SOCIALIZACIJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V REDNI OSNOVNI ŠOLI

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA

SOCIALIZACIJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V REDNI OSNOVNI ŠOLI

DIPLOMSKO DELO

dr. JANEZ JERMAN SANDRA PUŠAR

(2)

1

Ljubljana, junij, 2013

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Janezu Jermanu za pomoč in svetovanje pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvaljujem se Osnovni Šoli Jurja Dobrile Rovinj, Osnovni šoli Vladimira Nazora Pazin, Osnovni šoli Vladimira Gortana Žminj za sodelovanje in omogočeno zbiranje podatkov.

Zahvaljujem se tudi vsem mojim najdražjim in vsem ostalim, ki so mi v času študija stali ob strani, me podpirali in verjeli vame.

(3)

2

POVZETEK

Diplomsko delo obravnava socializacijo otrok s posebnimi potrebami v razredih rednih osnovnih šol. Teoretični del opisuje otroke s posebnimi potrebami, socializacijo ter socialno integracijo otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu je opisana raziskava z dobljenimi rezultati.

Raziskava je izvedena z vprašalnikom za učitelje in sociometričnim vprašalnikom za učence.

Sociometrični vprašalnik prikazuje razliko v socialni vključenosti med učenci s posebnimi potrebami in ostalimi učenci v razredu. Rezultati, prikazani s sociogrami in sociometričnimi tabelami, so bili pridobljeni s sociometričnim vprašalnikom, pri katerem so učenci izbrali tri sošolce glede na kriterij pozitivne izbire „ Naštej tri sošolce ali sošolke, s katerimi bi najraje šel/šla na izlet“, ter glede na kriterij negativne izbire „Naštej tri učence iz svojega razreda, s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“

Analiza rezultatov sociometričnega vprašalnika prikazuje, da je večina učencev s posebnimi potrebami socialno slabše sprejeta med sošolci.

KLJUČNE BESEDE:

Otroci s posebnimi potrebami, socializacija, socialna integracija, sociometrija, sociometrični vprašalnik, priljubljenost učencev, nepriljubljenost učencev.

(4)

3

Abstract:

The thesis describes an approach to the process of socialization and the social inclusion of the children with special needs in the classrooms within the elemetary schools. Theoretical part describes children with special needs, process of socialization and their integration with the majority in the classroom. The final results, shown through the sociograms and sociometirc tables, are the result of sociometric questionnaire. The scholars needed to give an answer to two specific questions and choose between all scholars three favourite and three less favourite scholars. Formed questions are; regarding the positive criteria „Write down three names from your class-mates, you would wish the most to go on a trip with“ and regarding the negative criteria; „Write down the names of the three classmates you would not wish to spend your free time with“.

The analysis of research have shown, regarding the sociometric questionnaire, that most of the children with special needs are being less socially accepted from the majority of the classmates within the class.

Key words:

Children with special needs, socialization, social integration, sociometry, sociometric questionnaire, favourite scholar, less favourite scholar.

(5)

4

KAZALO

UVOD ... 8

1 UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI ... 9

1.1 Otroci z motnjami v duševnem razvoju ... 9

1.2 Slepi in slabovidni otroci ... 10

1.3 Gluhi in naglušni otroci ... 12

1.4 Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami ... 13

1.5 Gibalno ovirani otroci ... 15

1.6 Dolgotrajno bolni otroci ... 16

1.7 Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ... 16

1.8 Otroci z motnjami vedenja in osebnosti ... 17

2 SOCIALIZACIJA... 18

2.1 Socialna integracija... 18

3 UGOTAVLJANJE PRILJUBLJENOSTI / NEPRILJUBLJENOSTI UČENCA ... 21

3.1 Sociometrija ... 21

3.2 Sociometrični vprašalnik ... 22

3.3 Sociometrični indeksi ... 22

3.4 Sociometrični status ... 23

3.5 Uporabnost sociometrije ... 23

3.6 Sociogram ... 24

4 EMPIRIČNI DEL... 25

4.1 Opredelitev problema ... 25

4.2 Cilj naloge ... 25

4.3 Hipoteze ... 25

4.4. Metode dela ... 26

4.4.1 Opis vzorca ... 26

4.4.2 Instrumentarij ... 29

(6)

5

4.4.3 Način zbiranja podatkov ... 29

4.4.4 Obdelava podatkov ... 30

4.5 Rezultati z interpretacijo ... 31

5 ZAKLJUČEK ... 72

6 VIRI IN LITERATURA ... 73

7 PRILOGE: ... 75

(7)

6 KAZALO TABEL IN SLIK

Tabela 1. Učenci, ki so sodelovali v raziskavi, glede na spol. ... 26

Tabela 2. Učenci, ki so sodelovali v raziskavi, glede na PP. ... 26

Tabela 3: Spol učencev s posebnimi potrebami. ... 27

Tabela 4: Letnica rojstva otroka s posebnimi potrebami... 27

Tabela 5: Razred v katerega je vključen otrok s posebnimi potrebami. ... 28

Tabela 6. Skupine posebnih potreb učencev. ... 28

Tabela 7: Število motenj pri posameznem učencu. ... 29

Sociometrična tabela 1: Sociometrična tabela pozitivnih izbir pri kriteriju „Naštej tri sošolce ali sošolke, s katerimi bi najraje šel/šla na izlet“. ... 31

Sociogram 1: Sociogram pozitivnih izbir pri kriteriju „Naštej tri sošolce ali sošolke, s katerimi bi najraje šel/šla na izlet“. ... 32

Sociometrična tabela 2: Sociometrična tabela negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda, s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“ ... 33

Sociogram 2: Sociogram negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“ ... 34

Tabela 8. Frekvenčna porazdelitev posameznih vrednosti spremenljivke, za rezultate dobljenih pozitivnih izbir 4. razreda Osnovne šole Jurja Dobrile-Rovinj. ... 35

Tabela 9. Vsota pozitivne in negativne izbire 4. razreda Osnovne šole Jurja Dobrile-Rovinj. .... 36

Sociometrična tabela 4: Sociometrična tabela negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda, s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“ ... 39

Sociogram 4: ... 40

Tabela 10. Frekvenčna porazdelitev posameznih vrednosti spremenljivke, za rezultate dobljenih pozitivnih izbir 8. razreda Osnovne šole Vladimira Nazora-Pazin. ... 41

Tabela 11. Vsota pozitivne in negativne izbire 8.razreda Osnovne šole Vladimira Nazora-Pazin. ... 42

Sociometrična tabela 6: Sociometrična tabela negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda, s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“ ... 45

Sociogram 6: Sociogram negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“ ... 46

Tabela 12. Frekvenčna porazdelitev posameznih vrednosti spremenljivke, za rezultate dobljenih pozitivnih izbir 6. razreda Osnovne šole Jurja Dobrile-Rovinj. ... 47

(8)

7

Tabela 13. Vsota pozitivne in negativne izbire 6.razreda Osnovne šole Jurja Dobrile-Rovinj .... 49

Sociometrična tabela 7: Sociometrična tabela pozitivnih izbir pri kriteriju „Naštej tri sošolce ali sošolke, s katerimi bi najraje šel/šla na izlet.“ ... 50

Sociometrična tabela 8:Sociometrična tabela negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda, s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“ ... 52

Sociogram 8: Sociogram negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“ ... 53

Tabela 14. Frekvenčna porazdelitev posameznih vrednosti spremenljivke, za rezultate dobljenih pozitivnih izbir 3.razreda Osnovne šole Vladimira Gortana-Žminj. ... 54

Tabela 15. Vsota pozitivne in negativne izbire 3.razreda Osnovne šole Vladimira Gortana-Žminj. ... 55

Tabela 16. Frekvenčna porazdelitev posameznih vrednosti spremenljivke, za rezultate dobljenih pozitivnih izbir 6.razreda Osnovne šole Vladimira Gortana-Žminj. ... 60

Tabela 17. Vsota pozitivne in negativne izbire 6.razreda Osnovne šole Vladimira Gortana-Žminj. ... 61

Sociometrična tabela 11: Sociometrična tabela pozitivnih izbir pri kriteriju „Naštej tri sošolce ali sošolke, s katerimi bi najraje šel/šla na izlet.“ ... 62

Sociogram 11: Sociogram pozitivnih izbir pri kriteriju „Naštej tri sošolce ali sošolke, s katerimi bi najraje šel/šla na izlet“. ... 63

Tabela 18. Frekvenčna porazdelitev posameznih vrednosti spremenljivke, za rezultate dobljenih pozitivnih izbir 4.razreda Osnovne šole Vladimira Nazora-Pazin. ... 66

Tabela 19. Vsota pozitivne in negativne izbire 4.razreda Osnovne šole Vladimira Nazora-Pazin. ... 67

Tabela 20: Vsota pozitivne in negativne izbire za učence s PP. ... 68

Tabela 21. Število učencev s PP glede na dobljene pozitivne izbire. ... 70

Tabela 22. Število učencev s PP glede na dobljene negativen izbire. ... 70

Tabela 23. Osamljena skupina učencev, glede na PP. ... 71

(9)

8

UVOD

Za vsakega učenca je zelo pomembno kako ga sošolci sprejemajo, kako gledajo na njegovo prisotnost v razredu. To je zelo pomembno tudi za otroke s posebnimi potrebami.

