graf 6: Delež dijakov glede na pogostost uživanja sadja in zelenjave ter letnik
izobraževanja (N=124)
Graf 7: Delež dijakov glede na pogostost uživanja sadja in zelenjave ter smer izobraževanja (N=124)
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
večkrat na dan
1x na dan 4-6x na teden
2-3x na teden
1x na teden 3x na mesec ali manj
nikoli
uživanje sadja (2.letnik) uživanje sadja (4.letnik) uživanje zelenjave (2.letnik) uživanje zelenjave (4.letnik)
0 5 10 15 20 25 30 35 40 45
večkrat na dan
1x na dan 4-6x na teden
2-3x na teden
1x na teden 3x na mesec ali manj
nikoli
uživanje sadja (gimnazija) uživanje sadja (ekon. tehnik) uživanje sadja (pred.vzgoja) uživanje zelenjave (gimnazija)*
uživanje zelenjave (ekon. tehnik)* uživanje zelenjave (pred.vzgoja)*
* statistično pomembne razlike
37 Glede na predstavljene podatke (Graf 6 in Graf 7) lahko vidimo, da dijaki manj pogosto uživajo sadje, le okrog 40% dijakinj in 30% dijakov ga uživa večkrat na dan. Zelenjavo pa uživajo še manj pogosto: nekaj manj kot 20%
dijakinj in 15% dijakov jo uživa večkrat na dan.
Uživanje mleka in mlečnih izdelkov
Dijaki so o pogostosti uživanja mleka in mlečnih izdelkov odgovarjali za naslednje izdelke: mleko z manj maščobami, polnomastno mleko, čokoladno mleko, navadni jogurt, jogurt z manj maščobami, sadni jogurt in sir. Tako mleko z manj maščobami kot polnomastno mleko nikoli ne uživa 37% dijakov, enkrat na dan pa ga uživa 8,5% dijakov. Med jogurti dijaki najpogosteje, enkrat tedensko, uživajo sadne jogurte. Takih je okrog 20%. Sir dijaki uživajo najpogosteje. 28,4% dijakov ga uživa dva do trikrat na teden, 22,6% pa ga uživa skoraj vsak dan (štiri do šestkrat na teden).
Uživanje slanih in sladkih prigrizkov
Prigrizke smo razdelili v dve skupini, na sladke in slane.
Med sladkimi prigrizki so dijaki podali podatke o pogostosti uživanja tort in drugega sladkega peciva, piškotov, bombonov in čokolade. Torte oziroma sladko pecivo, ne glede na spol, letnik ali smer izobraževanja, dijaki (49,2%) najpogosteje uživajo trikrat na mesec ali manj, enkrat na dan pa jih uživa 2,1%
dijakov. Piškote enkrat tedensko uživa 32%, trikrat na mesec ali manj pa 23,2%
dijakov. Po predvidevanjih je čokolada najbolj priljubljen sladki prigrizek, kajti 24% dijakov jo uživa štiri do šestkrat na teden, 21,6% pa jo uživa dva do trikrat na teden ali enkrat tedensko. Razlike v pogostosti uživanja glede na spol, letnik ali smer izobraževanja niso bile ugotovljene.
Med slane prigrizke smo uvrstili naslednje izdelke: čips, smoki, slano pecivo in različne oreške. Slano pecivo pri dijakih ni posebej priljubljeno, saj je več kot 60% dijakov označilo, da ga uživajo manj kot trikrat na mesec ali pa celo nikoli. Podobno je z različnimi oreški (pistacija, arašidi…). Tudi tu smo predvidevali, da je čips najbolj priljubljen med slanimi prigrizki in rezultati so to potrdili. Treba pa je poudariti, da je največji delež tistih, ki ga uživajo trikrat mesečno ali manj in sicer 37,9%. Okrog 3% pa se giblje število tistih, ki ga jedo vsaj enkrat tedensko. Statistično pomembnih razlik ni (p > 0,05).