Vse več je otrok s posebnimi potrebami, ki se šolajo v redni osnovni šoli. Vsi pričakujemo in upamo, če otroka s posebnimi potrebami vključimo v razred redne osnovne šole, da bo to

pozitivno vplivalo na otroka, da se bo otrok dobro počutil in da bo sprejet med vrstniki. Vendar ni vedno tako. V času prakse na redni osnovni šoli sem dobila občutek, da večina otrok s posebnimi potrebami ni socialno sprejeta med vrstniki. To je pritegnilo moje zanimanje za socializacijo otrok s posebnimi potrebami na redni osnovni šoli, in zaradi tega sem diplomsko nalogo posvetila ugotavljanju socializacije otrok s posebnimi potrebami, v razredih rednih osnovnih šol.

(10)

9

1 UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI

Zakon o osnovni šoli (1996, 2006) navaja deset skupin otrok s posebnimi potrebami: otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otoci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primankljaji na posameznih področjih učenja, učenci z učnimi težavami, otroci z motnjami v vedenju in osebnosti ter nadarjeni otroci. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2000) določa vse navedene skupine otrok s posebnimi potrebami razen skupin učencev z učnimi težavami in posebej nadarjenih otrok. (Bela knjiga, 2011)

1.1 Otroci z motnjami v duševnem razvoju

Otroci z motnjami v duševnem razvoju imajo znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar vse se odraža v neskladju med njihovo mentalno in kronološko starostjo. Otroci z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi so otroci, pri katerih se kaže neharmonični razvoj in lahko v primeru vključitve v program prilagojenega izvajanja z dodatno strokovno pomočjo dosegajo minimalne standarde znanja.

Glede na motnje v duševnem razvoju se razlikuje:

a) Otroke z lažjo motnjo v duševnem razvoju: otrok ima znižane sposobnosti za učenje. V prilagojenih pogojih učenja lahko doseže temeljna šolska znanja, ki pa ne zagotavljajo pridobitve minimalnih standardov znanja,določenih z izobraževalnimi programi. Ob ustreznem šolanju se praviloma usposobi za manj zahtevno poklicno delo in samostojno socialno življenje.

b) Otroke z zmerno motnjo v duševnem razvoju: otrok ima posamezne sposobnosti različno razvite. Pri šolskem učenju osvoji osnove branja, pisanja in računanja, na drugih področjih (gibalnih, likovnih,

glasbenih) pa lahko doseže več. Sposoben je sodelovati v enostavnem razgovoru in razume navodila. Lahko uporablja tudi nadomestno komunikacijo. Svoje potrebe in želje zna sporočati.

Pri skrbi zase zmore preprosta opravila, sicer pa potrebuje vodenje in različno stopnjo pomoči

(11)

10 skozi celo življenje. Usposobi se za enostavna praktična dela, vendar se le izjemoma usposobijo za povsem neodvisno socialno življenje.

c) Otroke s težjo motnjo v duševnem razvoju: otrok se lahko usposobi za najenostavnejša opravila. Pri skrbi zase pogosto potrebuje pomoč drugih. Razume enostavna sporočila in se nanje odziva. Orientira se v

ožjem okolju vendar pri tem potrebuje varstvo. Otrok s težjo motnjo v duševnem razvoju ima lahko težave v gibanju, druge motnje in bolezni.

d) Otroke s težko motnjo v duševnem razvoju: otrok se lahko usposobi le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih. Potrebuje stalno nego, varstvo,pomoč in vodenje. Je omejen v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja. Razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno. (Pravilnik o organizaciji...2003)

1.2 Slepi in slabovidni otroci

Slepi ali slabovidni otroci so tisti, ki imajo okvaro vida, očesa ali okvaro vidnega polja.

A) Slaboviden otrok

Slaboviden otrok ima ostrino vida od 0,30 do 0,10 oziroma ostrino vida manj od 0,10 do 0,05 ali zožitev vidnega polja na 20 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida.

Glede na slabovidnost se razlikuje:

a) Zmerno slabovidne otroke: otrok ima 10% – 30% vida in dela v šoli po metodi za slabovidne.

Hitrost dela je lahko enaka kot pri ostalih otrocih. Nekateri slabovidni otroci vidijo na tablo.

Potrebujejo posebna znanja o uporabi pripomočkov.

b) Težko slabovidne otroke: otrok ima 5% – 9,9% vida, uporablja preostali vid. Potrebuje učbenike v povečanem tisku. Prilagoditve, ki jih potrebuje, so odvisne od individualnih

posebnosti glede na to, kako je oko okvarjeno, še zlasti je nujna primerna osvetlitev. Ima težave pri rokovanju z majhnimi predmeti in z opazovanjem oddaljenih pojavov in predmetov. V

vsakdanjem življenju je z ustrezno previdnostjo in z obvladovanjem specialnih znanj samostojen.

(12)

11 V šoli dela po metodi za slabovidne, vendar je počasnejši. (Pravilnik o organizaciji...2003)

B) Slep otrok

Slep otrok ima ostrino vida manj od 0,05 do 0,02 ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke na 5 do 10 stopinj ne glede na ostrino vida oziroma ostrino vida manj od 0,02 do

zaznavanja svetlobe ali zoženost vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj ne glede na ostrino vida oziroma ostrino vida 0 (amaurosis).

Glede na slepoto se razlikuje:

a) Slepe otroke z ostankom vida: otrok ima 2% – 4,9% vida in prepoznava z vidom manjše objekte na 1-2 metra. Poleg razvijanja ostalih čutil mora sistematično razvijati ostanke vida.

Potrebuje stalni specialni trening za vsakdanje življenje ter prilagojene učne pripomočke in pripomočke za slepe. Pri gibanju in delu potrebuje primerno osvetlitev, kontraste itd. V šoli dela po kombinirani metodi; v glavnem v brajevi pisavi, s pomočjo raznih povečal pa tudi vidno.

b) Slepe otroke z minimalnim ostankom vida (projekcija svetlobe – 1,9% vida): otrok vidi sence, obrise večjih objektov (projekcija), predmete v velikosti prstov prepozna do razdalje 1 metra (ca. 1,9% vida). V vsakdanjem življenju pridobiva znanje in spretnosti na podoben način kot popolnoma slepi. Potrebuje stalni specialni trening ter prilagojene učne pripomočke in pripomočke za slepe za orientacijo in vsakdanje življenje. Piše v brajevi pisavi. Slep otrok z minimalnim ostankom vida, določenim na zgornji meji, ki opredeljuje skupino, bere močno povečane črke. Poleg razvijanja ostalih čutil mora sistematično razvijati ostanke vida.

c) Popolnoma slepe otroke (amaurosis): otrok mora tako v vsakdanjem življenju kot pri šolskem delu uporabljati ostala čutila. Omejen je v raziskovanju okolja in aktivnem poseganju vanj. Če je ustrezno obravnavan, se s svojimi vrstniki v povprečju kasneje izenači pri oblikovanju

abstraktnih pojmov in v drugih vidikih razvoja. Potrebuje stalni specialni trening za vsakdanje življenje ter prilagojene učne pripomočke in pripomočke za slepe za orientacijo in vsakdanje življenje. Piše v brajlevi pisavi. (Pravilnik o organizaciji...2003)

(13)

12

1.3 Gluhi in naglušni otroci

Gluhi ali naglušni otroci imajo okvare, ki zajemajo uho, njegove strukture in funkcije, povezane z njim.

A) Naglušen otrok

Naglušen otrok ima povprečno izgubo sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 hercev (Hz) manj kot 91 decibelov (dB) in ima resne težave pri poslušanju govora in pri govorni komunikaciji.

Naglušnost pomeni zoženje slušnega polja in delno moti sporazumevanje s pomočjo govora.

Glede na naglušnost se razlikuje:

a) Otroke z lažjo izgubo sluha (26–40 dB): Otrok ima težjo ali težko izgubo sluha na enem ušesu ter lažjo ali je brez izgube na drugem ušesu. Lahko ima tudi lažjo obojestransko izgubo sluha. Pri njemu je lahko prizadeto sporazumevanje in poslušanje govora. Prisotne so lahko tudi druge vrste prizadetosti poslušanja. Otrok je oviran v orientaciji.

b) Otroke z zmerno izgubo sluha (41–55 dB): Otrok ima lahko obojestransko zmerno izgubo sluha, popolno izgubo sluha na enem ušesu, lažjo izgubo ali je brez izgube na drugem oziroma ima težko izgubo sluha na enem ušesu in zmerno, lažjo ali nima izgube na drugem ušesu. Pri otroku je lahko prizadeto sporazumevanje, poslušanje govora, lahko so prisotne tudi druge vrste prizadetosti poslušanja. Možna je prizadetost vedenja in prizadetost pri pridobivanju znanja.

Otrok je oviran v orientaciji in telesni neodvisnosti.

c) Otroke s težjo izgubo sluha (56–70 dB): Otrok ima težjo obojestransko izgubo sluha ali težko izgubo sluha na enem ušesu in težjo izgubo sluha na drugem ušesu. Pri otroku je prizadeto sporazumevanje, razumevanje govora in poslušanje govora. Možna je istočasna prizadetost vedenja, pridobivanja znanja in prilagajanja vedenja okoliščinam. Otrok s težjo izgubo sluha je oviran v orientaciji, pri vključevanju v družbo in pri telesni neodvisnosti.

d) Otroke s težko izgubo sluha (71–90 dB): Otrok ima popolno izgubo sluha na enem ušesu in težko izgubo sluha na drugem ušesu oziroma težko obojestransko izgubo sluha. Pri njemu je prisotna prizadetost sporazumevanja, predvsem razumevanja in poslušanja govora. Pogosta je istočasna prizadetost vedenja, prilagajanja vedenja okoliščinam, prizadetost pri pridobivanju

(14)

13 znanja. Otrok je oviran v orientaciji, telesni neodvisnosti in pri vključevanju v družbo. (Pravilnik o organizaciji...2003)

B) Gluh otrok

Gluh otrok ima najtežjo izgubo sluha, pri kateri ojačanje zvoka ne koristi. Povprečna izguba sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 hertzov (Hz) je 91 decibelov (dB) in več.

Glede na gluhoto se razlikuje:

a) Otroke z najtežjo izgubo sluha (91 decibelov in več): Otrok z najtežjo izgubo sluha ni sposoben slišati in razumeti govora, tudi če je ojačan. Otrok ne more v celoti sprejemati govora niti s slušnim aparatom. Pri njemu je prisotna prizadetost sporazumevanja, razumevanja in poslušanja govora ter druge vrste prizadetosti poslušanja. Pogosta je istočasna prizadetost vedenja, orientacije v času in prostoru, prilagajanja vedenja okoliščinam in prizadetost pri pridobivanju znanja. Otrok je oviran v orientaciji, telesni neodvisnosti in pri vključevanju v družbo.

b) Otroke s popolno izgubo sluha: Otrok s popolno izgubo sluha ne loči niti dveh jakosti zvoka niti ne dveh frekvenc, ni sposoben slišati ali razumeti govora, tudi če je ojačan. Otrok ne more sprejemati govora

niti s slušnim aparatom. Pri njemu je prisotna prizadetost sporazumevanja, razumevanja in poslušanja govora ter druge vrste prizadetosti poslušanja. Pogosta je istočasna prizadetost vedenja, orientacije v času in prostoru, prilagajanja vedenja okoliščinam in prizadetost pri pridobivanju znanja. Otrok je oviran v orientaciji, telesni neodvisnosti in pri vključevanju v družbo. (Pravilnik o organizaciji...2003)

1.4 Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami

Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami imajo motnje pri usvajanju in razumevanju ter govornem izražanju, ki niso posledica izgube sluha.

Motnje se kažejo v razumevanju govora in govorno-jezikovnem izražanju, od blagega zaostajanja

(15)

14 do nerazvitosti. Specifične motnje na področju razumevanja, strukturiranja, procesiranja in

izražanja se kažejo tudi v neskladju med besednimi in nebesednimi sposobnostmi.Sekundarno se motnje v govorno-jezikovnem sporazumevanju kažejo tudi na področju branja in pisanja ter pri učenju v celoti. Funkcionalno znanje branja in pisanja je lahko prizadeto v razponu od blagega zaostajanja do funkcionalne nepismenosti.

Glede na govorno-jezikovne motnje se razlikuje:

a) Otroke z lažjimi govorno-jezikovnimi motnjami: otrokovo govorno-jezikovno sporazumevanje odstopa od povprečja kronološko enako starih

otrok, in sicer na enem od področij: izgovorjavi, strukturi ali semantiki. Lahko je sposoben uporabljati zahtevno multimodalno nadomestno in dopolnilno komunikacijo. Z njeno uporabo se lahko uspešno sporazumeva, pridobiva in izraža znanje o sebi in svetu okoli sebe. Z ustreznimi prilagoditvami je sposoben uporabljati pisno komunikacijo.

b) Otroke z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami: otroku oviranost na področju govorno- jezikovnega sporazumevanja preprečuje uspešnokomunikacijo z okolico. Zaostanek v govorno- jezikovnem razvoju se kaže na vseh področjih: izgovorjavi, morfologiji, semantiki in sintaksi.

Lahko je sposoben uporabljati multimodalno nadomestno in dopolnilno komunikacijo. Pisna komunikacija je omejena.

c) Otroke s težjimi govorno-jezikovnimi motnjami: otrokovo sporazumevanje je zelo omejeno, vezano je na osebe iz ožje okolice. Potrebuje stalno vodenje in različne stopnje pomoči.

Sposoben je uporabljati enostavno nadomestno in dopolnilno komunikacijo, s katero se sporazumeva z osebami iz ožje okolice.

d) Otroke s težkimi govorno-jezikovnimi motnjami: otrok se odziva le na situacijo, za sporazumevanje pretežno uporablja le govorico telesa. Uporaba nadomestne in dopolnilne

komunikacije je omejena na ponavljajoče situacije in zadovoljevanje le najosnovnejših potreb. Za komunikacijo uporablja konkretne predmete. (Pravilnik o organizaciji...2003)

(16)

15

1.5 Gibalno ovirani otroci

Gibalno ovirani otroci imajo prirojene ali pridobljene okvare, poškodbegibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja. Gibalna oviranost se odraža v obliki funkcionalnih in gibalnih motenj.

Glede na gibalno oviranost se razlikuje:

a) Lažje gibalno ovirane otroke: otrok ima motnje gibov, ki povzročajo lažjo funkcionalno motenost, hodi samostojno tudi izven prostorov, lahko ima težave pri teku in daljši hoji po neravnem terenu;

samostojen je pri vseh opravilih, razen pri tistih, ki zahtevajo dobro spretnost rok. Ni odvisen od pripomočkov, potrebuje le manjše prilagoditve. Za izvajanje šolskega dela ne potrebuje fizične pomoči, pri nekaterih oblikah dela so potrebni pripomočki (posebna pisala, orodje, miza ali stol).

b) Zmerno gibalno ovirane otroke: otrok ima motnje gibov, ki povzročajo zmerno funkcionalno oviranost, sicer samostojno hodi znotraj prostorov ali na krajše razdalje, možna je uporaba pripomočkov (posebni čevlji, ortoze, bergle), ima težave na neravnem terenu in stopnicah, kjer je počasnejši, potrebuje nadzor ali oprijemanje. Na srednje in večje razdalje uporablja prilagojeno kolo ali voziček za transport ali na ročni pogon ali pomoč in nadzor druge osebe. Fina motorika rok je lahko zmerno motena. Pri dnevnih opravilih potrebuje nadzor ali pomoč pri zahtevnejših opravilih, za izvajanje potrebuje prilagoditve ali pripomočke. Lahko je prisotna motnja kontrole sfinktrov, ki jo obvladuje otrok sam ali pod nadzorom. Pri izvajanju šolskega dela občasno potrebuje fizično pomoč druge osebe.

c) Težje gibalno ovirane otroke: otrok ima motnje gibov, ki povzročajo težjo funkcionalno oviranost, sicer hodi samostojno na krajše razdalje, čeprav hoja tudi na kratke razdalje brez pripomočkov ni funkcionalna, lahko na kratke razdalje del dneva uporablja ortoze in hoduljo. Za večji del gibanja znotraj in zunaj prostorov potrebuje voziček na ročni pogon, zunaj prostorov tudi prilagojeno kolo ali pomoč druge osebe. Hoja po stopnicah ni možna. Fina motorika je motena in ovira dobro funkcijo rok. Pri dnevnih opravilih potrebuje stalno delno pomoč druge osebe. Morebitne motnje kontrole sfinktrov zahtevajo iztiskanje mehurja ali samokateterizacijo.

Pri izvajanju večine šolskega dela potrebujejo fizično pomoč.

(17)

16 d) Težko gibalno ovirane otroke: otrok ima zelo hude motnje gibanja, ki povzročajo popolno funkcionalno odvisnost. Samostojno gibanje ni možno, lahko doseže samostojnost v gibanju z elektromotornim vozičkom. Za sedenje potrebuje posebej prilagojene pripomočke. Ima malo funkcionalnih gibov rok. Možne so posebne prilagoditve hranjenja (sonda). V vseh dnevnih opravilih je odvisen od tuje pomoči, lahko se delno hrani sam. Morebitna motnja sfinktrov je težje oblike in zahteva urejanje s pomočjo druge osebe. Pri izvajanju šolskega dela potrebuje stalno fizično pomoč. (Pravilnik o organizaciji...2003)

1.6 Dolgotrajno bolni otroci

Dolgotrajno bolni otroci so otroci z dolgotrajnimi oziroma kroničnimi motnjami ter boleznimi, ki ovirajo otroke pri šolskem delu. Dolgotrajna bolezen je vsaka tista, ki ne izzveni v treh mesecih.

Med dolgotrajne bolezni sodijo kardiološke, endokrinološke, gastroenteorološke, alergološke, revmatološke, nefrološke, pulmološke, onkološke, hematološke, dermatološke bolezni,

psihiatrične in nevrološke bolezni (npr. epilepsija), avtoimune motnje in motnje prehranjevanja.

(Pravilnik o organizaciji...2003)

1.7 Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja

Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja so otroci, pri katerih se zaradi znanih ali neznanih motenj v delovanju centralnega živčnega sistema pojavljajo zaostanki v razvoju v zvezi s pozornostjo, pomnenjem, mišljenjem, koordinacijo, komunikacijo, z razvojem socialnih sposobnosti in z emocionalnim dozorevanjem in pri katerih se kažejo izrazite težave v zvezi z branjem, pisanjem, pravopisom, računanjem. Primanjkljaji na posameznih področjih učenja trajajo celo življenje in vplivajo na učenje in vedenje. Otrok je lahko prepoznan kot otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja le v primeru, ko so se izrazite učne težave pokazale že v dosedanjem šolanju in jih ni bilo mogoče odpraviti kljub prilagoditvam metod in oblik dela oziroma z vključevanjem v dopolnilni pouk in v druge oblike individualne in skupinske pomoči,

(18)

17 ki mu jih je šola nudila v skladu s tretjim odstavkom 12. in 24. člena zakona o osnovni šoli tako, da otrok kljub vsej pomoči pri posameznem predmetu ali več predmetih ni dosegel minimalnega standarda znanja. Primarno niso pogojeni z vidnimi, slušnimi ali motoričnimi motnjami, motnjo v duševnem razvoju, emocionalnimi motnjami in neustreznimi okoljskimi dejavniki, vendar pa lahko nastopajo skupaj z njimi. (Pravilnik o organizaciji...2003)

1.8 Otroci z motnjami vedenja in osebnosti

Otroci z motnjami vedenja in osebnosti so otroci z disocialnim vedenjem, ki je intenzivno, ponavljajoče in trajnejše ter se kaže z neuspešno socialno integracijo. Otrokovo disocialno vedenje je lahko zunanje ali notranje pogojeno in se kaže s simptomi kot so npr. agresivno vedenje, avtoagresivno vedenje, uživanje alkohola in mamil, uničevanje tuje lastnine, pobegi od doma, čustvene motnje. Otrok je lahko prepoznan kot otrok z motnjami vedenja in osebnosti le v primerih, ko dosedanje delo šolske svetovalne službe in drugih strokovnih delavcev z otroki, socialno skupino in družino, ni vodilo do zmanjšanja opisanih težav. Kljub temu, da se nekatera omenjena stanja in vzorci vedenja kažejo že zgodaj v otroštvu, se diagnoza osebnostne motnje ne postavlja vse dokler ni zaključen otrokov osebnostni razvoj. (Pravilnik o organizaciji...2003)

(19)

18

2 SOCIALIZACIJA

Proces vključevanja posameznika v družbo in razvijanje njegove osobnosti, imenujemo

socializacija. Socializacija je dolgotrajan proces. Socializacija se nanaša na procese, v katerem naj bi se posameznik razvil v družbeno bitje. (Stare, 2001)

Socializacijske procese lahko razdelimo na primarne in sekundarne. Procesi primarne socializacije se odvijajo v družinskem krogu v prvih letih otrokovega življenja. V prvih letih življenja otrok spoznava in se uči predvsem temeljnih življenskih navad. Sekundarna

socializacija je čas, ko otrok vstopa v šolo, dozoreva in ko se v obdobju tiste življenjske ravni, ki ji pravimo puberteta, javlja v fizični dozorelosti. Njenega konca pa sploh ni mogoče označiti.

Sekundarna socializavija deluje na osebnost, ki je nekako že oblikovana, a ji še nadaljnje

omogoča prilagajanje na družbo in kulturo. Gre na dograjevanje, dodajanje in delno spreminjanje učinkov primarne socializacije. (Južnič, 1989)

2.1 Socialna integracija

Socialna integracija pomeni spretnost in ustvarjene emocionalne vezi z vrstniki, s kolektivom, z razredom. Pomeni vključenost v socialno skupino in pripadnost socialni skupini, kar prispeva k občutku sprejetosti, povezanosti, k občutku varnosti in enakovrednosti. Socialna integracija prispeva k pozitivni samopodobi. Pomeni možnost primerjanja, možnost pridobivanja pozitivnih povratnih informacij, prispeva k samozavesti in s tem k večji osebni integriranosti,

uravnoteženosti in stabilnosti. (Skalar, 1995)

Socialna vključenost ni pomembna le za učence s posebnimi potrebami, temveč za vse učence.

Socialna vključenost omogoča zadovoljevanje socialnih potreb vsakega učenca, predvsem potreb po varnosti in po sprejetju in če sledimo A. Maslowu, se lahko aktivirajo potrebe višjega reda

(20)

19 šele potem, ko so zadovoljene potrebe nižjega reda. Intelektualna aktivnost, skupaj s potrebami po socialnem priznanju in uveljavljanju, so v primerjavi s potrebami po varnosti in sprejetju potrebe višjega reda. Če želimo, da bo učenec v šoli dosegal storilnostne rezultate v obsegu standardov osnovne šole, potem je treba poskrbeti za socialno vključenost. (Skalar, 2001)

Integracija ne more uspeti, če je naša skrb namenjena le kognitivni dimenziji otrok s posebnini potrebami in če se zanemari socialna vključenost, če otroke s posebnimi potrebami ne bomo sprejeli kot enakovredne, kot vse druge otroke v razredu. Skalar (2003) pravi, da so otroci s posebnimi potrebami v nevarnosti, da jih šolsko okolje lahko hitro potisne na obrobje socialnega dogajanja, da jih označi kot drugorazredne učence, da jih sigmatizira in socilano izključi zaradi predsodkov, ki so zakorenjeni v javnosti, zaradi strahu pred neznanim, nenavadnim, drugačnim.

(Skalar, 2003)

Resman (2003) pravi, da integrirani razred oziroma integrirana situacija je tista situacija, v kateri se vsi najbolj neposredno, učijo živeti v razmerah, v katerih so ljudje različni, učijo se sodelovati, komunicirati, živeti drug ob drugem oziroma drug z drugim. Sodelovanje z drugačno osebo pomeni, da jo lahko sprejememo za prijatelja, da nas ni sram druženja z njo, da ji lahko, ko gre za prijateljstvo, tudi zaupamo. Ni dovolj, da so otroci s posebnimi potrebami samo fizično navzočni v razredu, pomembno je, da lahko drug z drugim razvijajo prijateljstvo, sodelovanje, medsebojno pomoč.

Proces vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne vrtce in šole je v evropskih državah v zelo različnih fazah, skupni cilj pa je izboljšanje zakonodaje glede vedno večjega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne šole in vrtce ob zagotavljanju različnih vrst podpore.

(Lebarič, 2006)

Lebarič pravi, da integracijo otrok s posebnimi potrebami lahko razumemo z dveh vidikov, iz izobraževalnega in z vzgojnega. Integracija otrok s posebnimi potrebami se po eni strani nanaša na kognitivne vidike, ki so povezani s storilnostjo in z učno uspešnostjo, po drugi strani pa na konativne vidike, ki se nanašajo na samodejavnost posameznega otroka in na njegovo vpetost v

(21)

20 socialne odnose. Ta vidik integracije imenujemo socialna integracija.

Socialno integracijo je mogoče opredeliti kot koncept zagotavljanja pravic in ustvarjanja čim boljših razmer za razvoj, vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v družbi sovrstnikov. Koncept temelji na sprejemanju in razumevanju različnosti ter preprečevanju socialne izključenosti zaradi ali na podlagi okvar.

Ustvarjanje razmer, primernih za socialno vključenost otrok s posebnimi potrebami, zajema zagotavljanje pravic otrokom s posebnimi potrebami do boljših možnosti za njihov razvoj in njihovo učenje s sovrstniki znotraj rednega šolskega sistema. Te razmere so del integracijskih procesov, katerih cilj sta zmanjševanje diskriminacije in socialne izključenosti, nastalih zaradi motnje, ter spodbujanje večje sprejemljivosti učencev s posebnimi potrebami v rednih šolah.

(Lebarič, 2006)

Levec (2003) nam je dala primer zamišljenega kroga, ki prikazuje slabo načrtovano in izpeljano integracijo otroka s posebnimi potrebami v redno šolo: "V prvem krogu ima svojo družino, drugi krog je prazen-nima prijateljev, s katerimi bi se igral, ki bi jim zaupal svoje težave in stiske, skupaj z njimi praznoval rojstne dneve. V tretjem krogu ima dva znanca, četrti krog pa je poln strokovnjakov." Moramo uporabiti vse strokovne moči, da take integracije ne dopustimo.

(22)

21

3 UGOTAVLJANJE PRILJUBLJENOSTI / NEPRILJUBLJENOSTI UČENCA

Mikuš Kos (1991) pravi, da na otrokovo priljubljenost ali nepriljubljenost, sprejetost ali nesprejetost med vrstniki običajno določa splet dejavnikov. Na priljubljenost otroka vplivajo osebnostne lastnosti, kot so moralno vedenje, sposobnost razumevanja doživljanja drugih in vživljanja v druge, sposobnost sodelovanja v skupnih nalogah, inteligentnost. Na priljubljenost vpliva tudi zunanjost, socialne in etične lastnosti, kot videz, telesna razvitost, moč, način oblačenja, rasna in nacionalna pripadnost, ekonomski in socialni položaj družine.

Priljubljenost, oziroma nepriljubljenost posameznika je lahko visoka ali nizka in je povezana z mnenjem skupine o posamezniku. S sociometrijo lahko ugotovimo sociometrični status učenca.

Sociometrični status učenca dobimo s sociometričnim vprašalnikom.

3.1 Sociometrija

Sociometrija nam odkriva družbene odnose neke skupine. Torej, z njo ugotavljamo, kakšna je povezanost med posamezniki v skupini oz. opredelimo, koliko je nek posameznik v skupini priljubljen ali je morda iz skupine izločen, v kolikšni meri se s člani skupine ne razume in ali se z njimi rad druži ali ne.

Pečjakova in Koširjeva (2002) navajata, da je sociometrija ena izmed bolj zanesljivih metod zbiranja informacij o socialni strukturi oddelka. Primarno je bilo sociometrična preizkušnja namenjena merjenju odnosov v družbi, kar nam pove tudi njeno ime (socius=družba, metrum=merjenje).

(23)

22

3.2 Sociometrični vprašalnik

To je v bistvu anketni vprašalnik (Sagadin, 1993), s katerim se obrnemo na člane neke skupine.

Vprašanja postavimo tako, da dobimo informacije o odnosih med člani skupine, o tem kako se počutijo v skupini, s kom se družijo.Vprašalnik je lahko krajši ali daljši. Otroci imajo pri izpolnjevanju možnost neomejenega ali omejenega izbiranja. Omejeno izbiranje pomeni , da otroci izbane vrstnike rangirajo (od najbolj zaželenega do najmanj zaželenega).

V sociometričnem vprašalniku sem učencem postavila dve vprašanji in sicer „ Naštej tri sošolce ali sošolke, s katerimi bi najraje šel/šla na izlet“ ter „Naštej tri učence iz svojega razreda, s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“

Vidimo, da gre pri sociometričnem vprašalniku za izbiro (pozitivno in negativno).

3.3 Sociometrični indeksi

Sociometrični individualni indeksi se nanašajo na posameznika. Individualni indeks nam prikazuje usmerjenost učenca k razredu in usmerjenost razreda k njemu.

Po Sagadinu (1993) s formulo 1 lahko izračunamo pozitivni izbirni status učenca v razredu v odstotkih, s formulo 2 lahko izračunamo negativni izbirni status učenca v razredu v odstotkih.

Formula 1. S(+) % = 100 D (+) N-1

Formula 2. S(-) % = 100 D (-) N-1

S(+) % = pozitivni izbirni status učenca v odstotkih S(-) % = negativni izbirni status učenca v odstotkih

D (-)=dobljenih „vseh - “ (število vseh negativnih glasov, ki jih je dobil učenec, za katerega določamo indeks S- )

D (+)= dobljenih „vseh + “ (število vseh pozitivnih glasov, ki jih je dobil učenec, za katerega določamo indeks S+ )

(24)

23

3.4 Sociometrični status

Krnjajić pravi da je sociometrični status dimenzija ki odkriva naklonjenost znotraj skupine, oziroma sociometrični status učenca prikazuje večjo priljubljenost nekaterih članov od ostalih.

(Krnjajić, 1981)

Za ugotovitev sociometričnega statusa učencev je potrebno uporabiti sociometrični vprašalnik. Ta vsebuje različna vprašanja oz. kriterije. Sociometrični kriterij izbire je vprašanje, ki je postavljeno učencem. Določeno je glede na namen preizkušnje. (Pečjak in Košir, 2002)

Sociometrični status predstavlja vsoto + in – točk ter se grupira v skupine:

A. Zelo priljubljen je tisti učenec, ki ima v končnem rezultatu, ki je seštevek pozitivnih in negativnih izbir, od 6 do 10 pozitivnih izbir.

B. Priljubljen je tisti učenec, ki ima v končnem rezultatu, ki je seštevek pozitivnih in negativnih izbir, od 1 do 5 pozitivnih izbir.

C. Osamljen je tisti učenec, ki v končnem rezultatu nima nobene izbire.

D. Nepriljubljen je tisti učenec, ki ima v končnem rezultatu od 1 do 5 negativnih izbir.

E. Zelo nepriljubljen je tisti učenec, ki ima v končnem rezultatu od 6 do 10 negativnih izbir.

(Peršolja, P., 2010)

3.5 Uporabnost sociometrije

Vidanović (Vidanović, 2005 v Doler, 2009) pravi, da sociometrijo lahko uporabljamo v

psiholoških in socioloških raziskavah v športnih kolektivih, šoli, vojski in drugje, kjer ima odnos med posamezniki pomembno vlogo pri doseganju cilja. Ta odnos med posamezniki ima

pomembno vlogo predvsem v skupinah, kjer so odnosi med posamezniki zaostreni in kjer je možnost, da se ti odnosi popravijo. (Doler, 2009)

(25)

24

3.6 Sociogram

Moreno in Moreno (2000) pravita, da je sociogram grafični postopek, ki je več kot samo metoda predstavitve. V prvi vrsti je to raziskovalna metoda, ki omogoča raziskovanje sociometričnih dejstev. S sociogramom lahko ponazorimo natančen položaj vsakega posameznika in vseh vzajemnih odnosov med posamezniki.

Sociogram je najpomembnejša oblika grafičnega prikazovanja sociometričnih podatkov. Grafično prilkažemo podatke iz sociometričnih tabel.

(26)

25

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 Opredelitev problema

Vse več je otrok s posebnimi potrebami ki se šolajo v redni osnovni šoli. V šolah se pojavlja problem socialne izključenosti otrok s posebnimi potrebami. Kognitivni dimenziji se posveča več pozornosi, socialno dimenzijo se zanemari.

Integracija ne more uspeti, če je naša skrb namenjena le kognitivni dimenziji otrok s posebnini potrebami in če se zanemari socialna vključenost, če otroke s posebnimi potrebami ne bomo sprejeli kot enakovredne, kot vse druge otroke v razredu. (Skalar, 2003)

Ni dovolj, da so otroci s posebnimi potrebami samo fizično navzočni v razredu, pomembno je, da lahko drug z drugim razvijajo prijateljstvo, sodelovanje, medsebojno pomoč. (Resman, 2003)

4.2 Cilj naloge

Z empirično raziskavo sem želela ugotoviti ali so otroci s posebnimi potrebami, v razredih redne osnovne šole, socialno slabše sprejeti med sošolci, kakšna je njihova priljubljenost oziroma nepriljubljenost med vrstniki.

4.3 Hipoteze

H1: Otroci s posebnimi potrebami, v razredih redne osnovne šole, so slabše sprejeti med sošolci.

H2: Otroci s posebnimi potrebami, v razredih redne osnovne šole, niso popularni/priljubljeni v razredu.

H3: Socialni položaj v razredu in vrsta motnje, ki jo ima učenec s PP, sta povezana.

H4: V osamljeni skupini je največ učencev s posebnimi potrebami.

(27)

26

4.4. Metode dela

4.4.1 Opis vzorca

V raziskavi je sodelovalo šest razredov iz treh različnih rednih osnovnih šol.

Vključenih je bilo 113 učencev (53 deklic in 60 dečkov), od tega 10 učencev s posebnimi potrebami (6 dečkov in 4 deklice).

UČENCI f f %

Dečki 62 54,87

Deklice 51 45,13

SKUPAJ 113 100,0

Tabela 1. Učenci, ki so sodelovali v raziskavi, glede na spol.

Tabela 2. Učenci, ki so sodelovali v raziskavi, glede na PP.

POGLAVITE ZNAČILNOSTI VZORCA UČENCEV S PP

V vzorec sem zajela 10 učencev s posebnimi potrebami obeh spolov (6 dečkov in 4 deklice), ki so bili vključeni v tretji, četrti, šesti ali osmi razred redne osnovne šole na področju Istre, na Hrvaškem. Učenci so bili rojeni od leta 1999 do 2004: 10,0 % je bilo starih 9 let (rojeni 2004), 20,0 % je bilo starih 10 let (rojeni 2003), 60,0 % učencev je bilo starih 12 let (rojeni 2001), 10,0 % učencev je bilo starih 14 let (rojeni 1999).

UČENCI F f%

brez PP 103 91,15

s PP 10 8,85

SKUPAJ 113 100,0

(28)

27 S tabelami 3, 4, 5, 6, 7 bom prikazala splošne podatke o učencih s posebnimi potrebami, ki sem jih dobila s pomočjo ankete za učitelje.

UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI

SPOL F f %

Ženski 4 40,0

Moški 6 60,0

SKUPAJ 10 100,0

Tabela 3: Spol učencev s posebnimi potrebami.

V vzorec sem zajela 10 učencev s posebnimi potrebami obeh spolov, 4 deklice (40 %) in 6 dečkov (60 %).

UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI LETNICA

ROJSTVA

f f %

2004 1 10, 0

2003 2 20,0

2001 6 60,0

1999 1 10, 0

SKUPAJ 10 100,0

Tabela 4: Letnica rojstva otroka s posebnimi potrebami.

Učenci s PP, ki so sodelovali v raziskavi, so bili rojeni od leta 1999 do 2004: 10,0 % je bilo starih 9 let (rojeni 2004), 20,0 % je bilo starih 10 let (rojeni 2003), 60,0 % učencev je bilo starih 12 let (rojeni 2001), 10,0 % učencev je bilo starih 14 let (rojeni 1999). Največ je bilo učencev rojenih

(29)

28 2001 (60,0 %).

UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI

RAZRED f f %

8. 1 10,0 %

6. 6 60,0 %

4. 2 20,0 %

3. 1 10, 0 %

SKUPAJ 10 100,0

Tabela 5: Razred v katerega je vključen otrok s posebnimi potrebami.

Največ učencev s PP (60,0 %), ki so sodelovali v raziskavi, obiskuje 6.razred redne osnovne šole.

En učenec (10,0 %) obiskuje 8.razred in en učenec (10,0%) obiskuje 3.razred. Dva učenca (20,0

%) hodita v 4.razred.

UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI SKUPINE POSEBNIH

POTREB

f f %

Otroci z motnjami v duševnem razvoju

6 42.9

Slepi in slabovidni otroci 0 0,0

Gluhi in naglušni otroci 1 7.1

Otroci z govorno-jezikovnimi motnjami

2 14.3

Gibalno ovirani otroci 0 0,0

Dolgotrajno bolni otroci 0 0,0

Otroci z motnjami vedenja in osebnosti

1 7.1

Otroci s primankljaji na

posameznih področjih učenja 4 28.6

SKUPAJ 14 100,0

Tabela 6. Skupine posebnih potreb učencev.

(30)

29 V tabeli 6 so predstavljene skupine posebnih potreb učencev vključenih v raziskavo. Učenci imajo lahko eno motnjo ali več.

Šest učencev (42.9 %) ima motnjo v duševnem razvoju, govorno-jezikovne motnje imata dva učenca (14.3 %), en učenec (7.1 %) ima motnje vedenja in osebnosti, štirje učenci (28.6 %) imajo primankljaje na posameznih področjih učenja in eden izmed učencev je slušno prizadet (7.1 %).

UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI ŠTEVILO MOTENJ PRI

POSAMEZNEM UČENCU

f f %

Otroci z eno motnjo 6 60,0

Otroci z več motnjami 4 40,0

SKUPAJ 10 100,0

Tabela 7: Število motenj pri posameznem učencu.

4.4.2 Instrumentarij

V raziskavi sem uporabila sociometrični vprašalnik in vprašalnik za učitelje.

Sociometrični vprašalnik je bil omejen s tremi pozitivnimi izbirami in s tremi negativnimi izbirami. Z vprašalnikom za učitelje sem dobila splošne informacije o učencu s posebnimi potrebami.

4.4.3 Način zbiranja podatkov

Potrebne podatke sem zbrala na treh rednih osnovnih šolah (Osnovna šola Jurja Dobrile-Rovinj, Osnovna šola Vladimira Gortana-Žminj, Osnovna šola Vladimira Nazora-Pazin), od marca do aprila 2013. Podatke sem zbirala individualno; za vsakega učenca s posebnimi potrebami je

(31)

30 vprašalnik izpolnil njegov učitelj. Vsi zbrani podatki so uporabljeni izključno v namen diplomske naloge. Oblikovala sem tudi instrument za sociometrično merjenje odnosov, tega pa so otroci v šolah izpolnjevali sami. Navodila so bila dovolj jasna, zato zbiranje podatkov ni bilo dolgotrajno.

4.4.4 Obdelava podatkov

S sociometričnim vprašalnikom sem dobila podatke o izbiri vrstnikov, s katerimi bi učenci najraje šli na izlet, oziroma s katerimi sošolci se ne želijo družiti v prostem času. Možnost odgovora je bila v obeh primerih omejena na tri izbire. Za boljšo ponazoritev rezultatov izbire učencev, vsakega posameznega razreda, sem izdelala sociometrično tabelo, to je tabela NxN. V njej so učenci razvrščeni s številkami zaradi varovanja podatkov. Za vsak razred sem naredila dve sociometrične tabele. V prvo sociometrično tabelo sem za vsakega učenca vpisala vse tri

pozitivne izbire. V drugo sociometrično tabelo sem za vsakega učenca vpisala vse tri negativne izbire. Pozitivne odgovore sem vnašala v tabelo kot 1 (pozitivna izbira na prvem mestu), 2 (pozitivna izbira na drugem mestu) in 3 (pozitivna izbira na tretjem mestu). Enako je veljalo za negativne odgovore. Odgovore pozitivne izbire za otroka sem seštela tako, da sem upoštevala vse pozitivne izbire ne glede na rang. Ravno tako sem ovrednotila odgovore v negativni smeri. S temi podatki sem si pomagala pri izračunu individualnih indeksov. Za obdelavo podatkov sem

uporabila odstotne sociometrične indekse. Zaradi boljše ponazoritve podatkov sem za vsak razred izdelala tabelo vsot pozitivne in negativne izbire učencev, sociograme, ter naredila rangiranje glede na rezultate dobljenih pozitivnih izbir. Za vsak razred sem napisala, kateri učenci sodijo v osamljeno skupino, priljubljeno, zelo priljubljeno, nepriljubljeno ali zelo nepriljubljeno skupino glede na kriterij: Zelo priljubljen je tisti učenec, ki ima v končnem rezultatu, ki je seštevek pozitivnih in negativnih izbir, od 6 do 10 pozitivnih izbir. Priljubljen je tisti učenec, ki ima v končnem rezultatu, ki je seštevek pozitivnih in negativnih izbir, od 1 do 5 pozitivnih izbir.

Osamljen je tisti učenec, ki v končnem rezultatu nima nobene izbire.

Nepriljubljen je tisti učenec, ki ima v končnem rezultatu od 1 do 5 negativnih izbir.

Zelo nepriljubljen je tisti učenec, ki ima v končnem rezultatu od 6 do 10 negativnih izbir.

(32)

31

4.5 Rezultati z interpretacijo

Vse učence v sociometričnih tabelah in sociogramih sem označila s številkami zaradi varovanja podatkov.

Šola: Osnovna šola Jurja Dobrile-Rovinj Razred: 4.

Število učencev:14 Število učencev s PP: 1

Sociometrična tabela 1: Sociometrična tabela pozitivnih izbir pri kriteriju „Naštej tri sošolce ali sošolke, s katerimi bi najraje šel/šla na izlet“.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

*

1 1 2 3

2 1 3 2

3 3 2 1

4 2 1 3

5 1 2 3

6 1 3 2

7 1 2 3

8 1 2 3

9 3 1 2

10 3 2 1

11 2 1 3

12 1 2 3

13 3 1 2

14* 2 3 1

Σ izbir

3 3 6 4 0 1 1 5 3 6 5 0 5 0

Opomba: * -učenec s PP

(33)

32 Sociogram 1: Sociogram pozitivnih izbir pri kriteriju „Naštej tri sošolce ali sošolke, s katerimi bi najraje šel/šla na izlet“.

N DEKLICE DEČKI UČENEC S PP

14

○ ^□

^{Št. 14}

(34)

33 Sociometrična tabela 2: Sociometrična tabela negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda, s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

*

1 1 2 3

2 1 3 2

3 1 2 3

4 1 2 3

5 2 1 3

6 2 3 1

7 3 1 2

8 1 2 3

9 1

10 1

11 1

12 2 1 3

13 1 2 3

14* 1 3 2

Σ izbir

4 0 0 2 13 6 4 0 1 0 0 6 0 0

Opomba:* -učenec s PP

(35)

34 Sociogram 2: Sociogram negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“

14

○ ^□

^{Št. 14}

(36)

35 Ranžirna vrsta 1: Ranžirna vrsta za dobljene pozitivne izbire, za 4. razred Osnovne šole Jurja Dobrile-Rovinj.

Dobljene pozitivne izbire sem razvrstila od najmanjega števila dobljenih pozitivnih izbir in označila sem jih s črko X. R označuje rang.

X 0* 0 0 1 1 3 3 3 4 5 5 5 6 6

R 2 2 2 4,5 4,5 7 7 7 9 11 11 11 13,5 13,5

Opomba: * -učenec s PP

Tabela 8. Frekvenčna porazdelitev posameznih vrednosti spremenljivke, za rezultate dobljenih pozitivnih izbir 4. razreda Osnovne šole Jurja Dobrile-Rovinj.

Vrednost F F%

0* 3 21.43

1 2 14.29

2 / 0.00

3 3 21.43

4 1 7.14

5 3 21.43

6 2 14.29

Σf=N=14 Σf%=100

Sociometrični indeksi:

Formula 1: S(+) % = 100 D (+) = 0 = 0 % N-1 14-1

Formula 2 : S(-) % = 100 D (-) = 100*0 = 0%

N-1 14-1

Kot lahko iz sociometrične tabele 1 in 2 razberemo, 4. razred Osnovne šole Juraja Dobrile-Rovinj obiskuje 14 učencev. En učenec ima posebne potrebe in sicer ima motnje vedenja in osebnosti. V sociogramu 1 in 2 je označen s številko 14. V tabeli 7 sem predstavila vsote pozitivnih in negativnih izbir. V razredu sta dva zelo priljubljena učenca - učenec 3 in učenec 10, ki imata 6

(37)

36 pozitivnih izbir. V skupino priljubljenih učencev, ki so dobili od 1 do 5 pozitivnih izbir, sodijo učenci številka 2, 4, 8, 9, 11 in 13. Nepriljubljeni učenci (učenci ki imajo od 1 do 5 negativnih izbir) so učenci številka 1, 6 in 7. Zelo nepriljubljena sta 2 učenca - učenec številka 12, ki je prejel 6 negativnih izbir in učenec številka 5, ki je prejel 13 negativnih izbir.

Učenec s posebnimi potrebami ni bil izbran niti enkrat, to pa pomeni, da sploh ni vključen v razredno skupnost. Sodi v skupino osamljenih. Za njega sem izračunala tudi sociometrični indeks. S formulo 1 sem izračunala pozitivni izbirni status učenca s PP v razredu v odstotkih, ki znaša 0 %, in s formulo 2 sem izračunala negativni izbirni status učenca s PP v razredu v

odstotkih, ki znaša 0%.

4. RAZRED OSNOVNE ŠOLE JURJA DOBRILE- ROVINJ

N učencev N + izbire N -izbire VSOTA + in - izbire

1 3 4 -1

2 3 0 +3

3 6 0 +6

4 4 2 +2

5 0 13 -13

6 1 6 -5

7 1 4 -3

8 5 0 +5

9 3 1 +2

10 6 0 +6

11 5 0 +5

12 0 6 -6

13 5 0 +5

14* 0 0 0

Tabela 9. Vsota pozitivne in negativne izbire 4. razreda Osnovne šole Jurja Dobrile-Rovinj.

(38)

37 Šola: Osnovna šola Vladimira Nazora-Pazin

Razred: 8.

Število učencev: 23 Število učencev s PP: 1

Sociometrična tabela 3: Sociometrična tabela pozitivnih izbir pri kriteriju „Naštej tri sošolce ali sošolke, s katerimi bi najraje šel/šla na izlet.“

Opomba: *- učenec s PP ● - odsoten učenec

1 2 3 4

● 5 6

*

7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

● 21 22 23

1 1 2 3

2 1 3 2

3 2 1 3

4 ●

5 1 2 3

6* 1 3 2

7 2 1 3

8 3 2 1

9 2 1 3

10 3 2 1

11 2 1 3

12 3 2 1

13 3 2 1

14 1 3 2

15 2 1 3

16 1 2 3

17 2 3 1

18 3 2 1

19 2 1 3

20●

21 3 1 2

22 1 2 3

23 2 1 3

Σ izbire

7 3 5 3 1 0 1 2 2 1 0 3 6 1 5 1 3 3 6 1 3 4 2

(39)

23

○ ^□

^{Št. 6}

(40)

39 Sociometrična tabela 4:Sociometrična tabela negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda, s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“

1 2 3 4

● 5 6

*

7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

● 21 22 23

1 1 2 3

2 2 1 3

3 2 3 1

4●

5 3 1 2

6* 2 1 3

7 2 1

8 1 2 3

9 2 1 3

10 2 1 3

11 2 1 3

12 3 1 2

13 1 3 2

14 2 1

15 3 1 2

16 1

17 2 1 3

18 2 3 1

19 1 2 3

20●

21 3 1 2

22 1 3 2

23 1 2

Σ izbire

0 1 1 2 9 8 4 1 2 11 4 2 0 4 0 0 3 3 0 0 3 0 0

● - odsoten učenec

(41)

40 Sociogram 4: Sociogram negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“

23

○ ^□

^{Št. 6}

Ranžirna vrsta 2: Ranžirna vrsta za dobljene pozitivne izbire, za 8. razred Osnovne šole Vladimira Nazora-Pazin.

X 0* 0 1 1 1 1 1 1 2 2 2 R 1,5 1,5 5,5 5,5 5,5 5,5 5,5 5,5 10 10 10

X 3 3 3 3 3 3 4 5 5 6 6 7

R 14,5 14,5 14,5 14,5 14,5 14,5 18 19,5 19,5 21,5 21,5 23 Opomba: * -učenec s PP

(42)

41 Tabela 10. Frekvenčna porazdelitev posameznih vrednosti spremenljivke, za rezultate dobljenih pozitivnih izbir 8. razreda Osnovne šole Vladimira Nazora-Pazin.

Vrednost F f%

0* 2 8.70

1 6 26.09

2 3 13.04

3 6 26.09

4 1 4.35

5 2 8.70

6 2 8.70

7 1 4.35

Σf=N=23 Σf%=100

Opomba: * -učenec s PP Sociometrični indeksi:

Formula 1: S(+) % = 100 D (+) = 100*0 = 0%

N-1 23-1

Formula 2: S(-) % = 100 D (-) = 100*8 = 36.4 % N-1 23-1

Kot lahko iz sociometrične tabele 3 in 4 razberemo, 8. razred Osnovne šole Vladimira Nazora- Pazin obiskuje 23 učencev. Ena učenka ima govorno-jezikovne motnje. V tabeli 8 sem predstavila vsote pozitivnih in negativnih izbir. Štirje učenci so dobili isto število pozitivnih in negativnih izbir. V skupino zelo priljubljenih učencev (od 6 do 10 pozitivnih izbir) sodijo učenci številka 1, 13, 19. Največ učencev je v priljubljeni skupini (učenci ki so dobili od 1 do 5 pozitivnih izbir), in sicer so to učenci številka 2, 3, 4, 8, 12, 15, 16, 20, 22, 23. Učenci številka 7, 11, 14 sodijo v nepriljubljeno skupino (učenci ki imajo od 1 do 5 dobljenih negativnih izbir). Učenko s PP sem v tabeli označila s številko 6. Prejela je 8 negativnih izbir, in skupaj z učencema številka 5 in 10 sodi v skupino zelo nepriljubljenih učencev. S formulo 1 sem izračunala pozitivni izbirni status učenca s PP v razredu v odstotkih, ki iznaša 0 %, in s formulo 2 sem izračunala negativni izbirni

(43)

42 status učenca s PP v razredu v odstotkih, ki znaša 36.4 %.

8. RAZRED OSNOVNE ŠOLE VLADIMIRA NAZORA-PAZIN

N učencev N + izbire N – izbire VSOTA + in – izbire

1 7 0 +7

2 3 1 +2

3 5 1 +4

4 3 2 +1

5 1 9 -8

6* 0 8 -8

7 1 4 -3

8 2 1 +1

9 2 2 0

10 1 11 -10

11 0 4 -4

12 3 2 +1

13 6 0 +6

14 1 4 -3

15 5 0 +5

16 1 0 +1

17 3 3 0

18 3 3 0

19 6 0 +6

20 1 0 +1

21 3 3 0

22 4 0 +4

23 2 0 +2

Tabela 11. Vsota pozitivne in negativne izbire 8.razreda Osnovne šole Vladimira Nazora-Pazin.

(44)

43 Šola: Osnovna šola Jurja Dobrile-Rovinj

Razred: 6.

Število učencev: 20 Število učencev s PP: 4

Socimetrična tabela 5:Sociometrična tabela pozitivnih izbir pri kriteriju „Naštej tri sošolce ali sošolke, s katerimi bi najraje šel/šla na izlet.“

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

● 12 13

* 14

* 15

*

16 17 18

*

19 20

1 1 2 3

2 1 3 2

3 1 3 2

4

5 3 2 1

6 2 1 3

7 2 1 3

8 1 2 3

9 3 2 1

10 3 2 1

11●

12 1 2

13* 2 3 1

14* 3 2 1

15* 3 2 1

16 3 1 2

17 1 2 3

18* 3 1 2

19 1 3 2

20 3 2 1

Σ izbire

2 4 1 5 2 7 5 2 4 4 1 3 0 1 0 3 6 0 2 1

(45)

20

○ ^□

Št. 13, 14, 15, 18

(46)

45 Sociometrična tabela 6: Sociometrična tabela negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda, s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

● 12 13

* 14

* 15

*

16 17 18

*

19 20

1 1 2 3

2 1

3 4 5 6

7 1

8 1 2

9 10 11●

12 1 2 3

13* 1 2 3

14* 1

15* 2 3 1

16 17

18* 1 2 3

19

20 1 2

Σ izbire

3 1 5 0 3 1 2 1 1 0 1 2 1 0 0 0 0 0 1 0

Opomba: * - učenec s PP

(47)

46 Sociogram 6: Sociogram negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“

20

○ ^□

Št. 13, 14, 15, 18

(48)

47 Ranžirna vrsta 3: Ranžirna vrsta za dobljene pozitivne izbire, za 6.razred Osnovne šole Jurja Dobrile-Rovinj.

X 0* 0* 0* 1* 1 1 1 2 2 2 2 R 2 2 2 5,5 5,5 5,5 5,5 9,5 9,5 9,5 9,5

X 3 3 4 4 4 5 5 6 7

R 12,5 12,5 15 15 15 17,5 17,5 19 20 Opomba: * - učenec s PP

Tabela 12. Frekvenčna porazdelitev posameznih vrednosti spremenljivke, za rezultate dobljenih pozitivnih izbir 6. razreda Osnovne šole Jurja Dobrile-Rovinj.

Vrednost F f%

0* 3 15.00

1* 4 20.00

2 4 20.00

3 2 10.00

4 3 15.00

5 2 10.00

6 1 5.00

7 1 5.00

Σf=N=20 Σf%=100

Opomba: * -učenec s PP Sociometrični indeksi:

Formula 1: S(+) % = 100 D (+) = 100*0 = 0% (učenci 13, 15, 18) N-1 20-1

Formula 1: S(+) % = 100 D (+) = 100*1 = 5. 3% (učenec 14) N-1 20-1

Formula 2: S(-) % = 100 D (-) = 100*1 = 5. 3 % (učenka 13) N-1 20-1

(49)

48 Formula 2: S(-) % = 100 D (-) = 100*0 = 0 % (učenci 14, 15, 18)

N-1 20-1

Kot lahko iz sociometrične tabele 5 in 6 razberemo, 6. razred Osnovne šole Jurja Dobrile-Rovinj obiskuje 20 učencev. Razred obiskujeta dva para dvojčkov in vsi dvojčki imajo lažjo motnjo v duševnem razvoju. Ravno zaradi tega se v razredu pogosto izvajajo različne delavnice na temo sprejemanje drugačnosti in podobno. Devet učencev v sociometričnem vprašalniku ni dalo negativnih izbir, temveč so napisali, da se radi družijo z vsemi sošolci. V razredu sta dva učenca zelo priljubljena (učenci ki imajo od 6 do 10 pozitivnih izbir) - učenca številka 6 in 17. V skupino priljubljenih (učenci ki so prejeli od 1 do 5 pozitivnih izbir) sodijo učenci številka 2, 4, 7, 8, 9, 10, 12, 14, 16, 19 in 20. V skupino nepriljubljenih (učenci ki so dobili od 1 do 5 negativnih izbir) sodijo učenci številka 1, 3, 5, 13. Razred nima nobenega zelo nepriljubljenega učenca. V skupino osamljenih (učenci ki nimajo nobene izbire) sodita dva učenca s PP ter učenec številka 11.

Učenec s PP številka 14 je prejel eno pozitivno izbiro in nobene negativne izbire in zaradi tega sodi v priljubljeno skupino v razredu. Učenka s PP številka 13 je prejela eno negativno izbiro in nobene pozitivne, in zaradi tega sodi v nepriljubljeno skupino v razredu. Učenca s PP, številka 15 in 18 nista prejela nobene izbire in zaradi tega sodita v osamljeno skupino v razredu.

S formulo 1 sem izračunala pozitivni izbirni status učencev s PP v razredu v odstotkih, ki iznaša 5. 3% za učenca številka 14, za ostale učence s PP (učenci števila 13, 15, 18) znaša 0 %. S formulo 2 sem izračunala negativni izbirni status učencev s PP v razredu v odstotkih, ki znaša 5,3 % za učenko številka 13. Za ostale učence s PP negativni izbirni status iznaša 0%.

(50)

49 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE JURJA DOBRILE-

ROVINJ

N učencev N + izbire N - izbire VSOTA + in - izbire

1 2 3 -1

2 4 1 +3

3 1 5 -4

4 5 0 +5

5 2 3 -1

6 7 1 +6

7 5 2 +3

8 2 1 +1

9 4 1 +3

10 4 0 +4

11 1 1 0

12 3 2 +1

13* 0 1 -1

14* 1 0 +1

15* 0 0 0

16 3 0 +3

17 6 0 +6

18* 0 0 0

19 2 1 +1

20 1 0 +1

Opomba: * -učenec s PP

Tabela 13. Vsota pozitivne in negativne izbire 6.razreda Osnovne šole Jurja Dobrile-Rovinj.

(51)

50 Šola: Osnovana šola Vladimira Gortana-Žminj

Razred: 3.

Število učencev: 14 Število učencev s PP: 1

Sociometrična tabela 7: Sociometrična tabela pozitivnih izbir pri kriteriju „Naštej tri sošolce ali sošolke, s katerimi bi najraje šel/šla na izlet.“

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

*

12 13 14

●

1 1 2 3

2 1 3 2

3 2 1 3

4 1 2 3

5 2 1 3

6 3 1 2

7 1 2 3

8 1 2 3

9

10 2 3 1

11* 3 2 1 2 1 3

12 1 3 2

13 3 2 1

14● Σ Izbire

2 8 4 6 1 1 2 1 8 2 0 3 1 0

Opomba: * - učenec s PP

(52)

14

○ ^□

^Št.11

(53)

52 Sociometrična tabela 8:Sociometrična tabela negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda, s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

*

12 13 14

●

1 1 2 3

2 1 3 2

3 3 1 2

4 3 1 2

5 1 2 3

6 3 2 1

7 3 2 1

8 1 2 3

9 3 2 1

10 2 1 3

11* 1 2 3

12 1 3 2

13 3 1 2

14● Σ Izbire

4 0 1 0 3 5 5 1 0 2 10 2 2 4

Opomba: * - učenec s PP ● - odsoten učenec

(54)

53 Sociogram 8: Sociogram negativnih izbir pri kriteriju „Naštej tri učence iz svojega razreda s katerimi se ne bi želel/a družiti v prostem času.“

14

○ ^□

^Št.11

SOCIALIZACIJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V REDNI OSNOVNI ŠOLI

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

SPECIALNA IN REHABILITACIJSKA PEDAGOGIKA